1
SKI
oročevaiec
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE
Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem.
Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721 -359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721 -686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek.
Glasilo izhaja v nakladi 14.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. HoKopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 34, Domžale, p. p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 34. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Glasilo je bilo dne 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno Informiranje delovnih Hudi in občanov občine Domžale.
DOMŽALE, 8. 9.1987, LETO XXVI., ŠTEVILKA 14
Previdno in še enkrat
previdno!
^ Vsak začetek šolskega leta pomeni zlasti za a§! otroke, njihove starše in seveda pedagoške gi^   delavce veselje, veliko pričakovanje, pa tudi
]
skrb, kako bo njihov otrok, učenec uspešno ali manj uspešno opravil s šolskim letom. Prvi sep-temberski dnevi pa pomenijo v vseh okoljih tudi povečano skrb za varnost otrok v cestnem prometu. Podatek, da vsako leto v Sloveniji iz-lubimo blizu dva razreda otrok, da po vsaki nesreči ostanejo invalidi, da materialne škode ne omenjamo posebej, bi nam moral biti v teh
'., §; dneh, ampak ne le v teh dneh, opomin. Pa naj .      bomo starši šoloobveznega otroka, vozniki ali
J SS,        H ti I tri llilalavannl m* nmmaln '*
^   drugi udeleženci v prometu.
b ^      Na posvetu predsednikov republiškega in - §s   občinskih svetov za preventivo in vzgojo v cest-i >k   nem prometu s predstavniki Uprave za notranje zadeve Ljubljana-okolica je bilo poudarjeno, da §5   splošna prometna nedisciplina, zastarelost in slabo vzdrževanje cestnega omrežja, pomanjkljiva tehnična opremljenost vozil in nenazadnje tudi  čedalje  večje  število  udeležencev v prometu tudi na območju UNZ Ljubljana-oko-
I
škoda povzročena le na razbitih vozilih presega milijardo. Tako je bilo v prvem polletju na našem območju obravnavanih 1027 prometnih nesreč (28 % več kot v letu 1986), v katerih je umrlo 28 ljudi (lani 21), med povzročitelji pa so na prvem mestu vozniki osebnih vozil, sledijo kolesarji, pa vozniki tovornjakov, pešci, vozniki motornih vozil in drugi. Med vzroki je najpogostejša prehitra vožnja, kateri sledijo izsiljevanje prednosti, nepravilno prehitevanje, vinjenost.
Vse to zahteva od nas, da vsak na svojem področju ukrepa in da ne bodo le miličniki in Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu edini, ki se skrbno pripravljajo za varovanje otrok ob začetku šolskega leta. Naša skupna
§\ lica terjajo večje število mrtvih, precej visok je V«   odstotek ranjenih, medtem ko materialna
rt ^sssssias^^
ke
Spomini na težko preteklost
pred 45 leti_
Prebivalci Zlatopoljskih vasi, Korena in Hrastnika ne morejo pozabiti leta 1942, ko je nemški okupator s pomočjo domačih izdajalcev napravil najbolj krvavi zločin nad mirnimi, delovnimi in poštenimi kmečkimi prebivalci, saj jim je bil edini cilj preživeti sebe in svojo družino v tistih težkih časih, ko so živeli brez elektrike, vodovoda in ceste.
Občani, ki se tistih časov še spominjajo, pripovedujejo, kako so Nemci, oboroženi do zob, v zgodnjih jutranjih urah trkali po vratih njihovih hiš, nato pa zahtevali, da ljudje vzamejo s seboj stvari, ki so jim bile najbolj potrebne. Tako se občani spominjajo strahot, ki
jih ne bodo nikdar pozabili, kako so Nemci oropali njihova skromna stanovanja, pobrali živino, hiše in gospodarska poslopja zažgali. Tako so porušili in uničili vse, kar so ljudje s trdo in žuljavo roko gradili vsa leta težkega življenja, ki so bili dostikrat lačni. Večkrat pripovedujejo, kako so preživeli v taboriščih, kako so potovali in prišli domov, kjer ni bilo hiš, živine, hrane, pač pa s travo in grmovjem prerasle, požgane in porušene razvaline nekdanjih domov. Takrat je veliko prebivalcev občine Domžale priskočilo na pomoč z udarniškim delom, da so vsi izseljenci dobili zasilno ognjišče in prostor za skromno življenje. Pozneje so s pridnim delom dogradili vodovod, elektriko in
zadnje čase nekaj telefonov. Pred leti pa je občina začela urejati asfaltiranje od Šentvida do Brda in poznaje do vasi Čepi je. Sedaj pa je novo vodstvo občine z Razvojnim zavodom Domžale sklenilo, da se krajanom, ob 45 letnici tragedije, podaljša asfaltiranje ceste od Čepelj do Trnovč oz. še naprej, verjetno do nekdanje šole.
Pomembno je omeniti, da bodo krajani finančno pomagali pri gradnji ceste s prostovoljnim samoprispevkom do hiše, kmetije, vikenda in zaposlenega delavca — prebivalca. Pri akciji zbiranja denarja so dokaj enotni in vsi pripravljeni pomagati. To je lepo in resnično pohvalno. Predvsem hvala tistim, ki so to pobudo tako lepo organizirali in s prostovoljnim delom uspeli pripraviti. Akcija je v zaključni fazi in tako ne bodo potrebni stroški in administracija za referendum. Moram reči, da je samoprispevek za nekatere dosti visok, vendar so vsi pripravljeni plačati v določenih obrokih, za kar jim gre vse priznanje.
Skupščina občine in D PO smo se dogovorili, da bi ob zaključku akcije gradnje ceste in v spomin na težke dogodke, ob 45 letnici, organizirali tovariško srečanje z izseljenci, borci Kamniškega bataljona, prebivalci vasi Hrastnika, Korena in Zlatopoljskih vasi. Srečanje bo pri šoli v Zlatem polju, dne 19. septembra 1987 ob 10. uri. Vabimo vse prebivalce občine Domžale in Kamnika, da se skupaj spomnimo težkih dogodkov pred 45-timi leti in da glasno povemo, da želimo mir, tovarištvo, poštenost in boljše življenje našim zanamcem.
Predsednik Obe. odb. ZZB NOV Domžale
Alfonz Avbelj-Savo
I
skrb mora biti, da bodo naši otroci varno hodili v šolo in domov, zato bomo skupaj z učitelji vsak s svojim otrokom preverili njegovo varno pot v šolo. Načrti teh poti obstajajo, nekateri otroci jih že dobro poznajo, le da se prepogosto zgodi, da ubirajo druge manj varne bližnjice.
Še posebej bomo poskrbeli za prvošolčke in male šolarje. Z rumenimi ruticami, ki jih je letošnje leto zagotovila Zavarovalnica Triglav % bodo mnogo bolj vidni, zato naj ne bo nikogar ^ izmed njih, ki te rutice ne bo nosil. Postati mora njegova stalna spremljevalka in prijateljica. Vsi smo že kar malo pozabili tudi na kresničke. Če se naš otrok vrača iz šole pozno, ali gre na pot v šolo že v zgodnjih jutranjih urah, opremimo ga s KRESNIČKO, tako bo na cesti mnogo bolj ^ viden. ^
I
Ustrezne komunalne organizacije so se prav pred pričetkom šolskega leta (ponekod pa tudi takrat  ne)  skušale  potruditi  in dosledno
popraviti vse talne oznake, saj bomo le tako ^
točno vedeli, kje je prehod za pešce in ostalo. Če zf
še nismo, potem je skrajni čas, da preverimo vso #
vertikalno in horizontalno signalizacijo, da ^
pa tudi pogledamo vsak pri sebi, kako so ^
opremljena naša kolesa, zlasti pa kolesa naših #
otrok. Če je kolo nepopolno opremljeno, naj ostane doma, enako pa tudi razmislimo, kdaj bomo svojemu otroku dovolili, da sede na kolo z motorjem in se odpelje nesreči naproti.
Že prav, da smo v teh dneh na cesti previdnejši kot sicer, vendar to ne bo dosti zaleglo, če to ne bo postala naša stalna skrb. Zato tudi z lastnim primernim obnašanjem v prometu vzgajamo otroke in jih tako pripravljajmo na previdno hojo ali vožnjo v prometu. Srečno!
V
J
MAKSIMILJAN JERANI DOMŽALE
novi predsednik OK SZDL
Zaradi odhoda sedanje predsednice na novo dolžnost je bil v mesecu juliju za predsednika Občinske konference SZDL Domžale izvoljen tov. MAKSIMILJAN JERAN.
Rodil se je leta 1947 in je bil kot višji upravni delavec doslej zaposlen kot direktor Uprave za družbene prihodke naše občine Aktivno se vključuje v delo družbenopolitičnih organizacij tako v krajevni skupnosti Dob kot občini Domžale. Je član Predsedstva Krajevne konference SZDL Dob, v tej KS oa opravlja tudi funkcijo sekretarja osnovne organizacije ZK. Vključuje se tudi v delo organov Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale.
Je dolgoletni družbenopolitični delavec, ki je tudi skozi dosedanje delovne dolžnosti zelp dobro spoznal delovanje družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti kakor tudi občine Domžale kot celote in bo s svojimi bogatimi izkušnjami zanesljivo prispeval k dobremu delu organizacije SZDL v naši občini. y
Pomembne kadrovske priprave
(pred programsko-volilnimi sejami v SZDL)
V okviru priprav na programsko-volilne seje organizacij SZDL nas posebej odgovorne naloge čakajo v zvezi s kadrovskimi pripravami na volitve vodstev organizacij SZDL, ki potekajo hkrati z vsebinskimi pripravami (o tem smo že pisali) in hkrati za vse ravni — od krajevnih, občinskih, do republike in federacije.
Tudi od tega, kakšna bodo vodstva Socialistične zveze v krajevnih konferencah SZDL je v veliki meri odvisna učinkovitost dela Socialistične zveze v celoti. Nič manjšo odgovornost nimamo v zvezi z oblikovanjem vodstev na ostalih ravneh organiziranja in delovanja.
Pri evidentiranju možnih kandidatov bomo upoštevali že dogovorjene kriterije in merila kadrovske politike, za posamezno dolžnost pa je treba upoštevati še vse tiste specifičnosti posameznih nalog, ki stojijo pred organizacijami Socialistične zveze, ki jih bo posameznik sam in skupaj z drugimi člani organov moral uresničevati, za kar mora izpolnjevati tudi kakšne sposobnosti in osebne kvalitete, ki bodo prispevale k čim učinkovitejšemu delu,
Pri sestavi organov moramo skrbno spremljati tudi njihovo strukturo, ki mora upoštevati zastopanost vseh področij družbenega življenja in dela, večino organiziranih interesov delovnih ljudi in občanov, kakor tudi strukturo članstva posameznih delov fronte, družbenih organizacij in društev ter po teritorialnem principu povezanih občanov v temeljnih oblikah organiziranja in delovanja SZDL. Med njimi moramo zagotoviti ustrezno udeležbo mladih in žensk. Osnovno merilo pa tudi v prihodnje ostaja delo oziroma pripravljenost, da evidentirani kandidati uresničujejo skupno opredeljene naloge organizacij SZDL in še posebej, da poznajo ustavno in družbeno vlogo frontne Socialistične zveze.
