Stev. 6.
V Ljubljani, 5. februarja 1909.
IL. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Zastopstvo dežele v dež. šolskem svetu.*}
Govoril deželni poslanec tor. E. Gangl T deželnem zboru kranjskem dne 8. Januarja t. 1.
(Po stenografičnem zapisnika.)
Visoka zbornica! Oglašam se k besedi, da podprem nujnost stavljenega predloga, ki meri na izpremembo § 20., točka 2., zakona z dne 9. marca 1879, dež. zak. št. 13.
Stojim kot človek pa tudi kot učitelj na stališču, da je treba podemokratizovati vsa naša javna zastopstva, torej tudi deželni šolski svet kranjski. (Bes je!)
Takšno podemokratizovanje deželnega šolskega sveta pa je mogoče samo na ta način, da se določi, da sestava deželnega šolskega sveta ni odvisna od volje in nevolje vlade, temveč da je deželni šolski svet odvisen od volje ljudstva, oziroma od volje zastopnikov ljudstva, ki zopet svoje zastopnike pošiljajo v deželni šolski svet.
Ta zahteva pa ne temelji samo na našem demokraškem naziranju, temveč temelji tudi, kakor je predlagatelj dobro poudarjal in utemeljil, na zahtevi pravičnosti.
Naša slavna vlada — centralna in deželna — ima zlasti nasproti ljudskemu šolstvu jako komodno in jako lahko stališče. To vlado prav lahko s mirnim src^m primerjam s tisto slavnoznano Mico Kovačevo. (Smeh.) Vso oblast ima vlada nad ljudskim šolstvom, ampak plačujoče odgovornosti nima nobene.
Ako je dežela za to dobra, da s svojimi gmotnimi sredstvi izobrazuje ljudstvo in tako skrbi za kulturni napredek skupne monarhije in ne samo slovenskega prebivalstva te dežele, je torej čisto opravičeno, da nima dežela samo dolžnosti plačevanja, ampak da ima tudi pravico odločevanja v šolskih zahtevah.
*) S tema dvema Ganglovima govoroma končujemo učiteljstva in šolstva se tičoče poročilo o dešelnem zboru kranjskem.	Uredn.
LISTEK.
Rettigova šolska klop.
(Patent P. J. Muller, Dunaj.)
Prednosti: temeljito snaženje, brezprašni zrak, zdravi učenci.
To klop smo videli razstavljeno na lanski razstavi „Otrok" v Ljubljani. Razstavil jo je g. Fran Burger, lastnik parnega mizarstva v Spodnji Šiški pri Ljubljani — glej njegov inserat v tem listu 1 — ki ima menda edini pravico po slovenskih zemljah izdelovati t« klopi.
Ogledal sem si to klop natančneje v razstavi in potem tudi pri g. Fr. Burgerju v Sp. Šiški in reči moram, da mi je jako ugajala. Gotovo opravičeno jo imenujejo — klop prihodnosti.
Posebna znamenitost Rettigove klopi je* njena pritrditev na šolska tla: dajo se namreč v svrho temeljitega snaženja tal pod klopmi
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Stališče pa, ki ga naša vlada zavzema nasproti ljudskemu šolstvu, je jako komodno, ker ima država po od nje same sestavljeni večini v deželnem šolskem svetu vso moč in oblast, medtem ko dežela nima te oblasti, da bi šole lahko uredila, kakor bi bilo primerno potrebam prebivalstva in kakor bi bilo v korist šolstvu samemu.
Jaz tukaj ne upoštevam nobenih politi-ških razmer, kakršne so dandanes v deželi, ampak upoštevam le demokraško načelo in pa stališče pravičnosti.
Pravičnost sama zahteva, da se to zgodi, kakor je sama pravičnost zahtevala, da so po volilni reformi dobili nekaj pravice v tej visoki zbornici dosedaj brezpravni sloji.
Torej s stališča mojega in mojih somišljenikov je nujnost tega predloga dovolj podprta, toda usojal se bom potem ob sprejetju tega nujnega predloga staviti dva svoja dodatna predloga.
Ako torej dežela dobi podvojeno zastopstvo v deželnem šolskem svetu, je to popolnoma pravično; zakaj dežela je tista, ki vzdržuje ljudsko šolstvo na Kranjskem. Vendar bi bil tudi akt pravičnosti, da se zastopstvo učiteljstva v tem deželnem šolskem svetu pomnoži pa tudi preosnuje na podlagi demokraške reforme.
Srednješolsko in ljudskošolsko učiteljstvo ima dva zastopnika v deželnem šolskem svetu. Vendar se to zastopstvo nikakor ne ujema z zahtevami in željami učiteljstva, in sicer za to ne, ker učiteljstvo ne pošilja v deželni šolski svet samo svojih zastopnikov, ampak ker imenuje vlada ta dva zastopnika, imenuje tako, kakor je to vladi sami v korist.
Omejujem se za sedaj na te kratke opazke in na izjavo, da s popolnim prepričanjem in s polno zavestjo priznavam nujnost stavljenemu predlogu.
Dovoljujem pa si obenem sprejetemu predlogu dostavljati dvoje svojih dodatnih predlogov. (Klici v središču: „Dobro ! Dobro!")
vse klopi prevrniti. Vsake vrste klopi je na desni strani pritrjena na tla s pregibljivo železno šino, na levi strani pa stoji prosto na tleh. Kadar hočemo snažti tla šolske sobe, prevračamo v vrsti, ki je najbolj oddaljena od oken, klop za klopjo za 90 stopinj na desno, in ves prostor pod klopmi nam je dostopen. Da preobrnemo klopi desne vrste, potrebujemo seveda malo več prostora ob desni strani, namreč toliko, kolikor so klopi visoke, da se pri prevračanju ne zadevajo ob steno. Ko je prevrnjena prva vrsta, pridobimo prostor za drugo vrsto, pri tej za tretjo : ena vrsta klopi se umakne prihodnji vrsti. Ko so osnažena tla pod klopmi, prevrnemo klopi zopet nazaj v naravno ležo in osnažimo še prostor med klopmi.
Le pri tem sistemu šolskih klopi je mogoče hitro, lahkotno in temeljito snaženje šolskih tal. Pri drugih sistemih, kjer je mogoče premikati klopi le naprej, nazaj ali vstran, se vrši snaženje le površno, ker ni nikdar ves prostor pod klopmi pristopen snažilčevi metli,
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
>1 It 19 dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Šolstvo.
Govoril deželni poslanec tor. E. Gangl t deželnem zboru kranjskem dne 14. Januarja t. 1.
(Po stenografičnem zapisniku.)
Visoka zbornica! Ko je prišel v razpravo nujni predlog g. dr. Šusteršiča in tovarišev, tičoč se preosnove § 20. deželnošolskega zakona z dne 9. marca 1879, sem izjavil, da glasujem za takšno predlagano preosnovo s popolnim prepričanjem.
Mnenja sem namreč, da naj ima do najvišje učne uprave v deželi ljudstvo po svojih zastopnikih isti vpliv, kakor ima dolžnosti do šolstva.
Izjavljam takoj, da stoji učiteljstvo, ki se zaveda svoje naloge in svojih dolžnosti, slej-koprej neizprosno na stališču, da naj šola kot taka ne služi nobeni politiški stranki, nobenim slučajnim razmeram, temveč naj bo šola čista od vsake politiške primesi in naj služi samo svojim visokim kulturnim namenom. Današnja ljudska šola, ki je zasnovana na podlagi državnega šolskega zakona, oziroma na podlagi deželnih šolskih zakonov, je takšna, da kriči po reformi. Ta deželnošolski zakon, ki ga imamo sedaj v razgovoru, je na premnogih straneh tako zastarel in tako birokraški in nazadnjaški, da nikakor več ne zadošča današnjim zahtevam. To je častitljiva relikvija izza starih dni, in absolutno potrebno je, da se ta deželnošolski zakon vzame v pretres in da se iz njega izloči, kar je nerabnega, in da se nadomesti to nerabno s tem, kar koristi našemu šolstvu.
Ni danes moj namen, da podrobno razpravljam o napakah, oziroma o dobrih straneh deželnošolskega zakona, ker bo o tem govoriti takrat prilika, kadar pride na vrsto razgovor o novem načrtu takih deželnošolskih zakonov. Jaz se oziram tukaj na besede, ki jih je izgovoril čestiti gospod poslanec dekan Lavrenčič, poudarjajoč, da naj šola ne uči samo branja, pisanja, računanja, temveč naj šola tudi vzgaja in vpliva na um, na voljo, na srce.
To je etiški pomen ljudskega šolstva, in ta pomen je morda važnejši, morda veliko
ali je pa snaženje jako zamudno in naporno, ker je treba klopi prenašati iz kota v kot ali pa jih skladati eno na drugo, če je pa sna-žilec površen, kar se zgodi čestokrat na kmetih, potem se ne smemo čuditi, če so tla na takih šolah pred in med šolskimi klopmi za silo osnažena, pod klopmi pa se nahaja do dva prsta na dobelo prahu, ki se pod črevlji učencev drobi, dviguje in napolnjuje zrak ter ga okuži in spravlja t nevarnost zdravje učenčevo.
Vse klopi Bettigovega sistema imajo pod-nožno desko, ki ni gladko, temveč valovito narezana in ima na zahtevo tudi podolžne vreze skozi debilino deske. Blato in prah pade v te zareze ali pa skozi vreze na tla. Ker noge učencev ne počivajo na tleh in ne pridejo v dotiko s prahom, se ta ne vzdiguje in čaka mirno snažilčeve metle. Vrhutega imajo učenci noge vedno na suhem in gorkem, ker slučajno od črevljev odcejajoča se voda odkaplja skozi vreze na tla, podnožna deska pa se hitro osuši.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160.
Reklamacije so proste poštnine.
večje vrednosti, kakor pa pomen, ki ga ima šola v učnem pogledu. Večina našega prebivalstva sestaja iz kmetiškega ljudstva ali iz delavskega stanu. Vsi ti stanovi žive ob delu svojih rok, in velika večina teh stanov, ko pošlje svoje otroke v svet, jim ne more dati na pot gmotnih sredstev, da si pribore gmotno eksistenco. Edino, kar dobijo otroci s seboj, je vzgoja, ki jim jo da ljudska šola in ki ne vpliva samo na razum, ampak tudi na srce in na voljo.
