MjisM 48. M 849. Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in , za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold. Protest. *) Mi spodej podpisani volivci Kranjskiga okroga (Wahlbezirk Krainburg) še enkrat od-kritoserčno povemo, de smo danas še ravno tiste misli kakor smo bili 5. Maja pretečeniga leta, in tedaj še enkrat na vso moč protestiramo ne samo zoper vsaktero volitev za Fran-furt ampak tud zoper vse frankfurtske postave naredbe in sklepe, ktere bi utegnile škodljive in nevarne biti za našo vero, narodnost, kup-čijstvo itd. in sicer za tole: 1.) Nemci, ki niso pod našim svitliin Cesarjem , so lansko spomlad sami tako imenovano nemško zvezo raztergali, in mi nismo protestirali, ker nismo nikolj za-njo marali, in zdaj čejo iz koscov te zaveze novo nemško Cesarstvo narediti. Nemci so tedej sami staro zavezo poderli, ki jc bila po kontraktih med njimi in nami. Mi Gorenci ncmoremo nikakor zastopiti, od kod de bi Nemci to pra vico imeli nas zoper našo voljo in prid v to novo Cesarstvo za seboj potegniti. 2.) Sta drugi in tretji paragraf v Frank furtu skovanih nemških postav taka, de se naše mogočno cesarstvo mora na ravnost razpasti, ako bi kdaj pri nas postavno moč za-dobila. Vsakimu je hrup še dobro znan, ki sta ga ta dva paragrafa v našim cesarstvu naredila. In spet je slišati, de bosta pri starim ostala. 3.) So nam naši ministri v razglasu 27. Novembra 1848 na znanje dali, de se naše cesarstvo z Nemci ne bode pečalo, dokler Nemci svojih, mi pa svojih domačih zmešnjav ne poravnamo. De se pa to še ni zgodilo, je vsemu svetu znano. Mi tedej ministre opomnimo, de naj bodo mož beseda. 4.) Od vsih strani slišimo, de hočejo ljudstva našiga cesarstva edino ino mogočno Austrijo. Nam pa nikakor v glavo ne gre, kako bi bilo mogoče , de bi bila Austrija edina in mogočna, če bojo nektere dežele našiga cesarstva pod Frankfurt padle ? 5.) Se nam čudna zdi, de bi zdaj spet poslance za Frankfurt volili, ker je še komaj ene mesce, kar so jih sami deželni stanovi naše dežele in pa ljubljansko slovensko družtvo v imeni cele dežele iz Frankfurta domu klicali. Mende ti gospodje že vedo, kaj nas čaka, če se bomo z Frankfurtam pečali. 6.) V oznanilu za volitev nam ni na ravnost povedano, pokaj de bi naši poslanci v Frankfurt hodili. Besede: „de je v prid cesarstva želeti, dc se sedajne volitve opravijo" so presplošne in pretemne, de bi vedli kaj gosposka z nam misli. 7.) Postave, ktere so v Frankfurtu za gront nemške deržave poterdili, niso za nas, ker so škodljive in nevarne za našo kat. vero, za slavjansko narodnost itd. Veliko se jih začne: „Vsak Nemec ima pravico." Te besede so za nas zlo razžalive, ker smo in ostanemo terdi Slovenci. De naša narodnost od nemške deržave nič dobriga pričakovati nima, od tega nam priča 1000 letna nemška nam Slavjanam vedno protivna politika. Besede: „Vsak Ncmec ima pravica" so nam tega naj bolj porok. #) Tu podamo bravcam načert protesta, ki nam ga je resničen rodoljub poslal, z pristavkam de ga popolnama pohvalimo. Vred. 8.) Že zdaj lazijo nemški beračoni križem dežele naše, kaj bo še le potlej, če se vsemu nemškimu proletarjatu (rokovnastvu) vrata v slovenske dežele odpro? 9.) Zastran kupčije hi nam bila ta nemška zveza namoč škodljiva, ker z neaustrian-skim Nemci clo nič kupčije nimamo, ampak le na Terst in po Savi tje dolj in gor. Tu tje tedaj nam kaže obračati se, ne pa v Franfurt. 10.) Kdor se v kako zavezo poda, tud mnoge dolžnosti na-se vzame. Ker naša dežela od nemške celo nič prida pričakovati nima, zato tud nočemo, de bi se naši dnarji in naši fantje za nemški prid jemali in obračali. 11. V Frankfurtskim zboru bi našim po-slancam, če bi tud vsi skupej deržali, nikolj ne obvelala, ker je več ko desetkrat toliko Nemcov, zato jih pa rajši nočemo voliti in tje gor pošiljati. 12.) Ministri nimajo te pravice, de bi nas Slavjanske narode Nemcam prodali, ki so vedno naši sovražniki. Glede tega naj slavjanski poslanci v Kromerižu govore in store. 13. V Kromerižu imamo svoj domači austrijanski zbor, od tod tud nove postave per-čakujemo ne pa iz Frankfurta. 14. Nemci sami spoznajo, de brez Austrije biti nemorejo, mi pa smo lahko brez Nemcov. Zakaj bi se tedaj mi Nemcam vklan-jali ? 