V vseh okoljih moramo zagotoviti, da bodo evidentiranje, predkandidacijski in kandidacijski postopki potekali javno, demokratično, v njih moramo zagotoviti sodelovanje in odločanje najširšemu krogu delovnih ljudi in občanov, članov SZDL. Potruditi se moramo, da bomo tam, kjer so za to pogoji, za posamezno dolžnost evidentirali več kandidatov, da bodo le-ti ustrezno predstavljeni in pod enakimi pogoji obravnavani v vseh fazah kadrovskih priprav na volitve.
Pri tem izpostavljamo zlasti naslednje funkcije:
krajevna konferenca SZDL: predsednik, sekretar, člani predsedstva, predsedniki uličnih oz. vaških odborov SZDL;
občinska, obalna, mestna konferenca SZDL: predsednik, podpredsednik, sekretar, člani predsedstva, izvršnega odbora, predsedniki oblik dela;
republiška konferenca SZDL: predsednik, podpredsedniki, sekretar, člani predsedstva in izvršnega odbora, predsedniki oblik dela in ostalih organov, delegati v Zvezno konferenco SZDL in njeno predsedstvo.
Predsedstvo OK SZDL Domžale poziva vse krajevne organizacije SZDL ter njihova vodstva, kakor tudi ostale frontne dele, da se pravočasno vključijo v vse priprave na volitve in do konca oktobra izpeljejo volilno-programske seje, kakor tudi da evidentirajo možne kandidate za najodgovornejše funkcije na vseh ravneh.
V. V.
V spomin Zvonetu Slovniku
Našega mladinskega sekretarja ni več...
Povsem obrabljeno in nesmiselno je zapisati, da tisti, kogar bogovi ljubijo, umre mlad. Toda... strele udarjajo v vrhove, usoda izbira med najljubšimi. Taksen je bil tudi naš Zvone.
In preveč nenadoma smo ostali brez njega, njega, ki je vedno našel spodbudno besedo, ki je vedno verjel v boljši jutri. Prekmalu, veliko prekmalu je postal legenda, žrtev svoje ljubezni in potrebe — hitrosti. Kot da bi bilo njegovo vodilo: živi hitro, umri mlad. A tako težko je razumeti, da ga ne bo nikoli več med nami, da ga. ne bo nikoli več za pisalno mizo in neštetimi željami njegovih prijateljev... da se mu ne bomo mogli nikdar več zazreti v oči, v njegov nasmeh, ali pa le v kretnjo, ki jasno pove, da je prepričan, da zmoremo.
Človek vzide kakor sonce in nazadnje zaide v grob. A kakor sonce zaide, prihod-
nje jutro zopet vstane in kadar zima poteče, se zopet zbudi pomlad. Človeka položimo v grob, a onkraj smrti zopet vstane, kakor nov dan in nova pomlad, da bi dalje živel v deželi naših misli in spominov.
Prav tu pa še živo vidimo slike trenutkov, ki smo jih preživeli v družbi z našim sekretarjem, obenem pa z zvestim tovarišem in prijateljem. Kot zloženko sestavljamo sedaj te drobne trenutke v neko veliko skupno celoto, ki se med seboj povezuje. Zdi se, kakor da bi ga šele sedaj spoznali.
Zvone Slovnik se je rodil 5. decembra 1961 v Ljubljani; po poklicu je bil strojni ključavničar in izredni študent na FTK-ju, nazadnje zaposlen na OK SZDL Domžale kot sekretar. Med mladino in odraslimi je bil izredno priljubljen človek, ker je znal s svojim pristopom in elanom do dela uskladiti vse težave v okolju, kjer je živel in delal. Opravljal je vrsto najodgovornejših funkcij v kraju, kjer je živel in na občinski ravni.
Leta 1979 je bil še predsednik OO ZSMS Ihan. Po končanem služenju vojaškega roka pa so ga mladi iz Ihana zopet izvolili za predsednika svoje osnovne organizacije, obenem pa je bil član predsedstva Občinske konference ZSMS Domžale, kjer je uspešno vodil komisijo za mladinsko prostovoljno delo. V letu 1984 je bil izvoljen za predsednika OK ZSMS Domžale, konec leta pa za sekretarja
OK ZSMS Domžale. Bil je tudi član predsedstva Krajevnega odbora SZDL Ihan, član občinske konference SZDL Domžale, član koordinacijskega odbora za razvoj in organiziranje SZDL ter kadrovska vprašanja pri OK SZDL Domžale, opravljal je pa še vrsto drugih pomembnih dolžnosti. S svojimi organizacijskimi sposobnostmi je veliko prispeval h kvalitetnemu delu OO ZSMS Ihan in delu OK ZSMS Domžale. S svojo požrtvovalnostjo in samo-odrekanjem je mlade vzpodbujal in učil k še boljšemu opravljanju dela v OO ZSMS in na samem delovnem mestu, kar je pogoj za pozitivno delo.
Vsak človek ima v življenju svojo pot, katero si začrta sam in poti so si med seboj podobne, razlika je le v strmosti teh poti; kajti vsak človek si izbere svoj vrh, svoj cilj.
Zvone si je prav gotovo v svojem življenju izbral vrh, ki sodi med najvišje. Njegove poti so bile strme in z mnogimi ovirami se je srečeval. Mnogokrat je bil že na robu obupa, toda ni se dal. Bil je trden mož, ki je kmalu spoznal, da ni zdrsnil nazaj, temveč je šel za točko višje, kajti vsaka ovira mu je pomenila izkušnjo več...
Zapustil nas je tako nepričakovano, nenadno, v šoku; na višku svojih moči, poln načrtov in dela v absurdu — prometne nesreče.
Nikdar ne bomo vedeli, zakaj se je to zgodilo. Ali je res tako zahtevala usoda?!
DOMŽALSKI KOMUNISTI 0 AGROKOMERCU:
Predsedstvo OK ZKS Domžale je dne 25. avgusta 1987 na svoji izredni seji razpravljalo o poslovanju Agrokomerca iz Velike Kladuše na podlagi informacij, ki so bile dosegljive iz javnih virov obveščanja.
Ugotovili smo, da doslej CK ZK Bosne in Hercegovine in CK ZK Jugoslavije, pa tudi CK ZK Slovenije niso zavzeli nikakršnih stališč, ki bi bila nam dosegljiva, kljub temu, da je poslovanje Agrokomerca po naših veljavnih predpisih mogoče oceniti le kot protipravno oziroma kriminalno dejanje, ki je brez primere v zgodovini naše Zveze komunistov. Najbrž je nesporno, da so ga zagrešili komunisti.
Primer Agrokomerca smo ocenili kot neposreden napad na realizacijo ciljev stabilizacijskega programa in zadnjih partijskih kongresov in napad na vsa dosedanja prizadevanja, da bi z boljšim gospodarjenjem v naši občini prispevali k izhodu iz najglobje moralne in ekonomske krize vse naše družbe.
Navedeni primer Agrokomerca, ki po vsej priliki ni osamljen, smatramo za še en odstop naše nespametne, kompromisarske in predvsem neodgovorne družbene in ekonomske izvedbene politike od prej zastavljenih ciljev in nalog, sprejetih v ZK in širši družbi. Pri tem pripominjamo, da smo na kongresih jasno ugotovili, da je stanje tako kritično, da hi mogoče več nikakršno odstopanje od navedenih ciljev.
Zaradi tega se člani Predsedstva OK ZKS Domžale odrekamo soodgovornosti za zla dela, ki so bila storjena v Agrokomercu in njemu podobnih OZD in tudi sodimo, da komuniste, ki so jih storili, ne more več smatrati za tovariše. Sprašujemo se, kako naj zveza komunistov opravlja svojo avantgardno nalogo, ko nam primeri, kot je Agrokomerc in njemu podobni podirajo zaupanje delovnihh ljudi in občanov v politiko in učinkovitost ZK, da bo rešila trenutno ekonomsko in družbeno krizo v Jugoslaviji.
Zaradi navedenega zahtevamo:
1. takojšnjo ugotovitev vpletenosti vseh članov Zveze komunistov v Agrokomercu in izven njega, če so v navedenih poslih sodelovali in takojšnjo izključitev iz članstva ZK
2. takojšnjo uvedbo učinkovitosti preiskovalnih in kazenskih postopkov z odvzemom prostosti najbolj odgovornim, ki zdaj preko javnih medijev razlagajo svoje izkrivljene nauke o morali in poštenju
3. da se primer Agrokomerca in vseh, ki mu bodo sledili, reši le z likvidacijo, saj je to edino jamstvo, da bodo obstoječa sredstva prevzele še sposobne organizacije, ki bodo vsaj večini tam zaposlenih zagotovile delo v bodoče. Vsako neekonomsko reševanje" Agrokomerca in njemu podobnih OZD s krediti ali iz sredsttev za manj razvite je slepilo, ki pomeni dokončen ekonomski zlom tudi tistih OZD (povsod po Jugoslaviji), ki so nas še sposobne povleči iz krize. Tega Zveza komunistov ne sme dovoliti
4. da CK ZK Bosne in Hercegovine in CK ZK Slovenije ter CK ZK Jugoslavije nemudoma omogočijo točne informacije, razpravljajo in zavzamejo stališča do primera Agrokomerca in njemu podobnih OZD v smislu sprejetega stabilizacijskega programa in ciljev kongresov in da dosledno zagotovijo njih izvedbo preko svojega članstva v vseh ustreznih organizacijah in organih
5. da o sprejetih ukrepih sproti seznanjajo članstvo Zveze komunistov in širšo javnost
Pri tem posebej opozarjamo, da imamo v mislih vse negativne družbene pojave v celotnem jugoslovanskem prostoru in vnaprej zavračamo kakršnakoli nacionalistična podtikanja.
Povsem jasno želimo povedati, in najbrž s tem delimo mišljenje vseh, ki s trdim delom pošteno ustvarjajo svoj kruh v Jugoslaviji, da nam je dovolj FENI-jev, OBROVAC-ev, GORENJE-KoRTINGOV, AGROKOMERC-ev itd., nezame-njivih in nesposobnih vodstev in tistih politikov, ki jih podpirajo.
V Dobu slovesno
V spomin na uspešen bi partizanov s precej močnejših v sovražnikom na Hrastovcu avgusta  vsako  leto delovi ljudje in občani krajevne skuj-— nosti   Dob   praznujejo svf krajevni praznik. Letos je bif~ praznovanje še posebej slove no, saj je za vsemi kraja! uspešno izveden referenduij katerega rezultat bo za sa kraj Dob kanalizacija, za vi ostale pa izgradnja oz. dogrj ditev drugih komunalnih cj jektov.
Kljub slabemu vremenu, I " je preprečilo vsakoletni poh<i 1 na prizorišče spopada na Hr^ stovcu, se je v dvorani kultu' nega doma zbralo veliko št« vilo krajanov, ki so najprej pri sluhnili  krajšima govorom1 prdsednikov skupščine in sv^v__ ta KS, ki sta našla veliko pO hvalnih besed za sodelovanj I krajanov in izrazila preprfcoi čanje, da bo nadaljnji razvfl f> krajevne skupnosti Dob prajek
zaradi   vsestranske pomot1_
krajanov še uspešnejši. Cestipr£ kam in dobrim željam pa se je|^r vzpodbudnimi besedami prL0] družil tudi Peter Primoži^ predsednik Skupščine občiB \ Domžale. p.