Da je potreba reformirati ljudsko šolo, oziroma določiti novo deželnošolsko zakonodajo, je razvidno že iz tega, ker ti deželnošolski zakoni veljajo za vse ljudske šole na Kranjskem sploh. Na [kmetih kakor tudi v mestih in v industrijalnih krajih so prikrojene po enem in istem kopitu. Mnenje učiteljstva pa je, da naj šole v mestih, na kmetih in v industrialnih krajih odgovarjajo.svojim posebnim zahtevam in potrebam, oziroma potrebam in zahtevam dotičnega prebivalstva. (Klici v središču: „Tako je!") Zatorej je že učiteljstvo lanskega leta storilo na svojem zborovanju v Gorici sklep, da se izreka za reformo ljudskega šolstva v smislu koristi in potrebe kmetiškega, oziroma delavskega stanu. (Dr. Triller: „Bravo!")
Kako v deželnem šolskem svetu ljubljanskem, ki je najvišja učna uprava v deželi, slabo razumevajo vzgojni pomen šolstva, je tudi pokazalo imenovanje tretjega deželnega šolskega nadzornika. Ni imela korist in potreba šolstva pri tem glavne vloge, ampak povod temu imenovanju je bila nestrpnost tistih, ki hočejo za svoje šole imeti svojega nadzornika. (Odobravanje.)
Poudarjal bi z ozirom na besede gospoda poslanca dekana Lavrenčiča, da naj šola vpliva na um, na voljo, na srce, da se je z imenovanjem tretjega deželnega šolskega nadzornika storila velika moralna napaka. (Dr. Tavčar: „Sramota 1" — Klici: „Da se je na um slabo vplivalo 1").
Gospoda moja! Komur je znana preteklost tega tretjega deželnega šolskega nadzornika, mora vedeti, da je edina njegova zasluga ta, da je zatajil svoj materin jezik in
Pri prevračanju klopi v svrho snaženja pa ni treba odstranjevati tintnikov in se tudi ni bati, da se polije črnilo po klopeh in tleh. Zakonito zavarovani „Albis-tintniki" branijo vsako polivanje črnila.
Ker je cela vrsta klopi pritrjena ob eni strani na železnih šinah na šolska tla, ostanejo po vsakokratnem snaženju klopi zopet T istem lepem redu, kar vpliva posebno ugodno na oko.
Rettigove klopi se izdelujejo na zahtevo t poljubni velikosti in z ra no dinstanco, s stalnimi ali premakljivimi pulti, istotako sedali i. t. d.
Natančneje podatke o tej klopi glede razdelitve prostora, cene i. t. d. daje radevolje g. Fran Burger v Šiški. Tudi si pri njem lahko ogleda vsak, kdor se zanima, model opisane klopi, ki mu jo podjetni in prijazni slovenski veleobrtnik rad razkaže in razloži.
W.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
da je služil drugim narodnostim principom, zakar je bil odftkodovan in odlikovan s tem imenovanjem. (Klici v središču: „Škandali")
Prosim vas, naj pride tak inšpektor nadzorovat slovenske dijake! Oni si bodo mislili: „Mi se moramo ravnati po načelih svojih nadzornikov, da bomo povišani in odlikovani ; zakaj ako ostanemo zvesti svojim načelom, bomo zaničevani!" — Takšni nadzorniki ne bodo na voljo, na um, na srce dobro vplivali, in zato je tisti, ki je zakrivil to imenovanje, napravil veliko napako v vzgojnem in v moralnem oziru. (Dr. Tavčar: „Volksrat!")
In tako, visoka zbornica, prihajam k zakonskemu načrtu, ki nam je danes predložen. Na vsak način je potrebno, da se birokraški in nazadnjaški duh v deželnem šolskem svetu zlomi. A to je mogoče le na ta način, da ljudsko zastopstvo pride v deželni šolski svet in tamkaj prevlada odločujočo moč deželne vlade. Zato je čisto opravičeno, da deželni odbor pošlje zastopnike v deželni šolski svet, da bodo kot zastopniki ljudstva gledali na prste visoki vladi, da ne bo za hrbtom dajala koncesij politiškim nasprotnikom našega ljudstva. (Klici: „Res je! Dobro!")
Visoka zbornica! če sem za podemokra-tizovanje vseh zastopov, moram biti tudi za podemokratizovanje deželnega šolskega sveta. Le na ta način bo mogoče, da bo najvišja učna uprava v deželi ustregla zahtevam in potrebam ljudstva, ako bo v tej korporaciji imela prvo besedo in odločilni glas volja ljudstva in ne volja vlade, ki je dostikrat škodljiva ljudstvu. (Tako je !) Pravično je, da tukaj tudi učiteljstvo, to je tista brezpravna masa, ki je dostikrat odvisna od volje ali nevolje vlade, pride do pravega zastopstva, zakaj tako zastopstvo, kakor ga ima učiteljstvo danes, ni nobeno zastopstvo. Tiste zastopnike kratkomalo imenuje vlada in ona si bo najrajša vedno izbrala take zastopnike,;|o katerih je prepričana, da bobo služili vladi, ne pa učiteljstvu. (Klici v središču: „Da bodo proti učiteljstvu!")
Dandanes je ljudsko učiteljstvo pravzaprav brez vsakega zastopnika, tudi brez vsakega od vlade imenovanega zastopnika, ker sta učiteljska zastopnika dva srednješolska ravnatelja. Prejšnje čase je bilo v tem pogledu mnogo bolje, ker je bil dolgo vrsto let zastopnik učiteljstva ljudskošolski učitelj Andrej Pra-protnik in za njim sedanji ravnatelj Ivan Pez-dič. Tega so, ko je potekla njegova funkcijska doba, kratkomalo vrgli ven, mu dali naslov ravnatelja in poklicali v deželni šolski svet dva srednješolska ravnatelja. Deželna vlada, oziroma deželni šolski svet torej nikakor ne more govoriti, da ima ljudsko učiteljstvo svoje zastopstvo v deželnem šolskem svetu, ker — kakor rečeno — imenuje zastopnike vlada sama. Zakaj? Zato, ker hoče na vsak način premoč vzdrževati v deželnem šolskem svetu, in potem ni čuda, da se ob taki premoči dogajajo slučaji, kakršen je ravno sedaj slučaj učiteljske vdove Bizilove. Tej je mož umrl že pred meseci, a vdova s svojimi 8 nepreskrbljenimi otroki še do dandanes nima nobene penzije, temveč je morala priti na mestni magistrat beračit kruha, da z otroki vred ne umre lakote. (Škandal!) Ker sem demokratiškega na-ziranja, pravim: Če je to znak humanitarnega čuvstva, ki vlada v deželnem šolskem svetu, potem ne vem, kaj je krutost, kaj je neusmiljenost! Zato želim, da se na tisto mesto, kjer se reže učiteljstvu kruh pravice, pokličejo zastopniki učiteljstva, in sicer taki, ki jih pošlje tja učiteljstvo samo. To bi bil tudi del pode-mokratizovanja deželnega šolskega sveta.
Ker pa je na Kranjskem v večini Ijud-skošolsko učiteljstvo v primeri s srednješolskim učiteljstvom, bi bilo samo akt pravičnosti, ako bi se ljudskošolskemu učiteljstvu dalo dva zastopnika, sredoješolskemu pa enega, ki naj ju, oziroma ki naj ga vsako učiteljstvo voli po-sebe zase.
Bilo bi ob tej priliki govoriti še marsikaj, tako posebno o regulaciji učiteljskih plač, ki jo je omenjal gospod poročevalec, vendar si pridržujem tukaj pravico, da se oglasim tedaj k besedi, kadar pride dotični nujni predlog iz finančnega odseka.
Izjavljam, da bom na podlagi teh kratkih izvajanj glasoval za predloženi zakonski načrt in pa za resolucije, prosim pa visoko zbornico, da sprejme tudi to mojo resolucijo, ki jo predlagam in ki se glasi:
v tem smislu, da voli svoje zastopnike v c. kr. deželni šolski svet učiteljstvo samo.
Izpremeni naj se točka 6. istega zakona (§ 20.) v tem smislu, da ima v deželnem šolskem svetu ljudskošolsko učiteljstvo dva zastopnika, srednješolsko pa enega zastopnika.
Deželni zbor skleni:
Deželnemu odboru se naroča, da tem iz-premembam odgovarjajoči zakonski načrt predloži v bodočem zasedanju."
(Živahno odobravanje in ploskanje v središču.)
* * *
Ganglova resolucija je padla. Poročevalec poslanec prof. J a r c je sieer dejal, da mu je simpatična, vendar poslanci S. L. S. niso glasovali zanjo. Tudi oba učitelja-po-slanca te stranke, Jaklič in Ravnikar, sta obsedela. Za resolucijo so glasovali samo poslanci narodno-napredne stranke.
Ko bi bila resolucija sprejeta, bi to — razen vladi — ne bilo nikomur v škodo, ampak le učiteljstvu v korist, ker bi prišlo res do svojega zastopstva v deželnem šolskem syetu. Tako je tudi to pravično zahtevo učiteljstva poleg regulacije plač pokopala večina, ki jo ustvarjajo poslanci S. L. S.
To je gola resnica.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca januarja: K 22.563*43.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Krivica in sleparstvo.
Ni menda več človeka v Avstriji in bržkone tudi širom Evrope ne, ki bi mu ne bile znane žuljave razmere kranjskega ¡učiteljstva. Tisti, ki bi mu lahko pomagali iz jarka sedanje bede, nimajo zanj drugega sredstva nego velike, svetle in laskave obljube, toda dejanja nočejo poznati.
Začuda skromni smo. Z železno potrpežljivostjo prebolevamo krivične udarce in vdano pričakujemo, da nas tiste pestre obljube vendar kdaj prestavijo iz mrzle sence sedanjih položajev v topli perihelij boljših razmer. Ponižni smo kakor duše tistih očakov predpeklom, ki so zaupajoč čakale, da jih Krist privede v nebo, a še bolj potrpežljivi smo mi, zakaj to, kar se nam obljubuje, smo že davno zaslužili; ne čakamo torej milosti, ampak poštenega plačila!