15.) Nemška politika je bila nam Slavjanam vedno vedno protivna in škodljiva, in je tud še zdej. Pervo spričuje tavžent letna zgodovina, drugo pa sedajne nemške Novine. To so nam slavjanski pisavci in časopisi do- velj dokazali. To so poglavitne reči, ki nas ženejo, de danas spet na vso moč zoper volitev za Frankfurt protestiramo. Sicer pa tukej očitno povemo, de bomo vse postave zvesto spolnovali, ki jih nam bo dal naš svitli Cesar v zastop-nosti z austrijanskim deržavnim zboram. Tudi bomo z hvaležnostjo sprijeli vse tiste zaveze med Austrijanci in necesarskimi Nemci, kijih bo austrijansko Cesarstvo kakor deržava z deržavo v naš prid z necesarskimi Nemci sto rilo. To so naše želje in naša stanovitna in nepremakljiva volja. Tako sklenjeno, prebrano in od podpisa nih volivcov poterjeno. V Krajnju 3. Sušca (Marca) 1849. Imena gospod volivcov. Iz teržaškiga časopisa „11 Costituzionale." (Konec.) Tit lit je pravi toplomer gorkote ino mraza, kateriga bogovi sedeči na ministerialnih klopeh v sercu ljudstev Cesarstva po svoj volji, delati menijo, in kipa sc nasproti vzdi-guje ino pada po nekih postavah narave, božje služabnice (ministre), popolnama neodvisnih od ministrov iz kosti in mesa, ino mogočniših od vsih topov sveta, po tistih moralnih postavah, katere človeka nagibajo, pri vsim evan-geljskim uku, ljubiti tistiga, ki njega ljubi $ ino čerlili tistiga, ki njega čerli, vero lomili tistim, ukije njemu ne ohrani (!), ino katere bodo morebit še Slavijane, žertvo njih zvestobe, v naj strašniši sovražnike Cesarstva spreober-riile. Postav moralniga reda nismo mi slvarili, ino zgodovina šterdeset stoletij nima izgledov de bi bil prestopek kakikrat nekaznovan ostal, brez potrebe skrivnih uzrokov na pomoč jemali , ino za šibko ino zatirano ljudstvo ki terpi od ene strani, vstane druvo iz pod teže zatiranja ino se za-nj mašuje od druge strani. Vsa čista zgodovina kaže čudapolne prigodke, ki zmotijo vse človeško previdenje, kar tudi taisti pretečeniga leta spričujejo: politikarji namerjajo vdare na eno stran, pa peljani od moči ki je močnejši od njihne, vdarijo vselej na drugo. Vdar, kateriga je Napoleon Bu-siji na izhodu namerjal, gaje, brez bi hotel velikanu lastne moči na zahodu dal: njega kontinentalna zapera je dala pervi nagon k čolni zvezi ino prihodni nemški edinosti, katera starimu štitniku renanske zaveze gotovo ni bila zaželjena; ino mi smo vidili prete-čeno leto ino vidimo še dan današni na svetu prigodbe, katere gotovo ne bodo lažnjive ska-zale postave, ki zgodovino vladajo, poterjene od skušnje djanj, katere eno na drugim po lastni moči teže ležijo kakor ogelni kamni egiptovskih piramid, ino neomajane kakor taisti od štirdeset stoletij do zdaj. Na te postave naj ministerstvo misli, ino če kaj za svete mara naj jih posluša od mož, ki so se v pretečenih trideset letih v ječah ino v pri-ganjanju izgojili, ino ne od tistih, ki so vseskozi v blaznosti živeli, le v skerb za lastni ino ne za prid ljudstva, zamaknjeni. Skupščina učiteljev in katelietov v Ptuji na Štajerskem. Med mnoge dobrote in blagodare, ktere je nam ustava rodila, se skupšine učiteljske z vso pravico, kakor nar važnejše, štejejo. Vsaki, kteri je pri njih bil, je prepričan, da, ako drugači zložnost in edinost v njih vladate, se volja do težkega poklica bolj uterduje, duh podučuje in serce ohladuje. Bil je čas, kjer ni dopušeno bilo učitelju to izreči, kar je po večletnih skušnjah za potrebno spoznal, zakaj od zgor se je naprej pisala metoda, in sicer od ljudi, kteri šol deželnih nikdar le vidili niso , razun tedaj, kadar so sami, ko šolarji v njo hodili. Britkost serce zadene, kadar čuje vse pomankanja, pogreške, potreboče iz ust pridnih učiteljev; alj tudi razveseli serce, kadar sliši, da tudi mnogi za to leka vedo. Med drugimi zaderžki dobrega napredka deželnih šol je bil eden narpoglavitnejši: poraba nemškega jezika pri podučenju. Bad bi se ga bil neki otresil, pa joj, in prejoj! nemški šolni ogleda, terdo nemški politiški komisarji so regetali silneje, kakor vrabci za sovo. Hvala domorodnemu duhu , kteri je visoko ministerstvo nauka prepričal, da je materni jezik edino mogočno sredstvo, deželne šole na to stezo pripeljali, po kteri nar ložej in nar bolj uspešno (erfolgreich) do cila se pride. Prostor mi ne dopusti Vam vse govore poslali, kteri so se imeli v važnosti učiteljskih skup-šin, v potrebni porabi materniga jezika pri podučenju. Vam samo izid dozdajnih naših skupščin pošlem, da bode drugim v tolažbo, v spomin, v pravilo, in da druge skupščine tudi svoje napredovanje oglasijo, nam v po-pravlanje, v porazumlenje in ednakost. Perva naša skupščina je bila 25. Pro-senca v pričo 12 katelietov, 11 učiteljev in 8 šolnih pomočnikov, vseh 31. Za predsed- nika so izbrani od strani katehetov g. provi- jezika uvesti ni mogoče, je sklenjeno, da že z zvunajno silo ravnalo, in politiška in mo-zor Juri Kajnich, poznati priden domorodec popred tukej obstoječa slovenska šola sloven- ralna moč Austrije na Nemce bode tudi v in goreči prijatelj deželnih šol, kteri v lepi ska ostati ima, in se z nemškima klasoma zvezi samo po pravdi narodov storjeni toliko izgled drugim nevtrudno dela na polji narod- raztopiti ne sme, da tako slovenski otroci, veči in gotoviši, kolikor manj se bo naše nega podučenja; od strani učiteljev izverstni kakor tudi mestni, kteri bi se radi slovenski ministerstvo prizadetju Nemcov, se učitelj g. Anton Smer, že dolgo goreči prija- učili, se učiti priložnost dobijo. — Skupščino vno vič me d sab o vra vna ti, n a p oti stav- je sklenilo