Prisrčen program, v katerega: je nastopila foklorna skupin k0j Kulturnega društva Jožef Vitan Dob, je bil uvod v tovarišk^g srečanje, pred katerim so Sj^ svojih najzaslužnejših članO spomnili tudi člani krajevB * organizacije ZZB NOV Dob. 3ri
Slovesnost je lepo uspela, f množično udeležbo pa so krti jani KS Dob tudi tokrat izrt žili podporo skupnim prizad^ vanjem vodstva KS, družbi nopolitičnih organizacij društev, ki resnično veliko p spevajo k razvoju celotne območja.
AVTOSERVIS PIZEM Mala Loka 15 DOMŽALE
Za delo v avtoličars in avtokleparski delav niči zaposlim po enega delavca. OD po dogovoru. Interesenti pa naj se javijo na tel.: 372 333 Istočasno iščem dva de lavca za priučitev k avto ličarskim in avtoklepar skim delom.
Stranke obveščam, da imam namesto stare 722 248 odslej novo tel. št.: 372 333.
No boi bol
V soboto, 11. julija 1987 nas je vse presunila žalostna novica, da so v prometni nesreči umrli Zvone, Roman in Robi. Smrt je prekinila ustvarjalno delo trem mladincem iz naše sredine prav v času, ko so bili polni delovne vneme, polni načrtov za bodočnost, veseli da je Mednarodni tabor Krumperk tako sijajno uspel, tudi po njihovi zaslugi. TudiRoman in Robi sta bila brigadirja in mladinca z vsem srcem, požrtvovalna in vedno pripravljena pomagati prijateljem. Bila sta med najljubšimi udeleženci akcije in vajin prispevek k njej bo ostal za vedno med nami. Rada sta sodelovala pri vseh naših akcijah, nikoli ni bilo škoda časa za ideale, ki sta jih kot mladinca in brigadirja nosila v sebi.
Žalostno je, kadar se poslavljamo od mladih življenj, od ljudi, ki so si cilje šele začrtali, njihovo uresničitev pa je preprečila tragična nesreča. Vsi, ki smo z vami sodelovali, delali in načrtovali vas bomo ohranili v spominu ter vaše delo nadaljevali.
Jasa anketa:
JVHadi brigadirji akcije ^Krumperk 87«
8 vi
ve jai
i
,\
tllt
št« pri iifli
;v*v
Ob koncu junija in v začetku julija je na Krumperku potekala mladinska delovna akcija; mednarodna brigada je opravljala predvidena dela: čiščenje gradu Krumperk in njegove okolice, urejanje zgodovinskega objekta iz NOB na Oklem ter urejanje okolice, kopali so arheološko sondo ob vhodu v grad ter nadaljevali že pred leti začeta uspešna arheološka izkopovanja v Babji jami na Gorjuši. Obiskali smo brigadirje, ki so razpeli šotore ob Jamarskem domu in v sproščenem pogovoru z nekaj izmed 63 udeleženci izvedeli tole:
Pj
mj Franc Rajer, namestnik prkomandirja akcije:
y<i Naložba v kulturni ob-rajekt — to akcija vsekakor je [0fr~ je za nadaljevanje pripravljenih del sanacije JfKrumperka vsekakor zelo ?jbomembna. Nesnage, ki so :jnse jo lotili mladinci v akciji, je bilo toliko, da človek ne bi verjel: česa vsega niso "ejnašli v gradu in okolici: od •'"koles do avtomobilov in .''drugega. Mislim, da smo z ^delom upravičili sredstva, ^jki so bila vložena...
vn! Poudariti moram veliko >. pripravljenost delovnih or-;anizacij, ki so bistveno pri-
spevale za akcijo: Lek Mengeš, Slovenijales Radomlje, Komunalno podjetje Domžale, Tamiz, Papirnica Ko-ličevo, Induplati Jarše, To-sama, Trak, Melodija. Našli smo veliko podporo v občinskem štabu TO in JLA, pri šoli Janko Kersnik z Brda ter drugih.
Nataša Velkavrh, vodja interesnih dejavnosti:
Namen akcije je seveda delo, ob njem pa smo organizirali kopico najrazličnejših aktivnosti od kulturnih (obisk opere Nabuc-co, dramski krožek) športnih, funkcionalnih in dru-
3-h°Va aon"a,ska P«šta pomeni resnično obogatitev za občane, saj
e^wfj°.Poslej svoje potrebe po PTT storitvah opravljali lahko v bistveno
''boljših pogojih
S tem
posnetkom se poslavljamo od dolgoletnega vhoda v našo pošto
J
- ----------——   g-----—    -j—----' '■vi^vivkiv^u   • iliru«   —   nin" |»v,nw
1 današnjim dnem se pošta - takšna kot je bila - seli v naš spomin.
VABILO NA SLAVNOSTNO SEJO
Ob prazniku vseh treh krajevnih skupnosti mesta Domžale pripravljajo v veliki dvorani Glasbene šole Domžale (nekdanja kinodvorana)
slavnostno sejo v petek, 11. septembra ob 19. uri
Na seji bo spregovoril predsednik koordinacije Svetov krajevnih skupnosti Janez Otrin, v kulturnem sporedu pa bodo sodelovali okteta bratov Pirnat in Stobljanski oktet ter Glasbena šola Domžale.
gih znanj. Predaval nam je novinar Janez Cucek, priredili smo ples (obiskal nas je vojaški ansambel iz kasarne), brigadirji so lahko polagali izpit za vožnjo z mOpedom. Mnogo je vsega, nekateri pravijo, da celo preveč.
Elizabet Fisher, učiteljica s Florice (ZDA):
V tej akciji sodelujemo mnogi tujci, zdi se mi, da nas je vseh iz tujine 18. Tu smo iz Finske, Kanade, ZDA, Anglije, Švedske, Zahodne Nemčije, Danske.
Zame pomeni MDA Krumperk 87 imenitno priložnost za pridobivanje prijateljev, spoznavanje krajev in sveta. Doma sem s Floride, kjer delam kot učiteljica. Po zaključku tega tabora grem še v Grčijo. O vaši akciji sem brala v mednarodnem študentskem tisku in sem se zanjo tudi odločila. Všeč mi je, ker je vse tako spontano, vendar ljubko inprovizira-no, saj vsi živimo v preveč programiranih časih. Pri nas ljudje ne vedo o Jugoslaviji kaj dosti; jaz bom o čudovitih ljudeh v Sloveniji imela mnogo povedati.
Moj pozdrav vsem ljudem, ki so me obkrožali: »Pogrešala vas bom, še bom prišla med vas!«
Bob Forest, študent sociologije iz Montreala (Kanada):
Pred prihodom v Jugoslavijo sem bil en mesec v Franciji na študiju in izdelavi najrazličnejših raziskovalnih nalog. O akciji Krumperk 87 sem bral v časopisu in sklenil, da pridem. Že po 4 urah bivanja v Sloveniji sem si rekel: To deželo sem vzljubil...
Res je tako. Slovenijo ljubim. Tega mnenja v 3 tednih nisem spremenil. Mladi so veseli, odprti, znajo se poveseliti. Take odprtosti mladih nisem pričakoval. Lepo, prelepo je...
Mans Enander, študent biologije, geologije in antropologije s Švedske:
Jaz si tukaj še nisem veliko ogledal, navdušen pa sem nad prelepo naravo. Vesel sem, da opravljam koristno delo — sanacija, čiščenje gradu, vendar bi moral o njem, njegovi zgodovini vedeti več. Upam, da bom po končanem študiju (študiram v 3. letniku) dobil kako delo pri OZN in da bom v te kraje še kdaj prišel. Vidim izredne razlike v pogojih življenja vaših ljudi. Od velikega bogastva do silne revščine se kaže vaša razslojenost. Mislim, da takih razlik pri nas ni!
Erik Dimitrijevič, učenec osnovne šole Marjan Novak- Jovo iz Ljubljane:
Med najmlajšimi brigadirji sem, vendar tudi zame ni pretežko. Prijavnico sem našel v časopisu, prijavil sem se in sedaj sem tu. Z vsem sem prav zadovoljen, posebej razumevanje med brigadirji je prav zgledno. Delo v gradu je zanimivo, če pa ni, si ga pa sami naredimo.
Zaključek akcije oz. raziskovanja v Babji jami na Gorjuši
Pomembna lovska postojanka mlajše kamene dobe
Govori dr. Franc Osole, kvartarolog na katedri za kvartarologijo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.
/--
Leta 1963 je bilo, ko so na Gorjuši v prisotnosti vašega sogovornika domžalski jamarji »našli« Babjo jamo. Izkušen strokovnjak je brž spoznal, da utegne priti do zanimivih najdb. To je pokazala že sonda kmalu po odkritju jame, saj so odkrili več kosti živali (ostanki lovskega plena), kmalu nato pa še artefakt — kameno orodje. S tem je bilo dokazano 1. bivališče pračloveka na našem širšem območju.
Sistematično se je delo oz. izkop pričelo leta 1986 z akcijo študentov ljubljanske univerze, ki so našli dve manjši kurišči, precej ostankov lovskega plena, približno 25 kosov orodja pračloveka in raznih odbitkov. Antrakotomske analize lesenega oglja so pokazale, da gre za starost 13 000 do 15 000 let.
Drugo izkopavanje
Leta 1972 je prišlo do podmene, da gre v bližini Železne jame za jamski stropni udor, vendar so izkopavanja pokazala, da gre le za drugi vhod v Babjo jamo. Tudi pod tem vhodom so našli obilo ostankov lovskega plena, številne artefakte ter eno kurišče.
Pokazalo se je, da je na tem vhodu avtohtona sedimenta-cija (listje, veje, naravni odpadki) kar za meter in pol višja, kot pri drugem vhodu. Babja jama se je tudi s temi opravljenimi deli uvrstila med 35—37 dokazanih najdišč oz. nahajališč pračloveka, ledenodobnega lovca.
Z deli se je nadaljevalo leta 1973 in sicer so to delo opravljali študenti. Vsega skupaj so našli kar 185 orodij in odbitkov, kar kaže na bogato naj-
dišče. Ker pa so želeli še poiskati pred zahodnim vhodom v jamo skrite artefakte, je prišla MDA Krumperk 87 kot nalašč. V delu, ki je bilo opravljeno, so se mladinci res izkazali, čeprav je dr. Osole pričakoval od nekaterih brigadirjev vendarle nekoliko več resnosti. V zadnji akciji, s katero so sklenjena raziskovalna dela okrog Babje jame, se je potrdilo, kar so prej domnevali: jama je bila v davnini dosti večja, pa je prišlo do prodora, saj se je strop v jami na zahodni strani kdovekdaj podrl. Z akcijo mladincev MDA Krumperk 87 se je tako zaključila raziskovalna naloga dobrih dveh desetletij.
Nastop brigadirjev Večer pred MDA Krumperk 87 na grajskem dvorišču je minil v znaku velike sproščenosti nastopajočih brigadirjev.
Poslušalci in gledalci so dodobra napolnili grajsko dvorišče.
Mnogo težaškega dela in boja s trdovratnimi koreninami je bilo opravljenega ob starih grajskih zidinah.
Tole sondo so tik ob vhodu v grad Krumperk izkopali brigadirji. Na dan pa je prišlo mnogo zanimivega...