Našim kruhorezcem pa vendar še ne ugaja naša velika skromnost. V teh solznih položajih nas hočejo še krivično izsesavati in slepariti, da nam še bolj grene že itak trpke dni. človek, ki ima le količkaj poštenega srca, mora najostreje obsojati razmere, v katerih je usojeno trpeti kranjskemu učiteljstvu, saj je notorično, da je slednji cestni pometač dandanes bolje situiran, pa mu ni bilo treba nikdar trgati hlač po učiteljskih klopeh. Res je, da smo bolj inteligentni nego cestni pometači, ali ravno to vpije še dosti glasneje.
Govoril sem pred dobrim letom z nad-učiteljem iz D. Prišla sva med drugim pogovorom tudi na njegovo učiteljstvo in takrat mi je povedal — čujte! — da so morali njegovi učiteljici zložiti štirje bližnji nadučitelji za obleko, da ni hodila razdrapana po vasi! Nič čudnega ni to dejstvo. Dotična učiteljica je služila tam kot suplentka in je bila brez staršev. Koliko si človek lahko danes prihrani od p e t-deset mesečnih kron, ve samo listi, ki se mora šolati v takih bridkih izkušnjah ! Občudovanja vredno je, da živimo tako pošteno!
O žalostnem položaju kranjskega učiteljstva sem govoril v lanskih počitnicah z nekim češkim učiteljem. Ta mi je kratko rekel, da bi za tako plačo ne šli češki učitelji niti sedet v šolo vsak dan pet do šest ur, kaj še, da bi si kvarili pljuča. Rekel mi je dalje, da nas iz teh položajev ne reši nihče drugi nego jekleno vztrajna samopomoč.
„Mi bi že davno štrajkali," je končal ogorčeno. Toda kakor sem omenil, imamo kranjski šolniki samo to čudno napako, da smo premehki ali pretrdi, vrag znaj kakšni! Z nami lahko delajo, kar hočejo in kakor se jim poljubi, na drugi strani pa lahko bijejo po naši koži, kolikor se jim ljubi — vse prebolimo. To je tista prokleta napaka, ki se je in ki se še sto in stokrat maščuje nad nami. Dan za dnem prebolevamo večje krivice in sleparstva; kdaj bo temu konec? — Nad vse žalostno pa je, da pomagajo k temu celo naši tovariši!
Tega ne morem pozabiti! Težko mi je, da bi široki javnosti prikril slučaj, ki ga pač 'ahko nazivljemo krivico ali celo — sleparstvo !
Lansko leto je bila aktivirana novo zgrajena jubilejska šola v Igavasi pri Ložu. Na nadučiteljsko mesto v tej šoli je čakal skoro deset let učitelj Wigele iz Starega trga, ki služi na svojem mestu v loški dolini že celih šestnajst let. Vso to dolgo dobo je bil vedno in povsod pošten in jekleno-z n a č a j e n mož, ki ni storil nikomur niti za las krivice, pač pa je želel vsakogar osrečiti in mu pomagati po svojih močeh. Poštenjak do kosti in mozga!
Vsakdo bi mislil, da so se za takega moža pri novem kraj nem šolskem svetu kar trgali, ko je kompetiral za nadučiteljsko mesto. Toda — strmite! — Wigele je bil edini kompetent in njegova prošnja je bila — odbit a. Ge to ni krivica, potem sploh ni krivice! Zgledni krajni šolski svet je našel na možu „velik" greh, da se namreč premalo „pogovarja z Bogom". In ko je bil drugič zopet edini kompetent, se mu je zgodilo isto. Da je k temu največ pomogel župni upravitelj Hauptmann iz Starega trga, je skoro ob sebi umevno, zakaj notorično je, da je njegova beseda v igavaškem krajnem šolskem svetu sveta in kar „gaspud račejo," to drži!
Žalostno dejstvo je, da sede v krajnih šolskih svetih dostikrat možje, ki o šoli nimajo niti atoma pojma in vendar imajo odločati o premnogih eksistencah! Tak krajni šolski svet eksistira danes tudi v Igavasi. Kako samogoltni in omejeni obenem so ti ljudje, naj priča slučaj, ki presega humor petih letnikov Megendorferce. Pa naj nam kdo očita, da nismo humoristi! — Predsednik krajnega šolskega sveta je prebrisana glava, zato pa se je porodila v nji prav tako prebrisana ideja, ki jo je razodel zadn ič okrajnemu glavarju, ko je imel v Ložu uradni dan. Potožit mu je šel, da to n i k a -k o r ne gre, da imajo samo učitelji plačano pot, kadar gredo k okrajni konferenci, njemu pa — kot predsedniku — se ne povrne za nobeno pot nič, dasiravno je on „tudi a d š u 1 e". Da se je moral okrajni glavar od srca smejati tej pritožbi in da so oča Dubec prišli spet na „status quo ante", ni treba poudarjati.
Morda ta prebrisani možakar vendar še ni pozabil, kako je učitelju Wigeletu laskavo obljubljal in z a g o t a v 1 j a 1, da se potegne zanj in to že takrat, ko je še plug oral po zemlji, na kateri stoji zdaj šola. Zdaj pa je poteptal svojo besedo, da bi se „gaspudu" ne zameril. Živela možatost! —Če to ni sleparstvo, prav ostudno sleparstvo, tudi voda ni mokra! Tako se je dal preslepiti mož, ki so mu bila na razpolago že mnoga boljša mesta, pa jih je odklonil, zanašajoč se na pošteno besedo. Dolgih deset let je čakal in nazadnje so ga osleparili tako nesramno. To je greh, če še govorite o grehih, greh, ki ne bo nikdar izbrisan, dokler bo živa duša hodila po ložki dolini. Z nehvaležnostjo je bil plačan trud trpkih šestnajstih let, in to je vaša žalostna zasluga, možje, ki [sedite v krajnem šolskem svetu! Ljudstvo vas je postavilo tja, da delate po njegovi volji in kako izpolnjujete to svojo nalogo! — Slepili ste ljudi, prikrivali jim svoje zlobno dejanje in ko so zvedeli, da ste pognali iz doline velezaslužnega in veledragega jim moža, je zavrela kri, prepozno sicer, a učitelju Wigeletu bodi to v skromno zadostilo, da pošteni ljudje znajo in bodo znali ceniti njegov trud in njegove zasluge, ki si jih je pridobil za loško dolino tekom dolge dobe svojega bivanja v nji. Prepričan pa naj bo, da ga bodo drugje sprejeli z odprtimi rokami v svojo sredo in ga visoko cenili!
Najbolj žalostno pa je, da se je vkljub kolegialnemu pozivu v septemberskih številkah lanskega „Tovariša", v katerih se pozivlje zavedne učitelje, naj ne kompetirajo na naduči-
teljsko mesto v Igavasi, vendar našel nekdo, ki je svojo zavednost in kolegialnost vrgel v koruzo in kompetiral. Kakšne vrste človek mora biti to, si pač lahko vsakdo misli. — Daj mu Bog obilo sreče in večni mir, saj ga je itak dolgo iskal že v prekmorskih krajih, morda ga bo vendar našel v jubilejski šoli! — Krajni šolski svet mu je bil na strani, če pa misli, da ga je s tem poklicalo ljudstvo, se prokleto moti! — časi se res izpreminjajo s čudovito naglico; treba bi bilo, da bi se enkrat že iz-premenili tako, da bi imeli tudi pametni ljudje kdaj odločilno besedo.
Krivica za krivico, sleparstvo za slepar-stvom nas tepe, pa se nam še vendar neče ukriviti hrbet. Od vraga smo trdni 1 Krepi pa nas edinole upanje in vera, da nas tem sužnim sponam ne iztrga nobena druga sila, nego edino jeklena in vztrajna samopomoč!	—X—
Naročajte in širite naš list!
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko drnštvo za ormoški okraj
ima v četrtek, 11. dne februarja 1909. leta, ob pol 11. uri dopoldne v ormoški okoliški šoli svoj redni občni zbor.
Dnevni red:
1.	Društvena poročila in dopisi.
2.	Zapisnik zadnjega zborovanja.
3.	Letno poročilo a) tajnikovo, b) blagajn ikovo.
4.	„Naš položaj" — predava predsednik „Zveze soc. odseka slov. štaj. učiteljev", tov. Pesek iz Narapelj.
5.	O „Lehrerhaus-Vereinu", poroča tov. P o r e k a r.
6.	Volitev novega odbora.
7.	Slučajnosti.
člani socialnega odseka za ormoški okraj se zaeno vabijo k seji, ki se vrši pred društvenim zborovanjem, in sicer ob 9. uri na istem prostoru.
Odbor.
Učiteljsko drnštvo za pol. okraj Ljutomer ima svoj občni zbor v četrtek, dne 11. svečna, predpoldne ob 10. uri v Ljutomeru. V slučaju nesklepčnosti se zboruje pol ure pozneje pri vsakem številu članov. Na dnevnem redu je razen navadnih točk poročilo zastopnika v okr. šol. svetu in predavanje „Kako usposob-ljati otroke, da prosto in v zvezi govore" (Cvetko).
Dovolj slab znak stanovske zavesti je dejstvo, da zadnji občni zbor ni bil sklepčen. Kdor se čuti našega ter ima količkaj stanovske zavesti, uaj pride !
I. T o m a ž i 5 , t. č. predsednik.
Književnost in umetnost.
Avstvo-ogrska nagodba. Spisal dr. Ivan Zabukovšek. Natisnila „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani. Knjiga se dobi v knjigarni L. Sehwentnerja v Ljubljani in stane 70 v. — To spretno spisano delo najtopleje priporočamo vsakomur, ki se zanima za to vprašanje.
Knjigorodstvo. Spisal Ivan P o d 1 e s-
n i k. II. del. Cena 6 K 50 v. — Knjiga je strogo sistematično nadaljevanje „Knjigovodstva" I. del, ki je izšla lani izpod peresa istega pisatelja. Pozna se to posebno pri knjigovodstvom teoriji, glede katere je pisatelj v drugem delu znatno napredoval. Bazlaga je kratka in strokovno pravilna. Tuintam bi se sicer dalo kaj oporekati, toda to je postranskega pomena. Knjiga je v celoti izredno praktična in dobrodošla vsem posojilničarjem, ki naj le pridno segajo po nji!