veselo jarno popevanje lepih kvar- Ijalo. Tudi je že krona Austrije sama na . _________________________________________„ tetov iz slov- Gerlice, med kterimi je „zvoni- sebi tako visoka in svitla, de ji ni treba se zapisatelja, in enega kasirja. Dalje je bilo | karjeva" večkrat ponovlena bila, in vsi nazoči svitlobe kake druge krone na zemlji bati ali telj slovenšine. Vsaka stran ima dva odbornika in enega I tetov iz slov. Gerlice, med kterimi je „zvoni-|sebi tako visoka in svitla, de jfni treba se satelja, in enega kasirja. Dalje je bilo karjeva" večkrat ponovlena bila, in vsi nazoči svitlobe kake druge krone na zemlji bati ali odločeno v pervi skupščini, da se vsaki če- gg- učitelji so željo izrekli, da bi se v jesen, ji zaviditi. Če bi naše vladarstvo sklenilo, tvert leta v mesti Ptuji snidemo. Za drugo kadar so vakancije, vsako leto v drugim me- želji nekterih Nemcov v Austrii, se nove po-skupščino je bilo v prašanje djano, kako se sti splošna skupšina deržala (General-Ver-1 [,"tiske ustanovitve svojih rojakov zvunaj au-narpopred in nar ložej bi vpeljati dal novi samnilungj vsih slovenskih učiteljev, pri kteri strijanskih mej vdeležiti, popolnama se vdati, pravopis v vsako šolo, in kako dolgo, in v priložnosti bi se slovenske besede in kon- ne morem zapopasti, kako in zakaj zamore koljko se nemški jezik ima rabiti v slovenskih certi deržali, in tako slovenski duh v nem- našim laškim domorodcam braniti, poslance za šolah, in kako bi se slovenski jezik v mestne ške mesta bolj razširil. Ta misel je bla- Costituente Italiea izbirati, kako bi želje za-šole vpeljal. Zadnjič je bilo sklenjeno, da se ga, domorodni učitelji, izpelajte jo! Perva stran ponovljenja polskiga kraljestva zavreči gg. učitelji in kateheti vsigdar vkup snidejo, skupčšina bode 31. Velkiga Travna, v kterojiu kaki vseslavjanski shod overati smelo in pol druga ura je odločena katehetam za vse zvunajne prijatle šol in slovenščine ča njih pogovore, pol druga pa g. učiteljem za I stito povabimo. njihove. Druga skupšina se je sošla 22. Svečana, in je bila še važnejša in veselejša, ker so tudi iz drugih dekanatov nas pridni gostje obiskali. Pogovori te skupšine so bili prav Deržavni zbor. V seji 23. Svečana, v kteri se je praktični. Ker nobeno družtvo brez opravil- predsedništvo volilo, je bila narvažniši do-nega reda in statut biti ne more, je skupščina godba interpelacijo zastran Franfurta kot od-j za potrebno spoznala, da se napišejo pra- govor Slavjanov na poprejšne interpelacije od' Prosim tedej v edinosti z svojimi tovarši in vsemi, ki so enakih misel, visoko ministerstvo , de bi na naslednje vprašanja koj odgovor dalo: 1.) Ali je res, de je ministerstvo svoje v programu 27. Listop. pr. 1. izrečene misli in vodila, zlasti zastran nemške razmere, pre-menilo? 2.) Ali spozna ministerstvo še potrebo fja liuucmiu suuruidia, UH ."»L, ua IICJIHU iji n— i * m i -i ~ ------1--------—i .__v . .. , vila, ktere je eden ud ustavil, in ktere Vam krnske strani (Zimer in šuselka). Prevzel (i™.ga ed.nstva za Austrijo torej tudi ° J I • • v... . I nnriVhn PriA pninp ndri-iL-ei nnotoirnr oiovnn nh_ pošlem, de se presodijo in javno pogovorijo. .1° je sam oče slavjansko - austrijanske po Dobro bi bilo, da bi vse skupščine sloven potrebo ene edine narvikši postavodajavne ob- ski/i učiteljev na Krajnskem, Štajerskem, ministerstvo je Palacki narpopred z cesarski-Koroškem in Primorskem ednake pravila mi razglasi lanjskiga leta dokazal pravico au imele. Dalje je bilo odločeno, vse skupščine strijanskiga zbora, Austrii ustavo dati, je orne na Štajerskem, Krajnskem, Koroškem in Pri-!"'1 obljubo sedajnih ministrov, ustavo spošto litike, Pal acky. V tem prašanju na celo lasU za ceI° derža™? In ali «e vidi v tukej 'pričijočim deržavnim zboru z Nj. Veličanstvam vred imenovano narvikši postavodajavno oblast saj za vse tukej nadomestvane dežele? 3.) Iz kteriga vzroka, in po kteri pravici se razpisujejo volitve za Frankobrodski zbor v tistih deželah in krajih, kteri so, kot velika večina na Češkim in Moravskim, svojo nejevoljo že očitno razodeli? Ali nima marveč volje, poslance večidel od manjšine, torej neveljavno zvoljene iz Frankobroda nazaj poklicati? 4,) Ali misli visoko ministerstvo, vse pisma, ki porazumljenje z nemško osrednjo oblastjo zadevajo, ob svojim času avstrijanskimu sa solnega sveto vavsVvaT^/m/r«i7o I Ogledati mislim, de po taistim Austrija hoče Ideržavnimu ^oru predložiti, zlasti pa dotične :« slovenski narod na Štajerskem, Krajn- »nemška deržava« biti in ne biti. Obžalujem to I pravne razmere (Rechlsverhaltnisse) same po- nasprotno govorenje, to dvojnost tim več, koli- Prcd. y posvetovanje tega derzavniga zbora morskem v časopisih poprositi, da svoje pre- vati> eno e(Jino cesarstvo na podlagi popolne tresanja (Verhandlundlungen) alj v časopisih enakosti vseh narodov ustanoviti, in razmere | oznanijo, alj pa nampošlejo, tudi mi jim svoje nie<1 Austrio in Nemci še le potlej (po pomla sostavke radovoljno pošiljati hočemo. Nar jenj« in ustanovitvi obeh) odločiti, ter dalej važnejši pa je ta predlog, da je skupščina tako govori sklenila, vse skupščine učiteljev na Sloven- I 5;0,1 nekdaj temno vprašanje, kako de se| skem Štajeri, na Krajnskem, Koroškem in ima Austrija z Nemci tesno zediniti, ni po j Primorskim povabiti v podpis adrese na mnogoomenjenim dopisu austr. ministerstva 4. j deržavni 'n srečna biti, je polna enakost in enako- *traubt ein Deutscher zu sein. Er ist es.