Lep tabor MDA Krumperk K7 v neposredni bližini Jamarskega doma jn krumperškega gradu.
Tudi letos slovesno praznovanje krajevnega praznika:
V Mengeš pridem zmeraj rad...
Ob koncu junija in v začetku julija se v Mengšu odvija vsako leto slovesno praznovanje krajevnega praznika — 8. julij, v spomin na dan, ko so bile izvedene protestne napisne akcije proti okupatorju v letu 1941, torej le nekaj tednov po zasedbi naše domovine. Ob tej priložnosti je bilo več prireditev, od srečanja gasilskih društev veteranov do tradicionalne nogometne tekme med gasilci in godbeniki, osrednja prireditev pa se je tudi letos odvijala v letnem gledališču v Mengšu, ki sta ga pripravili skupščina krajevne skupnosti in družbenopolitične organizacije Mengša, v izvedbi DKD Svobode in s pomočjo osnovne šole Matije Blejca-Matevža.
Pomudimo se najprej na slovesnem praznovanju krajevnega praznika, ki se je odvijalo zadnjo soboto v juniju. Za pester kulturni spored je poskrbela Mengeška godba p.v. Francija Lipičnika, Mešani pevski zbor Svobode mengeš, p.v. Tomaža Habeta, domača
Folklorna skupina p. v. Franca Jeriča ter recitatorji šolskega kulturnega društva osnovne šole Matije Blejca-Matevža p. v. Nade Cotman. Najprej je spregovoril podpredsednik skupščine KS Mengeš Slavko Pišek ter pozdravil vse udeležence, hkrati pa je pozval pred-
Pomagajmo odpravljati posledice
Konec meseca julija in v začetku avgusta je nekatera območja Pomurja, Podravja in Kozjanskega prizadela vrsta neurij s točo in poplavami, ki so povzročila veliko škode. Škoda je največja na kmetijskih površinah, prizadeta pa je tudi komunalna infrastruktura, kakor tudi mnogi gospodarski in stanovanjski objekti.
Delovni ljudje in občani so v času od neurij že prispevali pomoč za odpravo posledic, vendar ta pomoč ne zadostuje za dokončno odpravo le-teh.
Zato pozivamo delovne ljudi in občane naše občine, da tudi s svojim neposrednim prispevkom pomagajo pri hitrejšem odpravljanju najhujših posledic, ki jih je povzročilo neurje. Tako kot vedno ob podobnih katastrofah je potrebna najširša solidarnost, saj sredstva, ki jih združujemo v ta namen in so predvidena za odpravo posledic elementarnih in drugih nesreč ne bodo zadoščala.
Občani, organizacije in skupnosti, ki želijo nakazati denarne prispevke kot pomoč pri odpravljanju posledic neurij, lahko nakažejo sredstva na odprt žiro račun pri Rdečem križu Slovenije ŠTEVILKA 50101-678-51579 za pomoč ob neurjih ali na račune, ki so odprti v posameznih občinah.
Prepričani smo, da se bo tudi tokrat dokazala naša skupna solidarnost.
Občinska konferenca SZDL Domžale
Kaj piše v »sklepih« o dimnikarski službi?
Na osnovi 249. člena in prečiščenega besedila statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, številka 2/85) je Skupščina občine Domžale na 15. zasedanju Zbora združenega dela, dne 16. julija 1987 in na 15. zasedanju Zbora krajevnih skupnosti, dne 16. julija 1987 na predlog Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo sprejela
SKLEPE
O  SPREJEMU   POROČILA  O DIMNIKARSKI DEJAVNOSTI V KURILNI SEZONI 1986/87
1. Sprejme se poročilo Komunalnega podjetja Ljubljana TOZD Dimnikarstvo o dimnikarski dejavnosti v kurilni sezoni 1986/87 v občini Domžale v predloženem besedilu. Skupščina občine Domžale ugotavlja, da so bili v tem obdobju storjeni določeni pozitivni premiki.
2. Skupščina občine ugotavlja, da ni bilo dovolj storjenega pri opravljanju dimnikarske dejavnosti v drugačnem delovnem času, zato predlaga Komunalnemu podjetju Ljubljana TOZD Dimnikarstvo, da uvede deljen delovni čas z zamikom od običajnega v dopoldanski izmeni, ki naj začne veljati v kurilni sezoni 1987/88.
3. Skupščina občine zadolžuje Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Dimnikarstvo, da pripravi program opravljenih storitev v kurilni sezoni 1987/88 in ga pravočasno objavi v Občinskem poročevalcu.
sednika krajevnega odbora ZB Matka Lipovška, da je položil v spomin na dogodke v letu 1941 venec k spomeniku revolucije pred mengeškim Kulturnim domom. Nato je spregovorila Danica Blejc, predsednica skupščine KS. Poudarila je, da malodušje, ki je večkrat prisotno v našem življenju in delu v zadnjem času, ni opravičljivo, kljub kriznemu času, saj smo v veliko težjih trenutkih dokazali, da lahko veliko naredimo za svojo sedanjost in prihodnost, tako v vojnem in tudi v času povojne graditve. Na slavnostnem praznovanju je spregovoril tudi predsednik občinske skupščine Peter Primožič, ki je svojo osnovno misel razvil okoli prijetnega delovnega vzdušja v mengeški krajevni skupnosti, saj se kraj kljub vsem zadržkom lepo in skladno razvija. Mengšanom ni vseeno, kako razvoj poteka, nove, mlajše moči se zavedajo posebnosti današnjega časa in prav zato pride v Mengeš vedno rad, saj krajani potrjujejo, da se da tudi v takšnih časih napredovati. Zaslužnim krajanom so bile tudi tokrat podeljena priznanja KS in priznanja Osvobodilne fronte, ki jih podeljuje krajevna konferenca SZDL. Podelili so jih Danica Blejc in tajnik KS Mengeš, Dare Ogrinc in predsednik skupščine Slavko Pišek.
Po slovesnem delu praznovanja se je razvilo tradicionalno tovariško srečanje, ob zvokih ansambla Nagelj, z znamenitim partizanskim golažem, ki so ga pripravile kuharice osnovne šole. Tudi udeležba je bila tradicionalno dobra, prav tako pa razpoloženje krajanov.
V praznovanje krajevnega praznika so se vključili tudi nogometaši ir. godbeniki z znamenito nogometno tekmo, ki se je tudi tokrat končala s prijateljskim izidom — bilo je 4:4 — mengeško gasilsko društvo pa je pod pokroviteljstvom občinske gasilske zveze pripravilo sredi julija tekmovanje starejših gasilcev (veteranov), ki se ga je udeležilo osem ekip in sicer poleg mengeške še deseti na Železarne Ravne, Šalek, Jarše-Rodica, Induplati, Šalek II, Smokuč in Studa. Takšna je bila tudi končna razvrstitev: Mengšani so bili prvi, kar kaže — kot pravi tudi njihov poveljnik Franc Blejc — da se pozna, da so v zadnjem času več vadili in se dobro pripravili tako na domače tekmovanje kot na podobna meddruštvena tekmovanja drugod. Dobri rezultati pa so tudi vzpodbuda za še boljše priprave za drugo leto, ko ima slovenska gasilska zveza svoj kongres in ob tem vrsto zahtevnejših tekmovanj. Mengeški gasilci so se dobro odrezali, da prvo mesto na domačem terenu ni bilo naključje, starejši gasilci (starejši od petdeset let) pa so še enkrat dokazali, da se mladi lahko še veliko naučijo od njih.
Ivan Sivec
MOŠKO FRIZERSTVO
TONE KOMATAR Koliška cesta 1, Vir
Delovni čas: vsak dan od 8. do 12. ure ter od 14. do 19. ure.
Sobota od 8. do 12. ure. Ponedeljek: ZAPRTO.
Se priporočam!
Priznanja KS Mengeš so prejeli:
1. Bojan H urnik za dolgoletno aktivno delovanje v organih krajevne skupnosti in njenih delegacij, kjer se je še posebno prizadeval pri urejevanju komunalnih problemov kraja in za aktivno delovanje v društvih.
2. Justi Koželj za dolgoletno aktivno delovanje v različnih društvih v kraju, še posebno pa za njeno dolgoletno delovanje v Delavskem prosvetnem društvu »Janez Trdina« v Mengšu.
3. France L užar za dolgoletno delo v organih krajevne skupnsoti, njenih delegacijah, posebno pa še za njegovo dolgoletno uspešno vodenje organizacije Vojnih vojaških Invalidov.
4. Ivan Ošep za dolgoletno aktivno delovanje v organih krajevne skupnosti, za dolgoletno delovanje v društvih, kjer se še posebej prizadeva za dvig tehnične kulture v okviru Avto moto društva Mengeš.
5. Matija Slokan za dolgoletno aktivno sodelovanje v Planinskem društvu Janez Trdina, kjer je dolgoletni član upravnega odbora in predsednik gospodarskega odbora. Veliko si je tudi prizadeval pri vzdrževanju koče na Goba vici in dograditvi Jurčka.
6. Anton Sitar za dolgoletno kativno delo v organih krajevne skupnosti in njenih delegacijah, posebno pa še za dolgoletno aktivno delovanje v Telovadnem športnem društvu Partizan Mengeš.
7. Marjan Tavželj za dolgoletno aktivno delovanje v organih krajevne skupnosti, njenih delegacijah, posebno na finančnem in komunalnem področju in pri SLO in DS.
8. Slavko Branko za dolgoletno vsestransko pomoč krajevni skupnosti družbenopolitičnim organizacijam in društvom.
PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI »TOMA BREJCA« VIR!
Letos praznujemo ta naš praznik še posebej svečano saj sovpada v vrsto velikih jubilejev.
— 50 letnico prihoda Maršala Tita na čelo KPJ,
— 50 letnico ustanovnega kongresa KPS na Čebinah,
— 50 letnico shoda ljudske fronte na Taboru nad __ Ihanom.
V naši Krajevni skupnosti pa se bomo tega krajevnega praznika še posebej dolgo spominjali s zato, ker slavimo veliko delovno zmago.
Uspelo nam je 100% realizirati program 1 izgradnje kanalizacije na Viru. S tem pa smo tudi * izpolnili obveznosti, ki smo jih prevzeli do občanov v * času javnih razprav na priprave I. In II. krajevnega samoprispevka, kar se le redko zgodi.
Tudi v letu dni od zadnjega praznovanja krajevnega praznika smo bogatejši za številne pridobitve na vseh področjih življenja in dela. Zato smo dolžni zahvaliti se vsem, ki so kakorkoli in karkoli prispevali k napredku naše Krajevne skupnosti.
Naš namen je, da tudi v bodoče ne bomo sedeli križem rok. V naslednjem obdobju pa si želimo uresničiti dolgoletno željo naših občanov, to je asfaltiranje cest in ulic na območju KS Toma Brejca Vir. Organi krajevne skupnosti so že pričeli z aktivnostmi na tem področju in predlagali, da se v ta namen razpiše tretji krajevni samoprispevek.
Zavedamo se, da ekonomski položaj ni ugoden. Vendar pa upamo, da razmere še niso toliko kritične, da občani ne bi več želeli uresničiti svoje davne želje. Težave so bile in bodo. Zato se zdaj ne smemo predajati posameznim in obupavati ob problemih, ki se pojavljajo. Z angažiranjem ljudi v okviru SZDL, v okviru samoupravnega sistema se bodo morala reševati tudi vnaprej najbolj pereča vprašanja je dejal predsednik skupščine Krajevne skupnosti Toma Brejca Vir na slavnostni seji, dne 18. julija 1987.