Popotnik. Letnik XXX., štev. 1. Vsebina : 1. J. č e r n y in Dragotin Pribil: Narodna vzgoja. ■— 2. D. P.: Peta češka deželna učiteljska konferenca o pouku čitanja. — 3. Miro Š i j a n e c: Lev N. Tolstoj o vzgoji in naobrazbi. — 4. Janko P o 1 a k: Stara navada je železna srajca. — 5. Janko P o -lak: Važnost narečja v ljudski šoli. — 6. Dragotin H u m e k : Umetniški vzgoji. — 7. Književno poročilo. — 8. Razgled: Listek — Kronika. — V listnici upravništva čitamo: „Prvo številko smo poslali vsem dosedanjim naročnikom, naj si bodo kaj na dolgu ali ne, in tudi onim, katerim smo ustavili 12. številko, nadalje nekaterim šolskim vodstvom, ki jih še pogrešamo v našem krogu. Ako se ne naroče sama, oddajo naj jo drugim. Vsakega zavednega učitelja in učiteljice naloga je, podpirati v prvi vrsti stanovske liste. Zanašati se moremo le na lastno delo in lastno moč. Posebno se obračamo do socialnih odsekov z lepo prošnjo, da nam pomagajo nabirati novih naročnikov. Čimbolje bodo stali Zavezini listi v gmotnem oziru, tem izdatnejšo duševno hrano
Dalje v prilogi.
Priloga k 6. štev.
Učiteljskega Tovariša", dne 5. februarja 1909.
bodo lahko nudili. — Nove naročnike prosimo, naj se prijavijo čimprej, da vemo končno določiti število iztisov. Vse naročnike prosimo, naj pri vplačevanju naročnine zapišejo ob robu položnice leto, za katero je namenjena. S tem se bo lahko takoj pojasnilo vsako nesporazumlje-nje. — Na čvrsto in plodonosno delo v novem letu!" — Tako kličemo tudi mi!
Ivan Cankar: Za križem. Naslovno risbo je risal Henrik Smreka r. V Ljubljani 1909. Založil L. Schwentner. Cena broš. 3 K, izv. vez. 4 K 50 h, po pošti 20 h več. — V pričujoči knjigi, ki jo je izdal v priznano elegantni opremi podjetni založnik Schwentner, je zbral Cankar 13 svojih deloma že objavljenih črtic ter en sonet. Vse te črtice se odlikujejo po lepoti jezika in po slikovitosti pripovedovanja, lastnega Cankarju. Ljubilci Cankarjevega peresa se brez dvoma razvesele lepe knjige.	—1-
Politiški pregled.
*	Volitve r štajerski deželni zbor
se vrše v drugi polovici meseca maja. —Uči-teljstvo utegne živahno poseči v volilno borbo. Da bi le z uspehom — to je naša iskrena želja !
*	Shod za slovensko vseučilišče se
je vršil dne 27. pret. mes. na Dunaju. Sprejete so bile te-le resolucije: Slovensko akademično dijaštvo na Dunaju, zbrano na shodu dne 27. jan. 1909., 1. ogorčeno protestuje proti vladni nameri rešiti italijansko vseučiliško vprašanje, ne da bi se istočasno ugodilo tudi slovenskim vseučiliškim zahtevam; 2. izjavlja, da ne bo prej mirovalo, dokler se ne ustanovi popolno slovensko vseučilišče v Ljubljani. Za zdaj pa zahteva, da vlada takoj izpolni sledeči minimum zahtev: a) da takoj ustanovi popolno pravno fakulteto v Ljubljani, b) da kot provi-zorij popolnega slovenskega vseučilišča v Ljubljani s takojšnjo ustanovitvijo štipendij omogoči pridnim in talentiranim slovenskim dijakom popolnoma posvetiti se svoji stroki, da se tako usposobijo za profesorska mesta na slovenskem vseučilišču v Ljubljani, c) da reši slovensko dijaštvo neprijaznega Dunaja in Gradca s tem, da prizna študije in izpite na zagrebškem vseučilišču ter izpopolni vseučilišči v Pragi in Zagrebu z onimi stolicami, ki so potrebne, da tam dosežejo naši dijaki popolno usposobljenost za državne službe; 3. prosi in roti slovenske državne poslance, da na noben način ne pri-puste na dnevni red razprave o italijanski pravni fakulteti, dokler vlada ne ugodi vsaj onim zgoraj navedenim minimalnim zahtevam.
*	Italijanska pravna faknlta. „Tren-tino", ki je dosedaj vedno pobijal načrt italijanske pravne fakulte na Dunaju, jo hipoma zagovarja, rekoč, da je italijanska pravna fa-kulta na Dunaju boljše ko nič, da Italijani torej ne smejo pobijati tega predloga, ampak skrbeti za to, da načrt izboljšajo.
*	Poljaki in Čehi. „Dziennik Polski", glasilo konservativnih Poljakov, grozi Cehom, da se bo moralo postaviti „Polsko kolo" proti njim, ako bodo 8 svojimi medsebojnimi prepiri preprečili delavnost parlamenta. Naj si postavijo trden, autonomistiški program, in Poljaki jih bodo podpirali; dokler pa bo češko-nemški spor zapreka parlamentarnega dela, ne smejo računati na podporo poljskih poslancev.
*	Krščanski socialci in delavstvo. Dne 24. pret. m. je imelo klerikalno delavstvo v Hernaisu na Dunaju shod, na katerem je kršč. soc. poslanec Kunschak očital vodstvu stranke in še posebno Gessmannu, da nista izpolnila delivstvu danih obljub. Sprejeta je bila resolucija, ki pravi, da se „krščansko socialna stranka poslužuje delavstva samo kot glasovalnega materiala, da se pa navso moč brani, da bi de1 a v s t v o d obi 1 o v stranki kaj več vpliva." Do tega zdravega spoznanja je torej prišlo klerikalno delavstvo na Dunaju. Kdaj drugod?
*	Srbija. Srbski odposlanec Nenadovič je na nekem pogovoru izjavil, da zahteva Srbija pas bosanskega ozemlja, ki naj Srbijo zveže s črno goro do Jadranskega morja. Srbija se za sedaj zadovoljuje s tem, da pokaže velevlastim dobre namene, toda Srbija se ne odpoveduje avtonomiji Bosne in Hercegovine in ne sprejme gospodarskih koncesij. — Vojni minister predloži skupščini zakonski načrt, v katerem se zahteva nov kredit za oboroževanje. V poslanskih krogih govore, da bo znašal ta kredit tri milijone dinarjev. Kredit se porabi za mobilizacijske priprave, Doslej je vojni minister zahteval za izredno oboroževanje od skupščine 33 in pol milijonov dinarjev.
*	Črna gora. „N. Wiener Tagblatt" poroča iz Kotora, da je črnogorski knez Nikola dal zastopnikom velevlasti dostaviti noto, v kateri naglaša potrebo, da se skliče mednarodno konferenco, ki bo razpravljala o željah črne gore. Knez izjavlja v noti, da se je položaj poslabšal.
*	Vseslovanskl ženski kongres. V varšavskem društvu za ravnopravnost žene se je porodila misel, da bi se tekom tega leta priredil vseslovanski ženski kongres v Kra-
kovu. Da se izvede ta načrt, je stopilo imenovano društvo v dotiko z vsemi slovanskimi ženskimi društvi. Vse slovansko časopisje idejo pozdravlja.
immmmmmmmMmm
Ne zabite Učiteljskega kotivikta /"
m.	smmam	mmmmmm®	mm®	M
				
Vestnik.
Kaj je hudo in kaj še hnje2 Hudo jedelati tlako, še huje pa delali tlako z numeriranimi kostmi, kakor je sedaj obsojeno kranjsko učiteljstvo. To je že pekelnatem svetu. — Dobro bi bilo poslati deputacijo na Dunaj za odpravo teh žalostnih razmer. In ker je vlada obljubila prispevek deželam, upamo, da bi tapotnebilazaman!