« Za Štajersko se radovoljno ponudi Ptujska pravnost vseh pod žezlam njeniga cesarja to- r tam se skriva nemški dogma skupščina zbiranje podpisov oskerbeti, in do- »ko stoletij zedinjenih narodov; izločno ver- »°g *a»10 Greke> Latince in Slavjane vstva-tičnim predsednikom razposlati. Je tudi voljna hovnost ali gospodarstvo kterigakoli izmed ta-|r,1> ]Se,ncov Pa ne> bi bil le mojster skaza.«-iz svoje glavnice (Fond) prinesek dati za I istih bi moralo deržavo pred ali potlej razdjati tiskarne troške. Prosimo slovensko družtvo, Nasproti pa je nemška edinstvena deržava, ki I nim ožejim odboru (5) pri razdeljenju dežel naj v Slovenji in v Novicah oznani, alj bi se zdaj stavlja, izrečno vterjena v nemški ali provincij na slovensko narodnost mnogo voljno bilo, naše prošnje izpolniti, kakor tudi narodnosti sami, ktero ima varvati, zdru- gledalo ni. Namreč imajo Koroški in Štajerski prosimo, da vsi slovenski časopisi ta sostavek ževati, vkrepiti in kolikor je mogoče, do ve- Slovenci pri starih vojvodinah ostati, to se v svoje liste primejo. Pri pervi skupščini na- M'ke moči znotraj in zvunaj povzdigniti. Ako pravi gospodarstvu nemške večine v deželnih prejpoloženo vprašanje o vpelanju novega pra- se Austrija združi, bo na eni strani prizadetje zborih podverženi biti in z časama brez po-vopisa je sledil veseli odgovor, da ga že Nemcov z vsiljenimi 30 miljoni Nenemcov ove- moči hirati, giniti. Zatorej , slovenski iskreni vsaka šola pozna, in da se bolje razširi, je rano, na drugi strani bi pa sveto pravilo ena- in učeni, prebrisani rodoljubi, zatorej sloven-skupščina več stotin abecednih tablic in abe- kopravnosti narodov v Austrii votla beseda ske družtva! dobro prevdarite, de ga tega čednih bukvic iz Tersta zapisati dala, kakor ostala. Nemec se v Austrii, Slavjan ali Mad- časa ne bo tako hitro nazaj, skušajte ob času tudi domorodni gg. učitelji in kateheti iz svoje jar pa nikoli ne more na Nemškim počutiti ka- pomagati, kar in kakor je moč. Ali o ža-volje razdelujejo med pridne šolarje šolne kor de bi bil doma; zakaj uni stoji tukej v lostna reč! de imamo večidel poslance, kteri bukve teržaškega zaloga z novim pravopisom, zvezi enakoopravičenih bratov svoboden, in le zapopadka od narodnosti in slovenske do-Nemški jezik se v naših šolah dalje ra- če tudi brez prednosti v pravicah, saj od Imovine nimajo, ampak lena neko centralizi-bil ne bode, samo poznanje nemških čerk,Iosode marsikako z dobrotami obdan, ta dva rano t. j. nemško Austrijo mislijo! nemškimi čerkami osta- pa (Slavjan in Madjar) bi se težko zamogla branje in pisanje ne. Nemška slovnica ostane izvanredni nauk I misli vbraniti, de je njima v veliki deržavni I za tiste, kteri se dalje učiti namenijo, in v rodovini (jeder Deutsche etc. Vred.) samo višje šole stopiti, alj navadno se učila ne bo. postavljen je pankertov (Bastarden) name-Namesto nje pa so gg. učitelji otroke sloven- njeno. Austriansko Cesarstvo. Slovenska (le£ela. Vem sicer, de ima Austrija neko zasta-I rano moč (Einlluss) na Nemškim braniti, [ Ker v mesti Ptuji zavoljo dveh učiteljev, ktere lahkomiselno iz rok ne da, vendar časi je ministerstvo rkazalo 15. Sušca podeljenje kteri trohico slovenski ne znajo, slovenskiga so minuli, ako Bog da, za vselej, kjer se je ustave z zahvalno s. mašo praznovati. sko slovnico učiti začeli, in pravijo, kako dobro naprejdujejo, in kako radi se jo učijo. Ljubljana 28. Sceč. Ravno zvemo, de Ljubljana 1. Suše a 1.1. „Ako nas izgo-niš, pošlji nas da idemo" itd. Ev. s. Mat. 8,31. Danas jo bil izvoljen g. grof Karel Hoheinvarlh za poslanca v Pavlovo cerkev, in g. Dr. Delcott za namestnika njegoviga (z večino glasov); volilo je 20 Ljubljančanov in trije kmetje; 30 volivcov iz Ljubljanske okolice je pa berž iz začetka odstopilo, ker se jim ni mogel zadosti razumljivo in jasno dobiček te volitve razložiti. Od družili gledavcov sta bila mende le dva zraven, kterima je pa še vender g. Kreishauptmann spregovorenje z kmeti z tem žuganjem prepovedal, de je on junak za to, ju pri ti priči iz sobe spraviti. Favete lin— guis. — Hervaška lil slavonska dežela. Nj. V. cesar je z dopisani 12. Svečana banskimu komisarju v Reki, Jožefu Bunjev-cu, viležki križ austr. ces. Leopoldoviga reda podeljil. — Jelačič ban je dobil honoveranski red gvelfov. Odbor zagrebške županije je sklenil