Krajevna skupnost
Toma Brejca — Vir *v«i J »Ut
Slavje na Vrhpoljah pri Moravčah:
Večnamenska zgradba - velika krajevna pridobitev
v
eni
ki
MM sot
Osrednja prireditev v počastitev Dneva borca, 4. julij, je bila v soboto, 27. junija v večernih urah pred prenovljenim poslovno-stanovanjskim objektom Vrhpolje v Krajevni skupnosti VRHPOLJE-ZA-LOG. Slavnostne proslave otvoritvenega stanovanj-sko-poslovnega objekta se je udeležilo veliko število domačinov, občanov in povabljenih gostov. S prenovo klasične trgovine, prostorov za krajevno skupnost in za družbenopolitične organizacije ter z gradnjo novih družinskih stanovanj (osem) so v kraju pridobili veliko, veliko pa to pomeni tudi za krajevno skupnost in občino Domžale.
Pozdravni govor je imel tovariš Anton Peterka, ki je upravičeno pohvalil krajane za njihov prispevek pri gradnji in obnovi. Pohvalil je predvsem izvajalca gradbenih del GP Graditelj Kamnik, ki je gradnjo opravil v enem letu.
Slavnostni govor ob otvoritvi je imel predsednik Skupščine samoupravne stanovanj-
ske skupnosti občine Domžale tov. Anton Kos, ki je v svojem izvajanju poudaril pomen gradnje. Obnovljenega je bilo mnogo večnamenskega objekta: trgovina, pisarna KS, skladišča in večji prostor za sestanke krajanov. Tu je še osem stanovanj v skupni vrednosti 13 milijard dinarjev. Finančna sredstva so prispe-
rtag
Ri jah
_«in<
>a i fom
vali: Stanovanjska skupnciam Domžale, Krajevna skupnc*'ar Vrhpolje-Zalog, tovarna p£°j pirja Količevo in zasebfl^ Franc Štefan. rcb
V kulturnem programu sodelovali godba na pihalaWey Moravč pod vodstvom Mfibu Capudra, mešani pevski zb"' recitatorji in plesna skupili učencev s Podružnične os nO* J ne šole Vrhpolje pod vodstv«|| učiteljev   Albina Peniča Fanike Pačnik, pridružil pal jim je še mešani pevski z^ Društva upokojencev iz ravč, ki je zapel tri pesmi vodstvom zborovodje Lojz4 Štefana. Po končanem pij gramu je predsednik skupšj ne krajevne skupnosti slavn" stno prerezel trak in poval] vse  navzoče   na ogled, ogledu prostorov je bilo prostoru pri gasilskem dof' družabno srečanje.
Jože NoV*
Poslovno stanovanjski objekt v središču Vrhpolj je z mnogimi poslovnimi prostori prinesel kraju tud^ 8 stanovanj.
8
Ribiška družina Bistrica Domžale je ob začetku julija pripravila na ribniku Črnelo zanimivo in prijetno tekmovanje v lovu rib s plov-cem in sicer v treh kategorijah: članski, mladinski in pionirski. Prijetno prej spomladansko kot poletno vreme z ne preveč vročine, družba prijaznih in zanimivih ljudi ter čutila ščegetajoče vonjave z vročih rešetk so storile sobotni praznični dan za prijetno popestritev zgodnjega poletja.
5l Matjaž VERBOLE, predsednik [r*vrsnega odbora ribiške družine Mstrtca:
V našo ribiško družino je vklju-•enih okrog 220 članov. Aktlvno-'ti, ki Jih uresničujemo, so različ-,e. razne komisije, delovne resorje fot so varstvo okolja, vprašanja odškodnin, gospodarjenje, izlov, riganje mladic.
Ribištvo pri nas, v naših razme-*h gospodarsko ni pomembna
__»anoga, četudi bi to lahko bila. Je
'a ekološko njegova vloga zelo fomembna.   Turistični ribolov notam prinese cca 300 milijonov nO**arih dinarjev, to je le nekaj več piKH vlagamo v vode. Razpolagamo j|f U ribniki. Vanje smo vložili '•"ape, ščuke, linje. Sicer pa je ;reba povedati, da v tekočih vodah j roraJ ni več rib, saj smo jih , pomorili z našim ravnanjem do-,.Mej. Ostane torej le še ribolov na ^'Tlbnlklh. bol
Franc ŠKERJANC, Bistrica že 26 let:
Tole tekmovanje je že tradicionalna zadeva, saj se ga udeležim zelo rad. Gre za načelo ujeti najtežjo ribo in sicer na trnek s plov-cem. Vaba je poljubna, le živa je prepovedana. Kakega posebnega uspeha doslej na njem nisem imel, le pred dolgimi dvajsetimi leti, se spominjam, sem dosegel še kot mladinec eno prvih treh mest. Voda .tukaj ni umazana, ribnik je čist, primejo pa krapi, linje, ščuke, kleni, amurji...
Tomaž LAVRIČ, učenec 7. razreda OS Radomeljske čete, član RD Bistrica:
Doma sem s Količevega, kjer se nas je nekaj navdušilo za ribištvo. Ribiško palico sem dobil za uspeh v šoli, tako da ml je postalo ribištvo prav velik hobi. Že dve leti sem član ribiške družine, v tem času pa sem tudi ujel že marsikaj. Na tem jezeru denlml krape, ščuko in podobno. Meni in še dvema prijateljema — sosedoma ribištvo veliko pomeni.
pnuic JANEŽIČ, član RD Blstri-j^ieodl. 1961:
j Ribištvo v naši občini in tudi s«*r širše gledano je sicer v fazi ^•^nehne kadrovske krepitve na eni 8tr«ni, po drugI strani pa se pogoji }h naše delovanje poslabšujejo iz v leto vsled nenehnega za-P'Janja voda in izgubljanja potokov za gojenje rib. Letno *J*»iimo v vode za približno tri in J?' milijona dinarjev, kar pa je "'•'utno premalo, glede na to, kar r"" ekološka kataklizma odnaša. ~ye vodni zajetji na Rači sta P°kazaU, da za nas nista nikakrš-r* Pridobitev. S stališča ribičev se ^•kodnevno dela ogromna ško-
. Povedati moram, da ogromno Kubljamo z nenehnimi melioraci-j"*jii, saj nam taka nadomestila .p" slučajno ne povrnejo lzgub-l*nega oz. uničenega vodotoka, hitra voda ni za ribe, saj se le-te držujejo najraje v naravnih ;°fn>unih.  Sam  rad  lovim na **»čih  vodah,  ki  pa jih — a jj^lovno zanimivih — praktično ,u *°raj ni več. Bojim se, da ob vseh ''Porih ne bomo dočakali čiste ^mnlške Bistrice...
Marjan OSENAR, član pododbora Kamnik:
Delujem v kamninskem pododboru domžalske ribiške družine. Poleg kamniškega delujejo še pododbori v Cerkljah, Moravčah in v samih Domžalah. Sam sem gospodar v ribniku na Križu, ki smo ga z veliko truda in ne prav lahkih delovnih akcijah kolikor toliko očistili. Delalo je 25 ribičev, vse v prostovoljnem delu.
Obiska v našem turističnem ribniku je kar precej, saj se občani za ribolovne dovolilnice kar zanimajo. Ujeti je moč krape, klene, linje. Dogovorili smo se, da bomo v ribnik Vložili še 300 kg krapov.
Tone TURŠIČ, član pododbora Moravče:
Z ribolovom sem se začel ukvarjati šele pred kratkim, čeprav ta tradicija na Moravškem ni od včeraj. Pogoji za ribištvo so kar dobri, ker ni velike in onesnažujoče industrije. Na Moravškem imamo tri ribnike pa tudi tekoče vode oz. urejena potoka Drtijščico oz. Račo. Ribičev v Moravčah nas je samo 18, mladine t.j. podmladka pa je prav malo. Prav zato si s propagiranjem med mladimi skušamo zagotoviti prihodnost.
Ribiči smo v Moravčah zelo aktivni, veliko delamo v prostovoljni organiziranosti, urejamo okolico, čistimo obrežja ribnikov, Rače in Drtijščice ipd.
Ribiško tekmovanje za Dan borca ob ribniku na Črnclem.
Janez KRAMAR, podpredsednik pododbora Kamnik:
Doma sem s Hudega, delam pa v kamniškem Titanu. Ko sem začel loviti — bilo je pred 9 leti, nisem mislil, da bom v ribičiji kar ostal. V Kamniškem pododboru skušamo kar največ napraviti s prostovoljnim delom, zato veljam kar za nekakšnega priganjača. Ampak drugače ne gre! Lepo je, da si v naravi, ob vodi. Družba je tu, zato bi marsikomu lahko svetoval, naj si poišče tako razveseljujoč hobl kot je ribištvo...
Pokali, kolajne in priznanja čakajo. Ribiči tudi...
Skrivnostna vrata. Za temi vrati »nastaja« nov domžalski hotel. Pravzaprav nastajajo o hotelu, ki naj bi stal za temi vrati, samo govorice. Bo? Ne bo? Kdaj bo, če sploh bo? Kdo bo pocingljal z dolarji, markami? Kdo ve?
Po čem so ribe naših ribnikov in rek:
RIBOLOVNE DOVOLILNICE NASE OBČINE
Marsikoga bo zanimalo, koliko veljajo ribe, ki jih ujamejo tisti, ki si kupujejo dnevne ribolovne dovolilnice. Resnica je, da je ulovljena riba najcenejša, če si član ribiške družine. Ce ribolov jemljete kot enega izmed konjičkov, tedaj boste plačali to svoje »lovsko« veselje za ribolov v ribnikih naše občine, (krapi in ščuke) ter na Kamniški Bistrici (postrvi — severno od Kamnika) po tehle cenah:
— v splošnem velja dnevna ribolovnica 3000 din za ulov dveh krapov. Sicer pa se uvrščajo ribiška območja — nekakšni lovski revirji so to — na kakovostne skupine. Loviti na boljšem ribolovnem območju pomeni loviti dražje, t. j. plačati za dnevno ribolovno dovolilnico več!
— Za revir Kamniške Bistrice 25-A — 5000 din za ulov 3 postrvi;
— za isti revir Kamniške Bistrice 26-A — 4000 din za ulov 3 postrvi;
— za isti revir Kamniške Bistrice 27-A — 3000 din za ulov 3 postrvi.
KJE RIBOLOVNA DOVOLJENJA DOBITI?
Ribolovne dovolilnice lahko kupite na naslednjih mestih:
— v Moravčah pri Mariji Učakar, Zalog — za ribnike na Moravškem;
— v Dobu pri gostilničarju Francu Videmšku — za ribnik na Želodniku;
— na Viru pri gostilničarju Rajku Bajcu, Bukovčeva 12;
— za ribnik Lahovče v gostišču Bolka v Zalogu;
— za isti ribnik v gostilni Kern v Cerkljah in ob samem ribniku;
— za isti ribnik ter ribnik Češnjevek v gostišču Zaje v Lahovčah;
— v Golf turistu Kamnik za ribnik Križ in revir Kamniške Bistrice;
— v gostišču Jerman v Mostah za ribnik Križ.