Slomškar proti — S. L. S. V 23. letošnji številki priobčuje „Slovenec" pod naslovom „Novi viri deželnih dohodkov" članek, ki ima podpis „Slomškar". članek je pač toliko zanimiv, da ga ne moremo prezreti. „Slomškar" piše: Bajni deželni zbor kranjski iz 1. 1905., se je v svoji zadnji uri proslavil s činom, ki je pač edini te vrste na svetu. Spoznal je bedno in neznosno stanje učiteljstva, pa mu je zboljšal plačo. V trdnem prepričanju, da je draginja samo za oženjene, je priznal le tem draginjsko dokiado, pa še začuda veliko. Kar nas je še „ledig in frej", smo bili za nekaj časa potrti in obupani zaradi te odlike, a kmalu smo se potolažili; zakaj mislili smo, da bomo plačevali potrebščine po isti ceni, kot pred desetimi leti, ko so vendar naši očetje v deželnem dvorcu obenem s svojo regulacijo učiteljskega „Iona" zapovedali, da za neoženjene in za neomožene ne sme biti draginje. Žalibog, da so pozabili ta ukaz razglasiti, in zato moramo tudi samci in samice drago plačevati, četudi nimamo draginjske doklade. Umevno, da nas je to nekako razburilo; postali smo tako predrzni, da smo to izjemno stanje proglasili za veliko krivico. Bili smo trdno prepričani, da bi deželni zbor rad popravil svoj nepremišljeni korak, ako bi ne bilo obstrukcije. Kako smo se torej razveselili, ko se je letos po novem letu zopet sešel k delovanju. Imeli smo trdno prepričanje, da bomo dobili vsaj mrvico v obliki draginjske doklade, če že ne bo nič z regulacijo, saj upamo že četrto leto in gledamo po strani ta čudoviti ,ex lex' poslaniške ljubezni do samskih učiteljskih moči. Proti pesimistom smo zagovarjali ne samo dobro voljo poslancev, ki mora predvsem zatreti in odpraviti jvsako krivico, ki jo trpe pošteni samski učitelji in učiteljice že četrto leto. Nekateri so bili celo tako naivni ter so mislili da ni denarja. A mi drugi smo dobro vedeli ceniti moč in iznajdljivost velikega zbora; bili smo prepričani, da najdejo potrebni drobiž. In res so ga našli. Regulirali so plače deželnih uradnikov in uslužbencev brez ozira na sedmi zakrament ter celo pomnožili njih število, ne število zakramentov ampak uradnikov, in zapovedali deželnemu [odboru imeti odprto roko, z eno besedo: S tisočaki so se kar žogali. Jaz sem pa dan na dan nestrpno pričakoval „Slovenca" in čakal, kdaj bodo padle iz njege naše draginjske doklade. Toda zastonj. Kratka resolucija „Slomškove zveze" ni našla niti toliko milosti pred očmi naših prijateljev, da bi prišla vsaj v koš deželnega zbora; marveč je neki Član šolskega odseka menda kar klobaso vanjo zavil. „Zakaj nam pač niso dovolili draginske doklade ?" tako sem premišljeval in si belil glavo. „Saj imamo vendar denar! Zakaj nočejo popraviti krivice, ko je vendar med poslanci toliko doktorjev svetih in posvetnih vednosti?" — Po dolgem premišljevanju sem naposled prišel do tega, da so poslanci prav storili, ker se niso zmenili za našo resolucijo; kajti mi, ki ne okušamo sladkosti zakonskega jarma, imamo pravzaprav še predobre plače. Da, še nevarno je, da postanemo kapitalisti, kar bi bilo zoper demokratska načela „S. L. S." Le poslušajte! Stanovanja nam tako ni treba ! Čez dan smo v šoli, ponoči se pa še dobi za par vinarjev kako ležišče. V Ljubljani so na razpolago postelje prav ceno pri „Pravem starem tišlerju", na deželi se pa v dišečem senišču prav izbor-no počiva. Za zajtrk zadostuje ena žemlja; staro dobiš za dva vinarja. Kosit greš lahko v izkuho; priporočam ti posebno vampe, male ali velike, ako si tako izbirčen, da si moraš špogati mesnino. Tudi v „Ljudski kuhinji" obeduješ jako ceno, obenem si pa še nakuješ lahko obilo zaslug za vzgojo mladine, ki tudi tam obeduje, pa bi dostikrat nenasitnežem dal lep zgled skromnosti in zatajevanja samega sebe. Na deželi pa lahko zajameš pri županovi družini za malo odškodniuo. Večerje pa tako ni treba vsak dan. Dvakrat na teden je že več, kot preveč. Saj pravi pregovor: „Poln želodec ne študira rad". Mi se pa moramo zvečer pripravljati za šolo, pa zvezke popravljati, zato je bolje, da smo brez večerje. Da ne bo ta ali oni učitelj vsled pajčevinastega želodca
prišel v konflikt s pedagoškim pravilom, ki veleva, da naj nastopa vzgojitelj pred šolarji vedrega, svežega, veselega obraza, živahnega kretanja in čistega duha, bi nasvetoval, da se uvede na pripravnici poseben tečaj za dresuro pravilnega nastopa ob godbi cvilečega želodca. Sicer se pa tudi čuje, da slovenski rojak v Hamburgu v kratkem predloži vladi prošnjo za patent na epohalen izumek, ki bo omogočil, da bomo udobno in komodno živeli ob strjenem zraku, če se to obistini, potem bo kranjska dežela rešena mačehovske skrbi za učiteljstvo. Ako bodo samski učitelji vpoštevali zgoraj navedene nasvete, potem utegne temu ali onemu še kaj ostati. Pri prihodnjem zboru „Slom. zveze" pa lahko sklenemo bolj primerno resolucijo, da naj neožeujenim učiteljem in ne-omoženim učiteljicam toliko odtegnejo pri plači, da se bo s temi odtegljaji pokrila draginska doklada onih učiteljskih moči, ki se grejejo pri domačem ognjišču. Prepričan sem, da te resolucije naši očetje v deželnem dvorcu ne bodo tako bagatelizirali, kakor so prošnjo za doklade. Na ta način pride deželni zbor do novih virov, davkoplačevalci pa se bodo oddahnili, pa še naprej hvalili potrpežljivost stra-dajočih učiteljev in učiteljic. — Objavljamo te besede brez vsake opazke, da ne bi kdo rekel tako ali tako. Same govore dovolj glasno: Po zaslugi S. L. S. bodo tudi Slomškarji stradali še naprej. V srcu pa se bodo — kakor se že sedaj! — še bridko kesali preljubi naši tovariši — uskoki!
Letnino za učiteljski konvikt so
plačali ti-le p. i. tovariši in tovarišice: A. Leban, J. Štrekelj, I. Mahorčič in Olga P e t e r n e 1 , vsi iz Komna na Krasu ; Marija W e s s n e r , nadzorovalna dama na mestnem dekliškem liceju v Ljubljani ; Anton Ivanovič iz Tater pri Materiji ; Antonija V i ž i n od Sv, Trojice pri Bakeku; Ignacij T r a m t e , Emil Adamič ¡d Marija K r a t n e r , vsi iz Kamnika; Viljem Zirkelbach iz Podbrezja; Fran Lavtižar iz Šmartnega pod Šmarno goro; Vilma Bogataj iz Drežnice pri Kobaridu; Karel Završnik iz Dupelj; šolsko vodstvo bolfensko na Kogu; Anton T u š a r iz Podlake na Goriškem; Anton Fa-g a n e 1 i iz Mirna; Peter in Vilma B e p i č z Unca;krajni šolski svet v Loškem potoku pri Rakeku; Mijo Žagar in Katica Podgornik iz Klanca v Istri; Anton P e t r i č e k , Terezija K o r d i s c h , Rajko Vrečar, vsi iz Žalca; Fran Bogataj in Franja Stres iz Kobarida; Anton Ž i b e r t z Ježice: A. S e ž u n iz Mavčič s pripomnjo:
Bratje, v žepe posezimo in darujmo vsak svoj dar za konvikt, ki je potreben, kar nam vsem je znana stvar.
Kadar dvigne se ta stavba, dvigne z njo se i naš stan. Sklad na sklad zdaj položimo, bratoljubje, hajd' na dan! —
Bog plati!
Učiteljski dobrotniki. Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Učiteljska hranilnica in posojilnica v Ljubljani, 100 K; Posojilnica v Starem trgu pri Ložu 20 K; Hranilnica in posojilnica v Dolu pri Zid. mostu, 10 K; gdč. Marija S 1 a v č e v a , učiteljica krojnega risanja v Ljubljani, 5 K; Posavski krožek, 5 K; vesela družba pri Zlati ribi v Ljubljani, 5 K. Bog plati 1
„Domače ognjišče" je izšlo s prav zanimivo vsebino. Tovariše in tovarišice prosimo, da širijo list med ljudstvo ter mu pridobivajo novih naročnikov. Celoletna naročnina znaša 2 K 50 h.
V letošnji 1. številki „Domačega ognjišča" ostala je pomotoma letnica 1908 namesto 1909. To napako naj blagovoli vsak naročnik sam popraviti s peresom.
„Naša bodočnost", list za šoli odraslo mladino, bo izhajala kot samostojen list; zato se je prva številka nekoliko zakasnela. Celoletna naročnina znaša 2 K 50 h. Naročnino za „Našo bodočnost" in „Domače ognjišče" sprejema Učiteljska tiskarna.
Učiteljski krožek St. Vid pri Ljubljani ima svoj sestanek 11. t. m. pri „Slepem Janezu". Gostje dobrodošli! Na snidenje !
Glavna napaka nekaterih mlajših učiteljev je, da preveč zahtevajo od učencev. Učili so se ravnokar psihologije teoretično in vendar so slabi psihologi v praksi, ker ne poznajo počasnega razvoja otroške duše. Učitelj kot oče zna to že bolje presoditi. Tudi nekateri kateheti tega ne umejo.
„Narodna Prosveta" v Pazinu ima o božičnem shodu kranjskega učiteljstva obširno poročilo in objavlja Ganglov govor skoro v celoti. Poročilo ima opazko: Nama za razmišljanje.
Umrl je dne 28. pret. mes. pri svoji materi in pri svojem bratu v Bajhenburgu tov. Viktor J a m š e k , učitelj v Škofji Loki, star
komaj 26 let. Pobrala ga je učiteljska bolezen — jetika. Vrlemu tovarišu blag spomin!
Slovenjebistriškega učit. društva „Dravinjski krožek" priredi II. roditeljski sestanek dne 7. t. m. ob 3. popoldne v šoli v Studenicah. Prvi roditeljski sestanek v Polj-čanah dne 25. prosinca se je dobro obnesel. V kratkem se vrši III. sestanek na črešnjevcu in IV. na Poljskavi.
Za učiteljski sklad so darovali: tov. Eksel Srečko, učitelj v Vojniku, 2 K; dalje Ivan Tomažič, Jul. Kobič, Leonida Herzog, Angela Karba, Mara Kocuvan, Fran Zacherl, Janko Karba, Avgust Lah, Fran Cvetko, Ferd. Sprager, Terezija Petovar in Hermina Mahorčič; vsi po 1 K. Skupaj 12 K. Polovica te vsote je poslala blagajničarka socialnemu odseku učit. društva za Ljutomer socialnemu odseku „Zveze", polovico pa obdržala za domači odsek. Srčna hvala! Živeli nasledniki.
F. V o g 1 a r , blagajnik.
Iz seje c. kr. okrajnega šolskega sveta v Kranju, č. kr. okr. šol. svet v Kranju je imel dne 28. jan. sejo. O kurenci-jah poroča predsednik. Zaradi bolozni sta na dopustu Vinko Zahrastnik, učitelj v Šk. Loki, in Viktor Jamšek istotam. (Ta je med tem že umrl pri starših v Bajhenburgu.) Prvega na-domestuje izprašana učiteljska kandidatinja Amalija Poljančeva, drugega pa Marija Pi-škurjeva. — Marija Škabrnetova, učiteljica v Šmartnem je imenvvana za nadomestno učiteljico na c. k. ženski pripravnici v Ljubljani; njeno mesto je zasedla izprašana učit. kandidatinja Erna Bozmanova. — Za privatno nemško šolo v Tržiču in notranjo uršulinsko šolo v Škofji Loki je namesto Albina Belarja imenovan za okr. šol. nadzornika Karel Schrautzer v Ljubljani. — Glede definitivnega zasedanja učiteljskih mest v Tržiču, Cerkljah in na Trati nad Škofjo Loko se stavijo tozadevni terno-predlogi. — Ferdinandu Kalingerju, naduči-telju v Tržiču, se pripozna 6. petletnica. — Za pouk v kmetijstvu na nekaterih šolah v okraju se predlagajo nagrade (državne in deželne ustanove). Učiteljska konferenca se vrši v Škofji Loki, dan in kraj se določi pozneje.