Za-grebškimu škofu zavoljo v latinskim jeziku izdaniga okrožniga pisma pisati, naj se ban-skim ukazani podverže in narodniga jezika posluži; županijskim sodnikam pa naložiti, de tisto pismo seijuestrirajo, ker se v njem škof banskiga namestnika imenuje, kar ni, zraven tudi bansko svetovavstvo zaprositi, naj se zavoljo te reči z škofam pogovori. Pesnik Preradovič je iz Laškiga v Zagreb prišel. — Glavni zbor Varaždinske županije je tudi sklenil bana prositi, de bi berž ko je mogoče deželni zbor poklical; de bi se čez tako silo važne reži posvetval. — Dunajski časopis „die Presse" je prinesel tudi sostavek z naslovam „Protivenje Jugo-slavjanov", v kterim čez nehvaležnost Horvatov in Serbov proti ministerstvu, ki je njih zasluge spoznalo in njim samostalnost dalo, zraven pa tudi na vbožtvo, prazne žepe Her-vatov pokaže, kterim Austrija z denarjem pomagati mora. Novine her. si. d. odgovorijo na ta sostavek, rekoč, de če se ima kdo zavoljo nehvaležnosti pritožiti, so to le Hervati, in de priznanje zaslug Hervatov veči hvale ne zasluži, kakor če kdo ne odreče, de soln-ce na nebezu sveti. Zastran praznih žepov pa Novine tako le tisto Presse zavernejo." Vi ste nam deželo z celo armado uradnikov pre-napolnili, in terjate zdaj, de bi jih sami redili, vi ste polovico naše domovine v kasarno spreobernili, ste nam naše ljudi od pluga odvzeli, in jim soldaško suknjo nataknili, de za vas na straži trepečejo; in zdaj se vam težko zdi, če jim vsak dan revnih pet krajcarjev plačati morate, med tem ko njih njive neobdelane in puste leže, njih žene in otroki od lakote stokajo; vi ste z svojim starim ravnanjem vsako iskrico napredovanja (Fortschritt) vdušili in se zdaj čudite, de ne stojimo na temenu dušne in telesne omike; vi ste cvet naše dežele v mesarnico na Laško odgnali, de vam ni Karlo Alberto na Dunaju postave miru dajal in mislite, de ste prelito kri Hervatov in Serbov že obilno poplačali, če pošljete njihovim zapušeniin vdovam in sirotam nekterere stare pšenice, ki je še zraven na njivah zrasla, ktere je kri njih očetov napajala. Ni dolgo temu, ko je le nekaj Austrije v kasarno spreobernjene, in že ste na miljone dolgov storili. Zares veliko bogastvo! Zdav-nej bi že morali suhe kosti glodati, ako bi se na to zanašati hotli, kar nam Austrija da." V Češka dežela. Slovansko Lipo na Češkim skušajo sovražniki narodne svobode Čehov, kakor le morajo grajati; zdaj so eni clo neke liste in razglase brez imena tiskarja med ljudstvo kakor v imenu Lipe raznašati jeli, v kterih se ljudstvo zoper re- krutiranje šunta. Slovanska Lipa je mogla tedej to dolženje po časopisih od sebe odverniti. Jfloravia in Silezia. Kromeriž 20. Svečana. Danas ob treh je prišlo sam poslaništvo od več moravskih okrajev in je deržavnimu zboru zaupno pismo v prav pesniškim zlogu prinesla. Predsednik Smolka jim je zopet po polsko odgovoril. Zvečer obišejo slavjanski zbor ali klub.-- Tri četertine je Slavjanov na Moravskim in ena sama Nemcov in ponemčeneov, vendar je samo ena tretjina pravih slavjanskih poslancov v zboru. Ti so večidel v slavjanskim klubu, in se po njemu ravnajo zastran slavjanske politike sploh; kar pa Moravane posebej zadene, čez to se pa v posebnih zbi-raljših posvetvajo, — Tudi Judje iz Prage so poslali deputacijo na Strobaha, de bi se za njih pravice potegnil, in kakor M. N. povedo, bo Strobah predlog storil, ali berž Judam enake pravice po-deljiti, ali pa ministram dobo od 6 let ustanoviti, v kteri se popolnama osvoboditi imajo. Naj bi poslanci naši pri ti reči pomislili dobro, de tu ne gre za enakopravnost kakiga naroda — nikoli ne! Judje niso narod, orga-nično telo iz raznih, vsak z posebnim name-nam previdjenih delov zloženo, ampak so le ena versta, ena baža ljudi ene rodovine, namreč barantačev in kupcov, kteri bi, če jih deržava vse skupej pomede in v narrodovit-niši zapušene kraje z potrebnim pripravami in orodjem postavi, brez kristjanske pomoči lakoti poginiti morali, zakaj kdo bi jim hiše zidal, kdo polje obdeloval, kdo žel, mlatil, mlel, kruh pekel itd.? Proti eni baži ljudi se pa gotovo deržava zavarvati sme. In potlej pa še iz njih vere in tahnuda izvirajoče poveril sicer z Jjubeznjivostjo in priliznenostjo zakrito sovražtvo! — Iz Districe v Jiglavskim. (M. N.) Nismo se zanašali, de bi po razdraženim vo-lenju in nevolenju za Frankobrod lanjskiga leta še enkrat v to prašanje zadeli. Dne 17. Sveč. je bilo pri nas na vikši nagon le to prašanje vnovič v pretres vzeto. Prišlo je namreč na magistrat od kresije povelje , povedati, kako meščani od Frankobroda mislijo. Magistrat ni derznil sam za se v ti reči kaj od sebe dati, je tedaj odbor poklical, de bi svoje misli razodel. Odbor jo je pa povedal proti volenju za Frankobrod, če prav se je tudi slišalo, de bi se Austrii, ki ima malo namestnikov tam, lahko pomagalo. Mi pa mislimo, de bo boljši za Austrijo, če bo deržava samostalna, neodvisna