Izid tekmovanja ob 4. juliju
I. Člani: ulov najtežje ribe:
1. mesto: GERIC Štefan — 2850 gr.
2. mesto: KOLENC Zdravko — 2500 gr.
3. mesto: JANČIK Franjo — 2250 gr.
II. Mladinci:
1. mesto: JERMAN Slavko.
2. mesto: RAMATA Martin.
3. mesto: SMOLNIKAR Igor.
III. Pionirji:
1. mesto: HAFNER Beno.
2. mesto: KOLENC Sašo.
Na drugi strani vrat sameva letališče, igrišče, heliodrom. Če že denarja ni, pa odprite že vendar te površine za parkirišča in rešite že parkirni kaos, ki vlada v mestu.
SERVIS KOLES
ERDANI MATJAŽ
JEŠETOVA 5 DOMŽALE
POPRAVILA IN RENOVIRANJE VSEH VRST KOLES
ECI
Finski poročevalec
STRAN 5
Naša akcija:
Delegacija francoskih sindikatov CGT
Prodaj nam danes naš socialni krah..
Pred dnevi smo se pogovarjali o kruhu. Kako se ne hi, ko pa je postalo to osnovno živilo marsikje osnovna tema pogovorov ob dnevnih vprašanjih našega preživetja. Pa smo se domenili, da se sprehodimo po našem mestu, obiščemo trgovine, kjer prodajajo kruh in poizvemo o tem kakšen kruh prodajajo, koliko ga občani pojedo, koliko pojemo t. i. socialnega kruha, kije kruh najcenejše sorte — 190 din velja kilogram.
Tole smo izvedeli:
MERCATOR Domžale", Kolodvorska ul 3:
V naši trgovini prodamo dnevno približno 400 kg kruha štirih oz. petih vrst. V to količino je vštetih tudi 26 štruc t.i. socialnega kruha od katerega 10 štruc pripeljejo iz ljubljanskega Žita, 16 pa iz pekarne Grosuplje. Ta kruh prodamo v . manj kot pol ure. Sezonski delavci prav čakajo nanj, da ga pripeljejo. Kilogramska štruca stane 190 din, osemdeset deka-gramska pa 166 din. Potrošnja kruha kljub višjim cenam ni padla, ob sobotah ga razumljivo prodamo nekoliko več, približno 200 kg več.
Samopostrežna trgovina RAČA domžalskega Napredka:
Dnevno prodamo 350 kg kruha, od tega je približno 100 t.i. socialnega kruha. Za ta kruh ni kakega posebnega zanimanja kljub nizki ceni, ki pri nas znaša 190 din za kilogram. Pripeljejo ga zjutraj, pa ga prodajamo včasih še popoldne.
Sicer pa je v naši trgovini mnogo zanimanja za res kakovosten radomeljski kruh, ki ga pripeljejo ob 11.30. Tega kruha
dnevno dobimo 75 kg in nam ga nikoli ne preostaja.
Klasična trgovina »POTROŠNIK« Ljubljanska 85, »pri Jelki«:
V naši trgovini gre na dan med ljudi nekako 100 kg kruha ljubljanske peke. Najcenejšega kruha tip moke 850 dobimo le 5 štruc. Poleg tega pa dobimo še približno 60 kg kruha iz Kamnika, kjer pa »socialnega« kruha menda ne pečejo.
Pri nas ta najcenejši kruh — čeprav ga imamo le 5 štruc — ne gre takoj. Včasih ga prodajamo celo še popoldne. Zanimivo je, da je ta kruh svež samo ob ponedeljkih, sicer pa vedno prodajamo en dan starega.
Trgovina MERCATOR TOZD SAVICA Ljubljanska 83 (poleg domžalske knjigarne Mladinska knjiga):
Na dan gre pri nas 180 kg kruha približno štirih vrst. Najcenejši kruh, ki si ga da pri nas dobiti, stane 637.- din in ga pečejo iz moke tipa 850. Socialnega ali delavskega kruha pri nas ne prodajamo zato, ker je ta kruh vedno ostajal. Menda zaradi nekvalitete ljudje niso segali po njem. Pa še nekaj se je dogajalo: zaradi
Kako so preživeli počitnice mladi Mengšani
Počitnice — najlepši del pouka
Čin, cin... Še zadnjič je odpel šolski zvonec svojo neutrudno pesem in že smo se poslovili od učiteljev in sošolcev ter jo ubrali domov. Šolske torbe smo večinoma odvrgli v najtemnejši kot omare ali sobe. Med počitnicami nas pač ne sme spominjati na šolo. Stare knjige in zvezke smo pustili v predalih, za pospravljanje pride še čas, smo si rekli, potem pa pohiteli na ulico, nekateri pa tudi že na morje, v hribe ali kam drugam. Vsak je že vedel, kako bo po svoje preživel počitnice. Dnevi so tekli kar prehitro, doživetja so se kopičila in skoraj vsakdo je imel kmalu za sabo kup dogodivščin. Ob koncu počitnic sem se odločila, da nekaj mladih Mengšanov povprašam, kako so preživeli letos svoj prosti čas.
nizke cene so ga ljudje kupovali za hranjenje živine, saj je menda še danes hraniti živino s tem kruhom najceneje... 4—5 kg so ga v ta namen kupovali naenkrat...
Samopostrežna trgovina, Kidričeva ul., Veljka Vlaho-viča:
Dnevno v naši samopostrežni trgovini prodamo 360 kg kruha ob sobotah pa je ta količina približno za tretjino večja. Na dan prodamo od te količine 40 kg najcenejšega kruha, ki tudi pri nas stane 190 din. Sprva smo dobivali le 20 kg, pa smo povčali naročilo na 40 kg. Več nam ga ne morejo (smejo?) dostaviti... Do devete ure ves ta kruh vedno prodamo ...
Sicer smo s kruhom, ki ga v celoti prejemamo iz Ljubljane, vedno dobro založeni, saj se zelo redko zgodi, da bi nam ga zmanjkalo. Ljudje po socialnem kruhu zelo povprašujejo...
Klasična trgovina STUDA domžalskega Napredka:
Pravzaprav preskrbujemo v naši trgovini občane vse Štu-de, v kolikor se seveda ne oskrbujejo drugje. Dnevno imamo 70 kg kruha treh vrst. Ko so imeli vsi domžalski peki zaprto, je bilo po kruhu veliko povpraševanje. Najcenejšega kruha po 190 din za kilogram dobimo le 5 kg, zato ga zelo hitro zmanjka. Pri kruhu se k sreči zmanjševanje standarda še ne pozna.
Poslovalnica DOM Rodica domžalskega Napredka:
Kot nam je povedala Joži Magič, ki že sedmo leto dela v tej poslovalnici z izjemno prijaznim trgovskim kadrom, prodajo dnevno med tednom 120 kg kruha, od tega pride 20 kg delavskega kruha. Sicer kruha v tej poslovalnici nikdar ne zmanjka, mnogokrat ga celo preostaja, tako da imajo v skladišču mnogo drobtin, ki jih vzamejo v prodajo v zameno za kruh, ki preostane. Poraba kruha v tej trgovini zelo poraste ob koncu tedna, ko prodajo 220—240 kg.
Pekarna JARC Domžale:
Pri nas prodajamo samo eno vrsto kruha in sicer iz moke tipa 500 po ceni 750 din za kilogram. Kruha dnevno z možem napečeva 200 kg, v počitnicah še manj. Toliko zmoreva, več ne! Cenejšega kruha ne pečemo.
V mesecu juniju so v Invalidskem centru Mengeš imeli na strokovnem obisku kar dvoje tujih delegacij. V času od 8. do 12. junija smo imeli na obisku direktorja podobnega centra v Kuala Lumporju v Maleziji. Je štipendist naše države in ga je zanimalo delo v naših ustanovah. Z obiskom v INCE je bil zelo zadovoljen, saj mu bodo naši dosežki pomagali pri delu v njegovi domovini.
Zvezni odbor sindikata delavcev v zdravilišču in socialnem varstvu pa je bil gostitelj delegacije francoskih sindikatov CGT, ki je bila sestavljena iz dveh članov: sekretarja federacije, zadolženega za sektor revandikativne politike, Luc Marion-a in članice federalnega biroja Monique Urier. Zvezni odbor sindikata je delegacijo 15. in 16. junija napotil v Slovenijo. Naš republiški odbor sindikata je pripravil program, ki je v dveh
dneh, ki sta jih preživela z delom na področju socialne dejavnosti.
Program se je pričel z razgovorom na Republiškem komiteju za zdravstveno in socialno varstvo, kjer je bila predstavljena kompletna dejavnost socialnega varstva. Nato smo si ogledali Dom upokojencev na Poljanski cesti v Ljubljani, ki ga je priredil član sveta ZS Slovenije tovariš Stegne. Naslednji dan smo
pričeli z ogledom v Zavodu j\ rehabilitacijo invalidov in n; to smo prišli v INCE. Gosta i Francije je tukaj pričakar-tov. Metka Zupanek — po« predsednica Občinskega sind kalnega sveta. Predstavila jii t je občino in delovanje sind \ kata   na   področju   socialn. politike.
Po ogledu so gosti * odšli še na Bled, kjer jih j2 pričakal sekretar Občinskeg J sindikalnega sveta. Ogleda i so si blejske znamenitosti. K smo se zvečer poslavljali, s' J
gosta Iz Francije izrazila ril
vdušenje, nad tem, kar si t
videla v Mengšu in dejal' s
»Mnogo, mnogo bomo moral '
sindikati še v Franciji nalj j
diti, da bomo lahko ustvaij »
tako toplo in človeško sod«'1 "i
vanje, kot smo ga doživeli r Mengšu«. j
Bruno KocK * _;__i ^
1
Radomeljski taborniki na osmem zletu Zveze tabornikov Jugoslavije
k.
Od 29. junija do 9. julija je bil v Beogradu na Adi Ciganliji 8. zlet tabornikov Jugoslavije. Zbralo se je okrog 12.000 tabornikov iz vseh koncev naše domovine z namenom, da prežive skupaj deset dni, se med seboj spoznavajo, izmenjajo izkušnje, pokažejo taborniško znanje in utrdijo tovariške vezi. Čez noč je zraslo na Adi platneno naselje. Otok na Savi so preplavili nasmejani obrazi, taborniška pesem in mladost.
Zleta se je udeležilo tudi 16 tabornikov Odreda mlinskih kamnov iz Radomelj. Po napornem potovanju z vlakom iz Ljubljane v Beograd, kije trajalo debelih osem ur, so z vso taborno opremo na ramah in v rokah prispeli na taborni prostor naselja Ljubljana. Hitro so postavili šotore, ki so jim nudili ves čas zleta varno zatočišče
pred soncem in dežjem. Vključili so se v zletno življenje, ki je kipelo od jutra do večera vseh deset dni. Vsega je bilo po malem: od kopanja, ogledov, taborniških sre čanj in tekmovanj do izletov. Seznanili so se z našim glavnim mestom, spoznali na Skadarliji njegov večerni utrip, na Kalemeg-danu del njegove preteklosti in se v
Hiši cvetja poklonili spominu I tovariša Tita. Ogledali so si đorđev grad v Topoli, cerkev mavzolej na Oplencu, Petrova! dinsko trdnjavo in Novi Sad.