Drugi letošnji roditeljski sestanek je priredilo krško učiteljstvo v nedeljo, dne 24. t. m., ob pol 4. uri popoldne v šolski telovadnici. Tov. L. Levstik j1 v svojem predavanju „Kdo je kriv, da otroci lažejo?" opominjal roditelje, naj tudi vtem oziru bolj pazijo na vzgojo svojih otrok. Laž otrokom ni prirojena, ampak privzgojena. Predavatelj je vestno opisal vzroke laži, pozabil pa tudi ni opomniti, kake zle posledice rodi laž, če ji pustimo, da se vkorenini v otroškem srcu. Tov. gospa dr. R o m i h o v a nas je nato vodila po alpskih deželah. S skioptiškimi slikami in z izbrano besedo nam je opisala bajne lepote v led zakovanih gorskih velikanov, idiličnih gorskih dolin, ki so posejane s prijaznimi naselbinami, vodila nas je v trge in mesta kjer poleti mrgoli prirodežejnih tujcev in nam tako v kratkem času podala zaokroženo sliko najlepšega dela naše širne Avstrije. Omenim naj še, da je med odmorom igral violinski kvartet, pri katerem so sodelovali nekateri tovariši učitelji in nekaj učencev meščanske šole, Udeležencev je bilo topot jako veliko (do 150), kar kaže, da so nedeljski popoldnevi prav pripraven čas za roditeljske sestanke. Pohvalno mi je tudi omeniti mestnega župnika g. I. N. Reinerja, ki vsakokrat na prižnici priporoči roditeljem, naj se udeleže sestanka in vsakokr-it tudi sam pride k sestanku. To je pravo razumevanje skupnega dela za ljudski blagor.	H.
Tretji sestanek trgovskih in obrtnih vajencev je priredilo učiteljstvo meščanske šole v Krškem v nedeljo, dne 31. januarja, ob 2. uri popoldue. Vrsto predavanj je nadaljeval tov. Dragotin H u m e k s temo: Tehnika, nje razvoj in napredek od nekdaj do danes. V kratkih potezah podajamo vsebino tega predavanja; Kaj pomeni beseda tehnika. Razlika v orodjih nekdaj in danes. Prvo kladivo — današnji parni stroj. Prvi čoln — današnji parnik. Prvo orožje — kamen — današnja krogla puške. Velikanski napredek od nekdaj do danes. Ogenj — človeštvu dobrotnik. Ko bi ne bilo ognja. Prvi ogenj. Ohranitev. Prvo vžigalo. Kresanje. Vžigalice. Izdelovanje. Peč. Ogenj na tleh. Ognjišče. Kurjava v sobi na trinožcu. Kamin in dimnik. Peč in njen namen. Notranji ustroj. Glinaste in železne peči. Nasipna peč. Peč s plaščem. Osrednja kurjava. Kurjava z razgreto vodo. S čim kurimo. Oglje in njega izdelovanje v kopah. Tvorba šote. Kako je nastal premog. Velikanska uporaba premoga. V doglednem času ga bomo porabili. Nadomestila. Bencin. Petrolej. Plin. Elektrika. Uporaba vodne sile. Solnčni žarki. Luč. Prva razsvetljava. Plamenice. Smola in mast. Svetilnice za olje. Stenj. Cilinder iz pločevine in iz stekla. Petrolej in petrolejka. Prva sveča. Izdelovanje nekdaj in danes. Stearin. Petrolej bomo porabili. Nadomestila. Svetilni plin in plinarna. Auerjeva vrečica. Elektrika. Dvojna vrsta električnih luči. Konkurenca med plinom in elektriko. Acetilen in druge razsvetljave. — Po končanem piedavanju, ki so ga učenci poslušali z veliko pozornostjo, smo odšli v telovadnico, da pretegnemo od sedenja zastale ude. H.
Nemška protestantska šola t drž. oskrbi. Skrb naše vlade za Nemce je neskončna. Sedaj hoče vzeti v svojo oskrbo nemško protestantsko šolo v Trstu; za to leto podržavi več učiteljskih mest; s prih. letom preide ves zavod v državno upravo. Nemški protestanti imajo nemške šole pred nosom, vendar jim da država še posebno šolo. Slovenci se zaman bore za svojo šolo v Tistu. Taka je pravica v naši državi!
Rektor graške univerze in table slov. akad. društev. Rektor graškega vseučilišča je dal na črni tabli nabiti razglas, v katerem naznanja, da bo dal iz avle odstraniti table vseh akademičnih društev, če bo kdo vbodoče poškodoval table slovanskih ali italijanskih akad. društev.
Proti laški univerzi v Trstu je priobčil v razcih nemških listih oster članek nemški časnikarski odbor v Trstu.
Nove šolske zahteve tržaških Nemcev. Tržaški Nemci so začeli akcijo za ustanovitev dekliškega liceja in trgovske šole. Vse nemške stranke in tudi vlada jim pojde pri tem gotovo na roko. In ako se posreči Nemcem ta načrt, pomeni to neizmerno oja-čenje nemškega elementa v Trstu, ki postane s tem prav resno nevaren.
Sistemi z Iran j c šolskega zdravnika. Občinski svet ljubljanski je sklenil, da se si-stemizira mesto šolskega zdravnika v 10. čin. razredu, in sicer takoj pričetkom prihodnjega šolskega leta. Stroški za to so že stavljeni v proračun za leto 1909. Tako je prav!
Kmetijsko in bralno društvo na Zg. Ložnici pri Žale« je imenovalo povodom glavne skupščine dne 31. m. m. nadučitelja tov. Anton P e t r i č k a v Žalcu, tajnika in blagajnika hmeljarskega društva, svojim častni m č 1 a n o m.
Jurkovifi — kandidira? V Šmarjah pri Jelšah kroži doslej še nepotrjena vest, da bo kandidiral v kmetiških obč. Šmarje-Rogatec nadučitelj Jurkovič v Šmarju pri Jelšah.
Štiridesetletnico svojega službovanja je praznoval Boštijan K r a n j c , učitelj na mestni deški šoli v Ptuju.
Sazkrehnila se je pri sankanju hči nekega mariborskega profesorja, ko se je zaletela v drevo. Spodnji del telesa se ji je grozoviti raztrgal. Poškodbe ima smrtnonevarne. Opozarjajte otroke!
Rockefeller daroval pet milijonov. Znani ameriški milijonar Rockefeller je zopet poklonil vseučilišču v Cikagu pet milijonov in ustanovil štipendije. Do sedaj je Rockefeller daroval vseučilišču v Oikagu 129,548.300 frankov.
Dva otroka sta se zadušila. Zakonska Fekus v službi grofa Wurmbranda v Ormožu sta pustila dveletno deklico in štiriletnega dečka sama doma. Med njuno odsotnostjo je pa v sobi, ne ve se kako, nastal ogenj in oba otroka sta se zadušila. Opozarjajte starše, naj pazijo na otroke!
Nemška šola v Cfabrju pri Celju. Znano je, kolikanj se je pisalo še ne pred tako davnim časom o nemški šoli v G a b r j u pri O e 1 j u , ki jo je nameraval nemški „Schulverein" ustanoviti ter je bil tudi voljan v to svrho darovati 80 000 K, a s pogojem, da mestna občina celjska prispeva vsaj ravno toliko. A celjska občina je morala pač iz lahko umljivih vzrokov to darilo — odkloniti, katevo dejstvo je graški ,Arbeiterwille' kaj drastično ožigosal. „Narodni Dnevnik" trdi, da hoče „Schulverein" k prvotno nameravanmu daru dodati 15.000 kron! Bo li celjska občina darilo še dalje odklanjala? Vsekakor je stvar zanimiva, in radovedni smo, kaj tozadevno ukrenejo celjski mestni očetje. A naj že bo kakorkoli, to lahko rečemo, da bodo celjski „Nemci" imeli prej svojo ponemčevalnico v Gabrju, nego pa Slovenci nujno potrebno novo — okoliško šolo.
Naročajte in širite naš list!
Razgled po šolskem svetu.
—	Dr. Vladislav Nehring. V Vra-tislavi je umrl 20. jan. vseučiliški profesor, znani učeni slavist in poljski literarni historik dr. Vlad. Nehring, star 78 let. Pokojni je po-znanjski rojak in je bil od svoje promocije sem prof. slov. filologije ne vratislavskem vseučilišču. Bil je dolgo let sotrudnik Jagicev pri „Arhivu", a je tudi drugače mnogo pisal o poljskem slovstvu v nemškem in poljskem jeziku.
—	Obiskovanje nemških vseučilišč.
Vseh imatrikuliranih dijakov na vseučiliščih v Nemčiji je bilo v zimskem semestru 1908 — 48.717, (v letnem semestru 1907/08- 47.799). Študij poedinih predmetov je razdeljen nastopno: filozofija in filologija 12.716, pravo-slovje 11.392, medicina 8737, matematika 6370, luteransko bogoslovje 2194, katoliško bo» goslovje 1670, farmacija 1656. Po vseučiliščih je bil ohisk nastopen: Berlin 8641, Monakovo 6203, Lipsko 4418, Bonn 3282, Vratislava 2248, Halle 2158, Göttingen 2054, Freiburg 1966, Heidelberg 1841, Maribor 1756, Mim ster 1676, Tübingen 1647, Jena 1419, Würzburg 1345, Geissen 1196, Königsberg 1191, Kiel 1103, Erlangen 1090, Greifswald 786 in Rostok 685.
— Razvoj avstrijskega šolstva. Leta 1818. je bilo v Avstriji 12.700 ljudskih javnih in privatnih šol, 18.980 učnih oseb, in sicer 16.750 učiteljev in 2230 učiteljic; v šolo je hodilo 1.425.000 otrok. Po zadnji statistiki ima pa Avstrija 20.442 šol (letos že okrog 20.700), in sicer 1360 deških, 1495 dekliških in 16.659 mešanih, 472 zasilnih, 274 ekspositur in 66 ekskurendnih šol. Na vsakih 30 let se pomnoži število šol za 40%, t. j. za 5575 šol. Na javnih in privatnih ljudskih šolah je 7844 enorazredajc, 5236 dvorazrednic, 2276 trirazrednic, 1550 štirirazrednic, 2145 petrazrednic, 398 šest-razrednic, 38 sedemrazrednic in 27 osemraz-rednic. Nadaljevalnih tečajev, kakor obrtnih šol pod in nad 14 let starih se udeležuje dečkov in deklic okrog 161.057. Razrednih sob je v Avstriji na javnih ljudskih šolah 50.939 delavnih 626, risarskih dvoran 555, telovadnic 1650, javnih telovadnih prostorov 9878, fizikalnih sob 457 in kemičnih laboratorijev 58. Ročna dela se poučujejo na 14.676 šolah. Število šolodolžnih otrok znaša 3,823.817 in sicer deklic 1,933.570, dečkov 1,910.244. Število obiskujočih na javnih in privatnih ljudskih šolah je 3,329.783, in sicer 1,674.879 dečkov, 1,654.904 deklic. Učiteljske knjižnice so na 14.313 šolah, ki imajo 1,251.538 zvezkov, šolarske knjižnice so na 15.722 šolah, imajo 2,514.664 zvezkov. Moškega učnega osobja je 53.070, ženskih 36 510, skupno 89.580. V Avstriji je nad 60 let starih 995 moških moči, učiteljic pa 122, Več kot 40 službenih let ima 430 moških in 38 ženskih oseb.