od frankobrod-skiga varstva, boljši je na svojih lastnih nogah stati, kakor na drugiga se naslanjati, in omlajena Austrija ima k temu dosti moči. Sploh nerazumimo, zakaj se vlada Autrijan-ska še zmiraj v to nemško edinost zapleta? K volji teh nekoliko miljonov austrijanskih Nemcov? Ravno tako bi imeli Lahi pravico v laško edinost stopiti. In kaj pa še Slavjani? Oni bi tudi zamogli terjati, de bi vlada vse druge narode poslavjanšla, ker jih vseh skupej ni toliko kot Slavjanov. Tu se vidi, kani to pelje, če se enimu narodu prednost daja proti drugim ! Vedno se govori od neke enakopravnosti vseh narodov, v djanju in resnici se pa malo kdo kaj za to peča. O de bi enkrat sveta odkritoserčnost besedo z djanjem združila! — Galicia in Vladimiria. (Nov. Rus.) Iz Lvova. Komisija, ki zakon v naš jezik prestavlja, zlo marljivo napreduje v svojim delu. Upamo, de bo pod nevlrudnim predsednikam, apelacijskim sveto-vavcam g. Mohnackim še to leto naš narod j vidil plode te komisije. Ogerska dežela. Pešt 18. Svečane. Segedin je dobila armada po vročim boju. Uradniga oznanila pa še ni. Ivomarnska terdnjava se je hotla podvreči z tem pogojem, de bi smela posadka z banderi svobodno proč iti, kar pa ni bilo prijeto. Ptuje dežele. Laska. Sardinsko ministerstvo se je proti deržavni edinosti Italije in proti republiki izreklo. A Rimu je zbor vso cerkveno premoženje za deržavno blago razglasil. Tudi so si nove ministre zbrali. Vsi papežovi gerbi (Wap-pen) so zginili, in namest njih vihrajo narodne stavnice (Falinen). Vse postave in zapovedi se začnejo : „V imenu Roga in ljudstva." Ravno slišimo de so naši vojšaki na Fe-raro planili, in zapoved dali, de se imajo v 24 urah vsi papežovi gerbi spet nazaj postaviti, in čez to 200,000 gold. za kazen plačati, če ne — se bo mesto bombardiralo in zažgalo. Na njih prošnjo de bi jim 8 ur več časa odločili, jim je naš general to do-voljil. Preden so te ure pretekle, so bili vsi pogoji izpolneni V Genui vedno vre, in vsaki dan razgla-šenje republike pričakujejo. V Livorni in Fiorenci (Toškana) se je tudi že republika razglasila in deržavno zje-dinenje z Rimljani na znanje dalo. Bosna in Hercogovina. V Travniku 23. Prosenca t. I. (Beogr. Nov.) Znano je uče-nimu slavenskimu svetu, de je Rosna naseljena z čistim slavenskim narodam od serbske ver-ste, kteri je po nesreči razcepljen na tri vere: Istočno- in zapadno-kristjansko in na niuha-medansko. De so to vsi bratje eniga rodu in jezika, tega oni še ne znajo, ampak se med sabo koljejo, eden drugiga gnjetejo in zatirajo na sramoto ne samo vsake vere, ki se le edino na ljubezni osnovati mora, ampak tudi v poniženje vrednosti celiga človeštva! Osvo-jivši Turci Bosno, so plemiči bosanski, prava podoba polskih in madjarskih plemičev, kterim ne vera ne rod svet ni bil, se poturčili, samo de morejo ložeje dreti svoje podložnike. Ti poturčeniki vladajo še dandanašnji po bo-sinski zemlji, in ne poslušajo ne cara ne zapovedi njegovih namestnikov; ampak so z ne-kterim praznim obečanjem goljufali in še ved-no goljufujejo divan carigradski. Car tudi z narboljši voljo ne more kristjanam pomagati, dokler sc ta nizka aristokracija ne pokonča. Bosanski poturčeniki poznajo slabost carske moči, in kristjanam ne pride ored pomoč, dokler se jim enake pravice ne dajo kot Serbam, p. r. de sami davke zbirajo in caru pošiljajo; z samim praznimi fermani, za ktere se nihče ne zmeni, ne bo nikoli pomagano. Pravoslavni (iztočni) kristjani v Rosni ne terpe samo od Turkov, ampak od svojih lastnih vladikov (škofov) gerških. Res je, pred poldrugim letam so bili šli v Carigrad tožit, ali kaj so opravili? Ko so nazaj v Travnik prišli, so bili vsi v ječo verženi, od kterih so nekteri pomerli, nekteri izpušeni, pa v skrivnih zakotih pobili, nek pop še zdaj v tamnici zdihuje. In kdo ga derži ? Vladika. Sarajevski vladika je lani, zraven navadnih davkov, naložil na revne pope še 2 — 300 grošev. Kdor ni imel z čem plačati, ga je v Travnik pritiral, in v ječo vreči pustil. Eden izmed teh duhovnikov je vmerl pred 15 dnevi v ječi; na veliko sramoto sedajniga kristjanstva. Ah! kdaj bo vendar le nesreče kraj"? Na mesto stariga vladika je prišel nov z imenam Agatangel. Razumi se, de je tudi en Gerk, zatorej satan in ne angel vbogih Slavenov. Vezir je vlani popisal 60,000 Turkov za vojsko in tudi 15,000 raje (kristjanov). Ker pa 60,000 Turkov nikoli spraviti ne more, je to le storil, de bi divanu svojo marljivost pokazal, in pa Hcrvatam zobe pokazal, kterih se toliko Turki boje. — 72 — X c i» o 1 i t i * k i del. Zavist sebi kvar. (Gorenska pravlica.) (Konec.) En dan pod jelko v senci je vbukve pisal mož, Imena krog nabranih planinskih raznih roz, In blizo njega tergal je posel cvetice, Katerih mu nabrati gospod naročil je. Kar posel se pripogne, odterga cvetico, In usta pri ti priči na smeh mu zlezejo; Nasmeh leta pa vidil njegovi je gospcid, Ki