Najbrž ne bodo nikoli pozajj tekme v skavtbalu, taborniški i zelo podobni ragbiju, ki so jo igfj na blatnem igrišču po velikem I livu. Že po nekaj minutah soj spremenili v blatne pošasti, ki scf podile za blatno kroglo, kar jej vso moč zabavalo gledalce, dobro, da ni manjkalo vode!
Vsak je našel nekaj, kar ohranil v spominu, vsi pa sol vrnili polni vtisov z željo v srfl »Nasvidenje na 9. zletu v Ku<] rovcu!«
ELEKTROMEHANIKA
SKOK ANTON
61234 Mengeš Loka - Na Gmajni 4
Tel.(061) 737-559
Urška Avguštin, 8 let: »Letos se s starši nismo odpravili na morje, vendar sem kljub temu prijetno preživela počitnice. S prijatelji v ulici smo se igrali razne igre.se vozili s čolnom po Pšati, si gradili pristanišča za naše ladje itd. Z domačimi sem se šla nekajkrat kopat tudi v toplice, kjer je bilo zelo lepo. Zadnje dneve pa sem preživljala v pričakovanju začetka šolskega leta, saj bom letos prvič prestopila šolski prag in se prvega dne zato še bolj veselim...«
Sonja Bokalič, 14 let: »Prvo polovico julija sem s prijateljicami izrabila za nabiranje borovnic, kopanje v bazenu in za razne igre v ulici. Nato pa sem odšla še v Bohinj in na morje. Tako mi je ostalo le še nekaj tednov, ki sem jih preživela doma in pri babici. Hodim h košarki. Treningi niti med počitnicami ne presahnejo. Tako sem ves čas, ki mi je še ostal, hodila na urjenje, da bom obdržala dobro kondicijo. Zadnji dnevi pa so tekli že v pripravi na zadnje šolsko leto v Mengšu...«
Sabina Majcen, 14 let: »Večino počitnic sem preživela doma in bilo je prav prijetno. S prijateljicami smo se vseskozi izmišljale razne igre, tako da nam ni bilo nikoli dolgčas. Skoraj vsak teden pa smo se hodile kopat v bazen mengeškega Leka, kjer sem se zaradi nagajivih fantov večkrat napila vode. S starši smo odšli tudi na počitnice k stari mami v Prekmurje, kjer je bilo čudovito. Stari mami smo pomagali pri nekaterih kmečkih opravilih, tako da sem dobila čudovito rjavo barvo, poleg tega pa sem se šla s sorodniki večkrat kopat v bližnji bazen. Tako mi je hitro minil čas in že smo se morali začeti pripravljati na šolo...«
Mitja Bokalič, 17 let: »V začetku julija smo s košarkaškim klubom odšli na morje v Zadar, kjer smo imeli kondicijske treninge. Po vrnitvi sem bil še nekaj dni doma, potem pa smo odšli s starši na morje. Tam je bilo prekrasno, saj sem spoznal veliko prijateljev in prijateljic, s katerimi se bomo dopisovali. Ko smo prišli domov, pa sem skoraj ves mesec pomagal sestrični graditi hišo. Na koncu pa mi je ostalo še nekaj dni za kopanje v domžalskem bazenu.«
Barbara Černetič,  12 let:
»Tudi letos sem preživela počitnice zelo pestro. Najprej sem se hodila kopat v domžalski bazen kot vse moje prijateljice in imela sem se zelo lepo. Nekaj tednov sem preživela tudi doma, ob raznih igrah in zabavi. Zatem sem odšla na morje, domov pa sem se vrnila z lepo ogoreno kožo. Najlepši spomini pa so mi ostali na prijetne večere doma, ob ognju, kjer smo se s prijateljicami sladkale z narabutanim sadjem in pečenim krompirjem...«
Verjetno ste tudi drugi podobno preživeli prijetne počitniške dni. Kljub temu pa moramo priznati, da smo se zadnje dneve že veselili pouka.
Vesna Sivec
Cenjenim kupcem nu dim kompleten izb«?1 vseh vrst etuijev, mošk' in damske listnice, de narnice, moške in žensk' pasove ter opravljam p^ pravila usnjenih izcM kov.
Se priporočam!
Pavli Nataš« Ljubljanska 9> DOMŽAL^
r
ZALEZINA IZTOK Le.stUova ll. Domi»l< SPREJEM NAROČIL vsak (Jelovnik od 7"» do 1010 io od 14« do 16°"
Ko. m......triT-ttjj.-;^?
V
flflŠE HRAJEVng 5KUPH05TI
Mengeška Svoboda vabi
jV jesen s kulturo
sta tkal pot
;ind Jeseni bodo na novo oživela tudi vse sekcije a j>' mengeškega Delavsko-kulturnega društva Svo-jin,^ boda, od pevskega zbora do folklorne skupine in tudi igralska skupina, ki je medtem pridobila osti ^va nova mentorja oz. strokovna delavca. Prav ih j zato vabi DKD Svoboda oz. njen predsednik keg Slavko Pišek še več Mengšanov in okoličanov v f4'* vrste pevskega zbora, k folklorni skupini, še [' st posebej pa tudi v igralsko skupino, za katero se i tit bosta še posebej potrudila zakonca Cotman, ki s1 bi rada vrnila kraju nekdanji blišč odlične jalf skupine. Z obnovitvijo Kulturnega doma v Mengšu, ki je v polnem teku, bodo tudi pogoji za delovanje vseh kulturnih sekcij neprimerno boljše, tako da bo tudi delovanje skupin lažje. Za delovanje v skupinah se lahko prijavite neposredno v vsaki sekciji, lahko pa tudi pri predsedniku DKD Svobode ali pa pri tajnici Justi Koželj v Traku. Če bi radi peli, če bi radi plesali, če bi radi okusili slast odrskih deska, se čimprej pridružite mengeški Svobodi!
SIM
>ri» iaf 'al* iel< ell
!«3
Mlada novinarka Jana Rems se oglaša:
Ogled Miklove Zale
(tud! člani KUD Jožef VIRK so si ogledali znano igro na Prostem)
Tako kot je že lani ZKO Domžale organizirala skupen °gled predstave Velika punta-nigla, se je tudi letos odločila za organizacijo ogleda Miklove Zale — gledališke uprizoritve •»a prostem.
Predstava Koroških amaterskih gledalskih igralcev je bila v Svatnah pri Šentjakobu na avstrijskem koroškem. Ogle-' dali smo si jo 1. avgusta. Iz domžalske občine so odpeljali štirje avtobusi, približno dvesto ljudi.
Za obisk predstave, se je med drugim odločilo tudi KUD Jožef Virk iz Doba. Predstavo so si ogledali člani mešanega pevskega zbora iz Doba ter člani dramske in folklorne skupine. Samo iz Doba nas je bilo petinštirideset, tako da smo imeli celo svoj avtobus.
OKTET BRATOV PIRNAT PREJEL PRIZNANJE SLOVENSKE IZSELJENSKE MATICE
Oktet bratov Pirnat je na »Srečanju v moji deželi«, ki je bilo 4. julija 1987 v Škof ji Loki, prejel priznanje Slovenske izseljenske matice. To pomembno priznanje je prejel ob 30-letnici delovanja ter za pomemben prispevek pri ohranjanju in širjenju slovenske pesmi med našimi izseljenci in zdomci in za dolgoletno sodelovanje na prijateljskih srečanjih izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici.
Te pomembne podelitve se je udeležil tudi brat Ljubo, ki že vrsto let živi v Avstraliji in je tudi letos prišel v staro domovino in skupaj z brati zapel na srečanju.
Tone Ravnikar
Igra se je začela ob 2030 in je trajala do poznih večernih ur. Uprizorili so jo igralci slovenskega ljudskega gledališča Sa-morastnikl, organizator pa je bila Slovenska prosvetna zveza v Celovcu. Organizator in vodja predstave je bil Jože Rovšek, režiser pa Peter Militarov.
Nastopilo je kar oseminde-vetdeset igralcev, med njimi so bili tudi štirje igralci iz Slovenije.
Predstavo so pripravili v knjižni slovenščini, s koroško narečno govorno podlago.
Igra je imela velik odziv; gledalcev je bila nepregledna množica. Poleg Slovencev iz zamejstva je bilo navzočih mnogo tudi Avstrijcev in Slovencev.,
Igro smo si seveda z zanimanjem ogledali. Zelo smo bili veseli zaradi skupnega ogleda. Želimo si še več takih in podobnih prireditev, saj se s tem vežejo med nami in sosednjo Avstrijo še tesnejše vezi.
Jana Rems
V hramu Rožice v Mengšu so vse poletje potekale nedeljske glasbene matineje. Ljudi na teh prireditvah je bilo iz nedeljo v nedeljo več. Na eno od nedelj je nastopil ansambel Mira Klinca. Za prispevek turizmu kraja smo hramu Rožice podelili naše priznanje Zlati slamnik.
Uspešna Glasbena matineja
Dopoldne v Rožicah
Napovedana Glasbena matineja v hramu Rožice v Mengšu je bila uspešno Izvedena devet nedelj zapored, v času glavne turistične sezone, z velikim obiskom tako domačih ljubiteljev glasbe kot tudi tujih turistov, ki so posebej prišli na to prireditev. Gre za prvi tovrstni poskus v Sloveniji, po vzoru avstrijskih »free shopov«, z nenavadno veliko odmevnostjo, pa tudi z zgledno gostinsko postrežbo, ob vsem tem pa je treba posebej poudariti, da so ansambli igrali tako rekoč zastonj, za lastno reklamo, prav tako pa v hramu Rožice niso pobirali nobene vstopnine in tudi cene niso povišali, kar je običaj' drugod.
Katarina in Silvo iz hrama Rožice v Mengšu pravita, da sta tudi sama prijetno presenečena nad takšnim navdušenim sprejemom občinstva in tudi ansamblov samih, kar seveda potrjuje, da sta storila prav. Ob koncu glavne sezone so seveda nekoliko utrujeni, vendar jima ni žal, že zaradi tega, ker sta na naša tla prestavila nekaj novega, ki se je v Mengšu takoj prijelo. Pohvalita Silvo in Braneta, ki sta delala vse nedelje, vesela sta, da so se ansambli, ki so prijateljsko naklonjeni Silvu, zvedali, da je tudi tovrstna reklama lahko velika pridobitev za njih, hvaležna sta Metodu Borcu, ki je vodil skoraj vse nedelje (dvakrat tudi Franc Pe-stotnik) celotni program z velikim elanom in srčnostjo ter tako poskrbel še za dodatno dobro voljo, zadovoljna pa sta tudi, da se tako Turistično društvo Mengeš kot DKD Svoboda Mengeš dala priznanje, da seje odvijalo pri njih nekaj novega, kar bo treba vsekakor nadaljevati. Poseben čar nedeljskih glasbenih matinej v hramu Rožice je tudi tekmovanje v pitju piva. Za pivo je seveda poskrbel Union, prvo nagrado — izlet v Munchen, ki je vreden 18.000 — pa daje hram Rožice, ki pravkar zbira izletnike za izlet 2. oktobra.