Z gospodarskega polja.
= Proračun drž. železnic za leto 1909. je določeu na 548,919.072 K dohodkov in 417,679.505 stroškov, tako da bi prebitek znašal 131,239.562 K. Pripomniti je, da so stroški jako nizko računani, in sicer za več nego 80 mil. K, tako da pravi prebitek ne preseza niti 55 milijonov. Ako se uvažuje, da odpade na amortizacijo osnovne glavnice in na plačanje obresti za posojila na leto okroglo 180 milijonov, je razvidno, da so drž. železnice pasivne za okroglo 120 mil. K.
== Zemljiški davek. V Avstriji pride na glavo vsako leto zemljiškega davka po 2-07 K, na Ogrskem po 3'48 K, na Nemškem po 0 84 K, v Angliji po 0-45 K, na rFancoskem 2-58 K in v Italiji 2.85 K.
Raznoterosti.
X Samoumori v Ameriki in njih vzroki. Leta 1881. je izvršilo v Zedinjenih državah samoumorov 650 oseb, leta 1907. pa 10.782. Na vsak milijon prebivalcev je prišlo leta 1881. le 12, leta 1907. pa že 126 samomorilcev. V zadnjih 7 letih je bilo nad 120.000 samomorilcev. O naraščanju samoumorov je spisal Georg Kennan temeljito študijo, kjer pravi, da je glavni vzrok za tako množeče se samomore sugestija. Zato priporoča, naj bi časopisi ne opisovali tako natanko samoumorov.
X Novi zvonik sv. Marka v Benetkah bo dogotovljen leta 1911. Stroški so proračunjeni na 1 in pol mil. lir.
X Tokio, glavno mesto Japonske, ima po najnoveji statistiki 1,587 004 prebivalcev, ki so razdeljeni v 361.428 rodovin.
X Kako spe različni narodi. Evropejec in Američan spita prijetno in dobro le, če imata blazino pod glavo. Japonec leži na slamnici na tleh in si pripravi čok pod glavo, brez čoka bi spal slabo. Kitajec si napravlja dobro posteljo, toda tudi ne premehko. Dočim pri nas najlažje spimo, če imamo dovolj prostora, da iztegnemo noge, leže in spe prebivalci vročih krajev krog ekvatorja zviti kakor klopčič. Angleži spe tudi pozimi pri odprtih oknih. Rusi pa najrajše na velikih pečeh v sobi. če vstanejo, pa se kopljejo v mrzli vodi. Laponec zleze z glavo v vrečo iz losove kožu-hovine, na nasprotni strani sveta živeči vzhodni Indijec ima tudi vrečo krog glave, če spi, vendar bolj zračno in to le zato, da ga obvaruje nadležnih komarjev moskitov.
X Prevažanje oseb po zraku. Listi poročajo, da je družba Aeral Navigation Company v Novem Jorku sklenila uvesti z majem prihodnjega leta redno prevažanje pasažirjev po zraku in sicer od Novega Jorka do Bostona. V Bostonu ima družba celo delavnico za zrakoplove, ki bodo to službo opravljali. Kakšne vrste zrakoplovi se bodo rabili, je seveda še tajnost. To je gotovo lepa perspektiva za najbližjo bodočnost: mesto železnice ali ladije se bodo ljudje posluževali zrakoplovov!
Listnica uredništva.
M. S. v Ž.: Poslani nekrolog porabimo prihodnjič. Hvala!
Listnica upravništva.
Zadnjemu pozivu sta se odzvala z 10 K gg. nad-učitelj Janko Toman iz Moravč in učitelj Ivan Dimnik v Ljubljani. Živeli nasledniki!
Upravnik.
Zahtevajte „Učiteljskega Tovariša" v vseh lokalih, kamor zahaja učiteljstvoI
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Št. 168.	Štajersko.	39 1—1
V političnem okraju Celje se za sledeče ljudske šole razpišejo službe učiteljev in učiteljic v stalno oziroma provizončno nameščenje :
1.	na trirazredni ljudski šoli v Zibiki, II. krajni razred mesto učiteljice;
2.	na štirirazrednici na Rečici, II. krajni razred, mesto učitelja;
3.	ua petrazredni dekliški ljudski šoli v Hrastniku, II. krajni razred, mesto učiteljice s stanarino letnih 80 kron in prosto kurjavo.
Pravilno opremljene prošnje je postavnim službenim potom vložiti do dne 28. svečna 1909 pri dotičnih krajnih šolskih svetih.
Št. 276.
Kranjsko.
41 1—1
Na šestrazredni ljudski šoli v Dobrepoljah se razpisuje v stalno eventualno začasno nameščenje eno lično mesto s postavnimi prejemki.
Moški prosilci imajo prednost.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
Pravilno opremljene prošnje naj se službenim potom tuuradno predlože do 20. februarja 1909. 1.
0. kr. okr. šolski svet v Kočevju, dne 31. januarja 1909.
Zahvala.
Povodom prerane smrti našega preljubega sorodnika gospoda
Viktorja Jamšeka
učitelja v Škofji Loki,
zahvaljujemo se tem potom najpresrč-neje za dokaze toplega sočutja. Osobito pa bodi hvala slov. učiteljstvu, ki je prihitelo v tako mnogobrojnem številu od blizu in daleč, čast. duhovščini, da-rovateljem krasnih veucev, Krškemu pevskemu zboru in pevskemu društvu „Knm" za genij i ve nagrobnice, Sokolu iz Škofje Loke in vsemu ostalemu občinstvu, ki je spremilo predragega rajnega na njegovem zamjem potu tjr nam lajšalo bridke ure.
Rajhenburg, dne 30. januarja 1909,
Rodbina Janišeb.
Vljudno priporočam p. n. učiteljstvu, krajnira šolskim svetom in šolskim vodstvom, kakor tudi raznim čitalnicam in ljudskim knjižnicam svojo že mnogo let obstoječo in sedaj na novo izvrstno preurejeno
knjigoveznico
Jos. Dežman
Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 7.
Izvršujem vsa dela, od preprostih do najfinejših. Posebno solidno in ceno vezanje knjig za šolske, ljudske in zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih in drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjigoveško stroko.
Cene sigurno najnižje.
Pri večjih naročilih znaten popust, oziroma plačam poštnino od pošiljatev z dežele. Tako da naročnik radi pošiljatev nima nikakih stroškov.	3 6—4
JA3i BASTA
v SehOnbacliu pri Hebu (Češko),
sloveča tvrdka za dobavo godal, svetovnoznana zaradi svoje vsestransko priznane solidnosti, priporoča p. t. gg. učiteljem in zborovodjem svoje neprekosljive koncertne in orkestralne gosle, viole, čele, base, citre, kitare prvega reda ugodno doneče in prijetnih tonov z lesenimi ali kovinskimi stroji, dobre in trpežne strune za vsa godala, mojstrske gosli z lepim lokom in leseno škatuljo (9, 10, 12, 15 gld.). Ceniki gratis in franko.
Najugodnejša prilika za nakup. Vsaki instrument se pred odpošiljanjem strokov-njaško preizkusi.
Stare gosli in čela se zamenjuje za nove. Prva prodaja gramofonov in najpopolnejših ploč. Velecenjeni gospod! Poslane gosli so me po svoji ukusni obliki in vsied prijetnega glasu popolnoma zadovoljile! Mislim, da je dolžnost vsakega zavednega Čeha, da naroča svoje potrebščine pri Vaši cenj firmi, ki ne more ž njo tekmovati nobena inozemska tvrdka. Želim Vam mnego uspeha in ostajam prijateljsko vdani Fr. V. Mohapl, ravnatelj. L 29./XII. 1906.
Ne kupujte pod roko od prekupcev, obrnite se najprej in naravnost na našo tvrdko!
P. T. Jan Bašta, Schonbach!	33 10—3
Morem Vam sporočiti, da mi ugaja poslani bas radi lepega glasu in primerne cene Pošiljam Vam zadnje odplačilo z zagotovilom, da ste me popolnoma zadovoljili. Borovany u Olešnice, 2./I. 1908.
A. Zimmermann, ravnatelj.
Na tisoče pohvalnih pisem svedočl gg. učiteljem tu zborovodjem o kakovosti in primernosti mojih instrumentov.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.



Anton Šare
Ljubljana, Sv. Petra cesta 8.
Specialna trgovina za opreme nevest Moško, žensko, otroško in perilo za novorojence se po meri izdeluje solidno in najceneje. — Platno vseli širin za telesno in posteljno perilo, namizni prti, serviete, garniture za kavo, bele in barvaste, bri-salke, žepni robci, brisalne rute, šifon,
širting, kreton, batist itd. itd. Najnovejše modele za perilo radi pokažemo na ogled. — Švicarske vezenine.
Strogo solidno blago.	Nizke stalne cene,
Gg. učiteljem in njih rodbinam 5% popusta.
Svet loiikalnica: = as 42-6 Kolodvorske ulice št. 8.
& Modno blago ^
volneno in pralno, damsko in moško, platno, damasti, namizni prti, brisače, blago za srajcein vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago stalnobarvni
zefiri in barhetni flaneli
'prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti priporoča
Razpošlljalnica za platno in modno blago
V. J. Havliček a bratr
Podebradi na Češkem.
Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 K pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s 40 metri pralnega blaga za 18 K franko.
Pišite po vzorce! 9 21—4
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev. g2
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 120
(Češko).