v senci pod drevesatn sedel mu je nasprot. To čudno se gospodu, se dvakrat čudno zdi, Ker posla se smejati še nikdar videl ni, In dvigne se na kviško pisalo densi stran, Služabnika pokliče, ta pride prec voljan. „Koga, gospod! je volja, de vami se stori?" Tako ga vpraša sluga ponižnih besedi, ln čaka, de povelje pove mu gospodar, Katero še spolniti mu zmir je bilo mar. Gospod pa ga pogleda, in vanjga vpre oči, Mu reče te besede, in pravi, govori: „„Nikoli smeha vidil še nisim pri tebi, l»ovej zakaj se ravno sedaj zasmejal si."" „Gosp6d ah odpustite, pregrešil zlo sim sc, In poslu, ki kesa se ah ne zamerite!" Tako zaprosi sluga gospoda jezniga, Ter na kolena pade pred njega clo na tla. Gospod pa tak odreče: „„Povej mi urno greh, Povej mi po pravici, od kod jc prejšni smeh?"" In svetijo kot blisk se mu serda vnete oči, Služabnik pa treptaje tako mu govori: „Ko snoči sim napravljal pijačo bil za vas, Ki ste mi narediti veleli jo tačas, Sim nekej je pokusil, skesan vam zdej povem, Čeravno ste mi rekli, storiti de ne smem." „Kar danas se pokaže pijače te mi moč, Ko bral sim rože tukej okoli tergajoč, Povedala mi namreč je vsaka svoje ime , In ktera z njo bolezin ozravljati se sine." „Kar cvetico odtergam , katera mi pove, Za koga de je dobra, kako ji jc ime, In ker oboje zdelo se tak mi čudno je, So mi posili usta naskriž, na smeh ušle." Tako je pravil sluga, in zraven marsikej Povedal je gospodu, kar zvedil bil je zdej, Zdravilo v marsikako povedal je bolest, Ker sluga biti hotel na vekomej je zvest. Besede čuti take gospod se razjezi, In lic njegovih barva se večkrat premeni, Se iz oči 11111 bliska osvele žar in žig, In poslu kazin žuga očesa vsaki mig. Zbudi v njegovim sercu strast huda se zavist, De takošno zapazil služabnik je korist; Odbiti — reče — kozi predolg se mora rog, Kar ti na pot se stavi pospravi si spod nog. „„Ustani — reče slugu, — in dalje govori: Kar storil bil si včerej, mi všeč nikakor ni, llutlo si se pregrešil, in zlil bi nate serd, Če bi ravnal hudobno, če človek bil bi gerd."" Poda mu steklenico v roke sediij rekoč: „„Na, pij! leta pijača uzame zopet moč, Ki jo pijača taka, ki snoč si pil jo, da, De tvoja se krivica nekoljko poravna."" Služabnik vbo^a brez de navzel bi se ga sum , Al revež komej spije, že zmeša se mu um, Na tla se doli zverne — o .Tezus ! zakriei -— Gospoda še pogleda — za zmerej zamiži. Zavdal mu je hudobnež. — Al kazin božjo, čuj! Po zraku prileteči oznani tič mu tuj; Nakopal — tica vpije — si božji zdej si serd, Hudobnež gerdi! deleč več ni že tvoja smert. In pri ti priči jasno nebo se pomrači, Zabliska se v oblačili, togotno zagromi, Hudobniga zdravnika ognjeni vdari strel, Plačilo je zavida, strasti gerde prejel. Valjavec. Pravila ptujske učiteljske skupščine. 1. Konec te skupščine je vzajemno podučenje o naukih narodnih šol, o metodi po- d učenj a, o redi in ravnanji z šolarji, — posvetovanje črez sredstva podučenju služeče, ino način, kako bi se tiste pripravile, n. p. pedagogički časopisi; knige itd, s kratko besedo — pogovori črez vse to, kar je važnega za narodne šole. 2. Pravi udi te skupščine so vsi učitelji narodnih šol t. j. vsi kateheti, učitelji (šolmeštri školniki) in učiteljski pomočniki (kantnai je, podučitelji). 3". Vsi pravi udi imajo enako pravico glasovanja. g. 4. Predsedniki, odborniki zapisatelji se volijo vsako novo leto iz pravih udov skupščine po večini glasov. §. 5. Vsaki ud mora skerb imeti pridno in marljivo skupščine objiskovati. 6. Vsaki ud, kteri celo leto v skupščino nepride, ali pogovore in mnenja drugih udov posmehuje, bo po želji in volji večine udov iz skupščine izbrisan. 7. Skupščine se bodo imele vsako četveri leta v treh odločenih urah od '/„ 10 do y2 ene. 8. Poldruga ura je odločena za pogovore katehetičkfh, poldruga pa šolskih reči. 9. Kdor v skupščini kakšni sostavek govoriti hoče, mora pred zapisatelju pismeno oznaniti. Jj. 10. Sostavke ima zložitelj sam izročili, ali, če sam ne pride, brez troška zapisatelju poslati, kteri ga bo v skupščini prebral. li. Zaderžaj in zapopadek pogovorov se imata mesec dni pred zapisatelju oznaniti, da se udom dosti zarano na znanje data Jj. 12. Glas se dava po abecednem redi. 13. Večina glasov stori rezultat. 