Zaloge: Dunaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendel obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgel.jsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
Odlikovana
Prva kranj. tvornica klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeve ulice št. 5 blizu Gradišča
Ml\\ 1
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.	i 5—5
Največja tvornica iia jugu Avstrije
Jamstvo 6 let. Eksport v vse dežele.
Slaščičarna in pekarija
Jakob Zalaznik
Stari trg 21 22 s-2 Mestni trg 6 - Sv. Petra cesta 26
V poletnih mesecih
sladoled in ledena kava. KAVARNA.
— Telefon št. 194. —
šmmmmim m immmmmm
Jernej Bahovec
trgovina s papirjem
poleg Prešernovega spomenika
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.	11 26-4

Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudpo priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez u 10—2 Ljubljana, Florijanske ulice 14.
Svetujem Vam, da kupite svoji soprogi, s čimer ji napravite veselje.
Kolega!
Svetujem Vam, da kupit pravite veselje.
Hočete?
Naročite ji krasno in praktično sukno za krilo, čaj te, kaj piše gea. učiteljica Prič-ova iz Slatenie: „Jaz sem popolnoma zadovoljna; v dokaz služi to, da sem izmed osem kosov, ki ste mi jih poslali na izber, izbrala sedem."
A glejte, kako so cenene: 1 kos stilna za celo stnpazno bilo SI'90 1 „ „ „ „ kuhinjsko „ „ 2'— 1 „ „ „ „ vrtijo „ „ 2-40 1 o ii ii ii ii lepše „ „ 3-— 1 » ii ii ii P'" lepo „ „ 3*40 Naročite takoj po povzetju od tvrdke
Adolf Buchta v Kamenci, p Polioky, Češko.
Sadek v 4 9-3
Valilnice
po Berlepschevem sistemu izdeluje po 1 E 40 vin. komad	38 3—2
Karel Havelka
strugarski mojster y Krškem.
veronika kenda
v Ljubljani _na Dunajski cesti štev. 20
priporoča p. n. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu svojo
veliko zalogo pisalnih in risalnih potrebščin.
Dalje imam v zalogi risalni papir raznih vrst v vseh predpisanih velikostih, pisalni in pismeni papir, zavitke različne velikosti, veliko izbiro peres, držal, svinčnikov, gu-mic, krede, črnila, barvic, ravnil, ter vseh v to stroko spadajočih predmetov.	10 34—6
Postrežba točna in solidna.
_ G-lavna ¡zalogra»
A. Slatnarjevih zvezkov
„SLAVIJA"
vzajemno zavarovalna banka
T7" FR-A-O-I
zavaruje v žlvljenskih oddelkih: na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine, ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in vpokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd., in v požarnem oddelku: proti škodam po požaru. Zavarovani kapital . . Zavarovalnine .... Izplačane škode in kapi-tali leta 1905 . . . . Rezervne in poroštvene
zaloge ......
Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . Premoženje, naloženo v vrednostnih papirjih, posestvih, posojilih na
posestva.....
Izplačana dividenda členom življen. oddelkov 1. 1905
V	vsem pa doslej . . .
V	letu 1905 se je premoženje pomnožilo za
V	37 letni dobi svojega obstanka izplačala je banka „Slavija" svojim členom odd. I—V. za
škode in nagrade . . 87.176.383-75
Vsa pojasnila daje 14 26~3
General. zastopbanke.Slavije'
v Ljvil>ljiini,
G-osposke -ulice št. ±2.
K 1053,737.339 88 8,090.621-62
4,361.283-89
„ 34,791.584 99
2,188.391-24
„ 34,087.781-48
206.296 40 1,606.893-21
3,004.509-80
Gospod Ubald pi. Trnkoczy v Ljubljani.
Imam šest mesecev starega otroka, ki je bil do drugega meseca dojen. Takrat ga je pričela sititi moja soproga tudi z Vašim „Sla-dinom" (Doktor pi. Trnkoczya „Sladni čaj"). In kakor hitro je pričel uživati „Sladin", sega ni moglo več pripraviti, da bi še pil materino mleko. Od tistega časa dobiva edino le „Sladin" in je tqko rejen, da se mu vsakdo čudi, kdor ga vidi. Ker sem prepričan, da je Vaš „Sladin" res dobro hranivo za otroke, prosim, pošljite mi ga 30 zavojev, ker ga hočem priporočati tudi drugim.
Z odličnim spoštovanjem	Franc Dekleva
21./I. 1909.	Slavina (Prestranek), Notranjsko.
RBTTIG-ova SOLSKA KLOP je klop prihodnosti! S
Temeljito snaženje šolskih tal in prahu, učenčevemu zdravju najprikladneje sedenje.
Pravico za izdelovanje RETTIG-ove klopi ima in vsa pojasnila daje
Fran Burger2i4
mizarski mojster v Spod. Šiški.
Naprednemu učiteljstvu!	učiteljski Tovariš
:	Popotnik Zvonček
Vsakdo bodi naročnik ,Zavezinih' ^ v	v
listov, ki so:	Domače ognjišče.
JULIJA STOR
v Ljubljani, Prešernove ulice štev. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, dalje čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. 818_2
Elegantna in skrbna izvršitev po vseh cenah. ISTajpriležnejši čevlji secia-njosti I
				
				
Naš denarni zavod.
(15) 12—3
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Vplačuje in izplačuje se vsak četrtek od 11.—12. ure dopoldne in vsako soboto od 5.—'/>7. ure zvečer ali pa vsaK dan potom poštne nakaznice ali e. kr. poštne hranilnice (čekovni račun št. 866.312). Za
drugače storjena vplačila zadruga ni odgovorna. Sprejem hranilnih vlog po 5°/0, oddaja posojil na osebni kredit po določenih rokih vračevanja (glej spodaj) proti zadostni varnosti. Za tako velja: vsaj eden dober porok in plačnik), zastava premičnin,
zemljišč invknjiženih terjatev, predznamba na plačo ali penzijo. Prošnje za posojila brezplačno proti vpošiljatvi 20 h v poštnih znamkah za frankaturo. Tudi prošnjam za posojila naj se priloži poštna znamka za 20 h za dopošiljatev rešitve.
Vsakih 100 E posojila (dva pasivna deleža) se vrača po načinu:
A v 12 mesečnih rokih,	in	sicer	11 rokov a 9 K — h, 12. rok 4 K 73 h
B „ 18	„	„	„	„	17
C „ 24 „	„	.	„	23
D „ 38 „	„	„	„	37
E „ 46 „	„	„	„	45
F „ 60	„	„	„	„	59
G . 70	„	„	„	„	69
H „ 85	„	„	„	„	84
Zadružni lokal je v Ljubljani, Gradišče št. 4., I. nadstr.
n	6	n	—	n	18.	n	3	n	56	n
rt	4	n	50	n	24.	n	4	n	—	n
n	3	n	—	n	38.	n	—	n	66	n
n	2	n	50	n	46.	n	1	n	81	n
n	2	n	—	n	60.	n	—	n	70	n
n	1	n	75	»	70.	n	1	n	42	n
n	1	»	50	»	85.	n	1	n	26	n
estna =
hranilnica
= ljubljanska =
v. lastni hiši Prešernove ulice štev. 3
===== poprej na Mestnem trgu zraven rotovža.	-
Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov kron. = Rezervni zaklad: nad 860.000 kron. =
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 0. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska
z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog
popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malo-
letnih otrok in varovancev.
8-2
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
»
„Učiteljska tiskarna" v Ljubljani priporoča vizitke in raznovrstne kuverte s firmo.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in igralnih kart
Zvezna trgovina v Celju
Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, doknmentni, ministrski, ovitni in barvani papir; svinčnike, peresa, peresnike, radirke, kamenčke, tablice, gobice, črnilo itd. — Največja zaloga vseh tiskovin za občinske urade, krajne šolske svete, učiteljstvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitninske zastope, hranilnice, posojilnice,
odvetnike, notarje in privatnike.
Lastna zaloga šolskih zvezkov in risank.
Temni lak za šolske table. — Strune za gosli. — Štambilje, vignete. — Zavitke za urade v vseh velikostih. — Ceniki brezplačno na razpolago. — Dobro blago
in točna postrežba.	6 42—6
Stanje hranilnih vlog končen oktobra 1907: K 22,158.277-3J.
Pošt. hran. rač. št. 828.406.
Telefon 185.
Stanje upravnega premoženja koncem oktobra 1907: K 12,746.874-08.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Dunajska cesta 18,
v lastnem zadružnem domu obrestuje hranilne vloge po 41/
brez vsakega odbitka rentnega davka, ki ga plačuje posojilnica satoa za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom
ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. Posojuje na zemljišča po 5 '///„ z 1 '/»"/o amortizacijo ali pa po 5 V/» brez amortizacije. Na menice po 6 °/0. Posojilnica sprejema tudi vsak drugi 19	načrt glede amortizacije dolga. 8 2
-


i»

UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče štev. 4 «« v Ljubljani Gradišče štev. 4
priporoča si. kraj. šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine iz svoje zaloge.
Ceniki se pošiljajo na zahtevo zastonj. Postrežba točna. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna
po zmernih eenah v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko stroko spadsgoča dela ter jih izvršuje okusno in po solidnih cenah. Tiskovine se izvršujejo v eni ali več barvah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Telefon št 118.
(5) 52—5
Litograflja.
Poštna hranilnica št. 76.307.
Ä m
m m m
m
253 F

Krojaška zadruga v Gorici
vpisana zadruga z omejeno zavezo._
P. n.
Lansko leto smo že naznanili slavnemu občinstvu, da smo prevzeli vsled vedno večjega prometa bolj obširne prostore
v Gosposki ulici štev. 6.
Letos smo te prostore primerno preuredili, da nam sedaj omogočajo, imeti mnogo večjo in lepšo zalogo blaga nego prej. Dejstvo pa, da pri nas promet od dne do dne bolj raste, nam omogoča, da so tudi cene pri nas
čudovito nizke.	.	.v
Vabim vse p. n. odjemalce najspoštljivejše v naso trgovino. Prepričali
se bodo, da je naša tvrdka prva ne le po kakovosti blaga, ampak da smo
tudi neprekosljivi glede dobrega okusa. Zagotavljam Vas točne in solidne
postrežbe in nizkih cen. Zato prosim, da si ogledate našo trgovino m zalogo.
Z odličnim spoštovanjem vdani	TEODOR HRIBAR.
34 5-3
Öd skupička daje tvrdka 5$ za učiteljsko organizacijo.