14. Ako nista nazočna predsednika, ter nju mesto dopolnujeta odbornika, in ako nista vpričo zapisatelja, ter predsednika dva iz udov zato službo zvolita. Dolžnosti predsednikov. Predsednika imata dolžnost: A. Skupščino po pravilih ravnali. II. Ude, kteri se proti pravilam obnašajo, dostojno opomeniti, in ako bi splošne tožbe proti njim se vzdignule, neobtežene ude vkup poklicati, in nedostojno se ravnajoče pismeno iz skupščine izbrisati, ako je za to kazen večina glasov. C. Sostavke in pogovore naznanivati, kteri in po kteri versti se imajo deržati. D. V pomanjkanju sostavkov iz kakšnih pravilam odgovarjočili bukev naprejbrali. E. Razun pravice predsedništva imata ze vsimi drugimi udi ednake pravice. F. Predsednika imata dolžnost, ako sta zader žana v skupščino priti, pred to jej oznanili Dolžnosti odbornikov. Odbornika imata dolžnost: a. V nepričejočnosti predsednikov predsed-ništvo imeti. b. Za Vredništvo zapisnika (protokola) sker-beti. c. Časopise, knjige in druge reči skupščini potrebne naročiti. d. Natenki pregled črez perpravljene in osker- bljene reči voditi. e. Vsim drugim udom naložene dolžnosti enako spolno vati. Dolžnosti zapisateljev. Zapisalclja imata skerbeti: a. Za potrebne pisavne sprave in dobro sliram bo pisem, bukev itd. b. Oa se poslani soslavki po listi redi, kakor so od zložileljev poslani, v oglasivni list primejo in v protokol zapišejo. c. Zapisatelja morala poslane sostavke pra^ vili in častnih udov naprej brat. d. Izročene sostavke hraniti, in izid pogovo rov ali sklep v zapisnik postaviti. c. Vsako polleto prepis protokolov okrožnem šolskem ogledu naprej položiti. Ti protokoli imajo od predsednikov in vsih udov podpisani biti. f. Vse prave in časlne ude v protokol zapi sati. g. Zapisatelja nesmeta nobenega pisma brez vedenja predsednikov dalje dati. h. Morala svojo nepričejočnost predsednikom naznanje dati. Dolžnosti peneznika ali kasirja. Da se konec skupščine dosegne, je po trebna glavnica (fond) za troške opotrebljene pri dopisovanjih, pri spravljenji bukev, časopisov in drugih slučajnih potrebšinah. Zalo se obveže vsaki pravi ud , kakor tudi vsaki častni mesečne prineske vložiti. Rrez omejenja darežljivosti vsaki ud od strane katehetov plača na mesec 30. kraji., od učiteljev 20 kraji., iu od šolnih pomočnikov 10 kraji, srebra. Ravnanje s tim denarjem visi od sklepov večine udov, vkasiranje pa ima na skerbi izbrani kasir, kteri vsako leto očitni račun skupščini naprejpoložiti mora. Dolžnosti in pravice častnih udov. Častni udje imajo dolžnost cilj in konec skupščine in blagor narodnih šol podpirati iravico pri skupščinah biti, pravilam shodne sostavke naprejpoložiti, in pri pogovorih svoje mnenje za pravimi udmi izreči. Pri volitvi neimajo glasa. Med častne udje se vzamejo gg. farmeštri, mestni šolni oglede (Ortsschul-aufseher) predstojniki občinski in drugi pošteni, resnični prijatelji deželnih šol in Sloven-šine. Kdo se ima za častnega uda prijeti, to odloči večina glasov pravih udov. Vsaki pravi ud ima pravico enega, ali drugega moža za prijetje skupščini naprejpoložiti. Jezik. Jezik pri pogovorih in sostavkih je dopu-šen slovenski in nemški, vendar se bodo čisto nemški pisani sostavki v protokol tudi zvesto Slovenski jezik prestavljeni zapisali. Za vredništvo protokolov skerbijo predsednika, odbornika in zapisatelja. Obljuba. Mi podpisani obljubimo s našo možko besedo in z našimi podpisami konec in cilj skupščine in blagor narodnih šol po svojih močeh podpirati. (Sledijo podpisi.) Opravilni red. 1. Predsednik napove od števila do števila poslane sostavke in napovedane pogovore in povabi, da zložitelji jih naprejberejo al na pamet govorijo. 2. Se po redi naznamljeni pogovori imajo. 3. Zapisatelja bereta zapisnike, in skupščina jih poterdi. 4. Se zaostavši sostavki od večine primljeni napovejo od zapisateljev za prihodno skupščino. 0. Se preberejo pričejoči pravi in častni udje. 6. Sklene predsednik skupščino. Forma protokola. Protokol se piše na dve plati pervič slovenski, ter nemški, in se ima od vsih udov podpisati, kteri so pričejoči, in se vsako polleto na dotično oblast pošlje. List oglašenja za poyovorenje šolskih reči. (Formular.J Za prihodno skupščino je poslano: a. Sostavki. a. kakor se nar ložej otroci na pamet rajtat naučijo? odg. šolmeštra N. X. terpi % ure. b. kako je napredovanju nedelskih šol pomagati? od g. kateheta N. N. terpi % ure. b. Pogovori. 1. kako bi se nar ložej slovenski učitelj slovenski pismeni zlog (Styl) naučil in prilastil? 2. ktere bukve bi učitelji narpred in nar bolj brati mogli ? (Vse ustmeno.) Zmes. Število Slavjanov po veri. Razun 1 miljon Jugoslavjanov so vsi keršanske vere in sicer jc: pravoslavnih (ne zedinjenih Grekov), Rusov 50 milj.; Bulgarjev 3 milj.; Serbov 5 milj. — Katolčanov: Polakov 10 milj.; Čelio-slavjanov in Lužiških Serbov 7 milj.; Sloven-cov 1,400,000, Hervatov (v Austrii in Tur-cii) 3 milj. (V število katolčanov pa gredo tudi 3 milj. Rusinov in nekaj Jugoslavjanov kot zedinjenih Grekov). — Protestantov: Če-hoslavjanov in Lužiških Serbov 800,000. — Skupej tedaj je: 58 milj. greško-izliodne vere, 20 milj. katolčanov, 800,000 protestantov in 1 miljon Mahomedancov. * Kakor neki časopisi pišejo, se v Holo-mucu in na Dunaju če dalje bolj govori, de bode cesar na obletnici revolucije storjeno u-stavo razglasil in od Stadiona se govori, de v enim žepu že tisto ustavo, v drugim pa razglas razpušenja zbora nosi. Popravik pogreškov. V poslednjim listu beri na četerti strani po rokopisu: Anekdota. Neki denimo Kanalski i. t. d.