Na glasbenih matinejah so nastopali ansambel Nika Zajca, Sto-parji iz Loke pri Mengšu, ansambel Tineta Stareta, ansambel Mira Klinca, ansambel Nagelj, ansambel Lipa, ansambel bratov Poljan-šek, Gorenjci, piko na i pa je dala Marela. Torej v glavnem domači ansambli oz. iz bližnje okolice, ponujali pa so se tudi drugi ansambli iz vse Slovenije, kar pomeni, da Silva prenekateri muzikant visoko ceni, prav tako pa se glasbeniki zavedajo, kako pomem-
ben je tak način predstavitve. Dve nedelji so prišli v hram Rožice tudi turisti z Nizozemske, ki so bili drugače nastanjeni v Podvinu, in si z velikim zadovoljstvom ogledali prireditev. Mengšani in okoličani so si v začetku prišli ogledovat predstavitev z manjšim strahom, češ če ne bo prevelike vstopnine, ko pa se je izvedelo, da vstopnine sploh ni, pa tudi da so cene običajne, je bilo iz nedelje v nedeljo več obiska. Nazadnje so hodili obiskovalci že kar s stolčki, vse skupaj pa so spremljali tudi z druge strani ceste.
In kako vnaprej? Katarina in Silvo pravita, da bodo v prihodnje s čim podobnim zagotovo nadaljevali, posebno po tako navdušenem sprejemu občinstva. Naj reče kdorkoli kar hoče: vsekakor gre za domiselno in uspešno popestritev poletnega mrtvila v naši občini, za kar gre zahvala hramu Rožice in vsem nastopajočim ansamblom, oboje ob dejstvu, da ni nihče nastopal ali prirejal glasbenih dopoldnevov zaradi dobička, ki ga ob takšnih pogojih ne more biti. Razumljivo pa je tudi, da vse ženske vendarle niso bile navdušene nad tem, saj je bilo med obiskovalci največ moških, ženske pa so doma morale pripravljati kosila. Res pa je tudi, da je bilo večina moških tako ubogljivih, da so jo po preteku dveh ur hitro odpravili domov in se je le malokdo zasedel predolgo. Prirediteljem v prihodnje svetujemo, da bi bila vsaj ena matineja namenjena posebej ženskam, nagrado pa bi dobil' tisti moški, ki bi medtem skuhal najboljše kosilo. Pa šalo na stran: takšnih poživitev si kraj še želi, prirediteljema pa iskrene čestitke!
1. Sivec
Začetek nove kulturne sezone:
Pridite v knjižnico
V mesecu septembru bomo zopet začeli s programom v knjižnici. V četrtek, 10. septembra bomo imeli ob 20. uri otvoritev razstave, teden kasneje, 17. septembra pa alpinistično predavanje Silva Kara o zadnji odpravi v Himalajo.
Lepo vabljeni!
Galerija »Vera« Prešernova 9 v Domžalah:
Domžalsko likovno razstavišče na prostem
PRED ODPRTJEM DOMŽALSKE FORME VIVE, KO BODO PREDSTAVILI SKULPTURE USTVARJALCEV — DOMŽALČANOV
Po dolgotrajnih prizadevanjih domžalske akademske slikarke Vere Terstenjak-Jovičič (na likovni akademiji je diplomirala v Ljubljani pri prof. Janezu Ber-niku, izpopolnjevala pa se je tudi na American Art School v New Yorku) je pred odprtjem uresničenje njene ideje, da bi imeli tudi v Domžalah likovno kiparsko razstavišče na prostem — Formo Vivo. To razstavišče bodo ob polni podpori Sob Domžale, Kulturne skupnosti in delovnih organizacij Beton, Helios, Metalka, GG Ljubljana — TOK Kamnik... svečano odprli v petek, 4. septembra ob 18. uri, ko bodo predstavili svoje izdelke — skupne 4 ustvarjalce — domačine: Štefka Košir-Pe-tričeva, Roman Kos, Jože Tonig in Matjaž Brojan.
Vera Terstenjak-Jovičič je kot likovna ustvarjalka že vrsto let navzoča v kulturnem prostoru domžalske občine, koder skuša zapustiti (in to ji tudi uspeva) globoke sledi svojega videnja estetike in slikarstva. Prav zaradi te navezanosti na naše območje (rojena je na Pre-vojah) seje z opredelitvijo, da bo ustvarjala v Domžalah, dokončno opredelila za gradnjo ateljeja in galerije (imenovala se bo »Vera«) v domačem kraju. To mesto naj bi v prihodnje postalo središče likovnega življenja v občini, saj ga s svojo človeško širino namenja za srečanje in druženje vseh, ki jim je likovni svet osnova izražanja misli, idej in čustev.
Sama se je na otvoritveno prireditev pripravila z opusom novih olj, — ki so kar zadeva barvni spekter — skoraj diametralno nasprotje njenih nekaterih dosedanjih magmatskih, morfoloških in drugih tematskih opredelitev.
Barve so v eri porajajoče se galerije, ateljeja in razstavišča na prostem zaživele svetlo, žareče, transpa-rentno, prepletle so se v silovite rožnate simbole, ki zbujajo aluzije na svojevrstne svetne kompozicije, tihožitja. Vsa ta nekakšna, njejvojstvena likovna cvetna Žarišča so vsekakor odsev njenih, v vsakem pogledu najbolj ustvarjalnih trenutkov in razpoloženj. Z njimi Vera Terstenjak-Jovičič vsekakor izredno prijetno preseneča vse, ki poznajo njo in njeno dosedanje delo!
Pa še nekaj o avtorjih, ki bodo razstavili svoje skulpture domžalski javnosti v novem razstavišču na prostem:
Štefka Košir-Petričeva se je v svoji likovni stvaritvi uprla stehniziranemu in zmehanizira-nemu času s skulpturo robota; v njenem tako izraženem protestu sicer zaživijo avtohtoni deli naravne tvarine, vendar je bistvo zasnove likovno izredno decentno izdelan tehnični monstrum. Celo srž skulpture je blesteče, kovinska. Deluje grozeče, zgovorno, vsekakor izredno funkcionalno...
Jože T6nig je ponudil polivalentno skulpturo, ki je dokaj zgovorna v svoji monumentalni velikosti. Center skulpture je omahnjeni Ikar s široko razprtimi krili, vendar v tla zakovanimi stopali (prispodoba nemoči). Dva teže določljiva subjekta mu skušata z leve in desne pomagati v nov polet. Čiste linije sprednje strani delujejo z lepo domišljijo likovno rešitvijo čisto, zanimiva pa je tudi statična rešitev. Trojica v naporu stopiti naprej statično obstoja zaradi najšibkejšega. Torej ni pomagano le njemu, tudi Ikarus pomaga njima.
Matjaž Brojan je v svoji horizontalni ploskovno sicer preprosti rešitvi razklanih površin podal kontrast tej prabitnosti lesa. Tej elementarnosti ponuja likovno popolno nasprotje: dorečenost oblike, kakršna je krogla. V tej kontrapunktični situaciji avtor išče vsebino za razklanost med nekdaj in danes, med lepim in grdim, dorečenim in površnim itd. Nemara je nešteto takšnih možnosti, ki nosijo sporočila za potrditev Bro-janove teme.
Roman KOS je v svoji horizontalni rešitvi podal dokaj preprosto, vendar efektivno videnje likovne prispodobe in svojega videnja sodobnih rešitev. Horizontalna podloga mu je osnova, na kateri gradi razgibano plastiko različnih estetskih in sporočilnih možnosti. Roman Kos je med avtorji segel po najsodobnejšem izrazu, ki omogoča interpretacije, kakršne doživlja in občuti sodobni človek.
Naš razgovor:
Ni vse video, kar se vidi
Marjana Moharja srečujem že več let ob različnih priložnostih, pa naj gre za koncert Domžalskih simfonikov v hali Komunalnega centra, nogometno tekmo v športnem parku, otvoritev nove kinodvo-rane, slikarsko razstavo ali prireditev ob prazniku krajevnih skupnosti Domžale.
Obložen z različno elektronsko opremo hiti od dogodka do dogodka, pripravljen, da za srečnejše čase shrani magnetni zapis prireditve, ki bi sicer kmalu utonila v pozabo. Znanci ga kličejo kar »novinar«. Zadnjič sva se srečala ob občinskem prazniku, ko je snemal proslavo ob 50-letnici shoda Ljudske fronte na Taboru nad Ihanom.
Mohor Marjan, takorekoč Domžalčan, saj biva z družino pri nas že štirinajsto leto. Bliža se štiridesetim letom, kar pa skriva za mladostni videz in svojski smisel za humor. Od leta 1983 je edini domžalski obrtnik, ki se ukvarja s produkcijo avtorskih video filmov in računalniško grafiko za potrebe tržnega komuniciranja. Pobude in ideje rastejo pri njem kot gobe po dežju: vodil je prve računalniške tečaje na Delavski univerzi v Domžalah, kot prvi pričel z dodatno počitniško dejavnostjo domžalskih osnovnošolcev (računalniški krožek in videoprojekcije), pobudnik video arhiva občine Domžale, avtor video obvestil potrošnikom (otvoritev prvega fast-food lokala Bajsi, lokalna televizija v veleblagovnici Napredek), izdelal prvi eksprimentalni domžalski TV dnevnik.
Zakaj ste se odločili ravno za vldeo in računalništvo?
Ljubiteljsko se s filmskim snemanjem ukvarjam že od osnovnošolskih let, na elektronsko snemanje pa sem prešel pred desetimi leti, ko sem uspel nabaviti prvi neprofesionalni kasetni rekorder sistema VCR. In ker sem verjel, da bo kasetna video produkcija po kvaliteti dohitela široke magneto-skopske trakove, sem zagrizel v študij in začel prepričevati ljudi s področjo ekonomske propagande, da na prehodu v tretje tisočletje bela kreda in zelena tabla zares ne moreta biti več edino sredstvo komuniciranja.
Že leta 1984 ste dali pobudo in izdelali program za poučevanje osnov računalništva in nižjih programskih jezikov Basic in Assembler. Predavali ste na Delavski univerzi Domžale, kjer so vam nudili vse-
stransko podporo. Zakaj ne
več?
Zakonodajalec je pač ugotovil, da se mladi entuzijasti ne smejo ukvarjati s poučevanjem računalništva in je vzgojo prenesel na šole. Poskrbel je tudi, da v času popolne računalniške nepismenosti ni bilo moč legalno kupiti najenostavnejšega mikroračunalnika.
Verjetno imate poleg kino kluba Mavrica najbogatejšo fllmoteko. Kaj bo z njo?
Da ne bo nesporazuma. V moji videoteki ne boste našli filmov kot so: RAMBO, TOP GAN, ŽRELO ipd., ampak samo avtorske video filme o pomembnejših dohodkih, ki so vezani z domžalsko občino. Očitno je, da so filmi z naslovi: ALPSKI KVINTET -- 20 let, 15. NOVOLETNI SIMFONIČNI KONCERT, GROBNIK — DIRKA ZA DP 85 ipd. na tržišču mnogo manj
iskani, kot prej omenjeni komercialni filmi. V zadnjih petih letih sem skupščini občine, kulturni skupnosti in športnim društvom poslal precej pismenih ponudb in pripravil več videoprojekcij za ustanovitev prvega video arhiva v občini Domžale. Na žalost, razen nekaj neformalnih »razgovorov, ki so potekali v prijateljski atmosferi«, do danes nisem prejel še nobenega pismenega odgovora, ker take pobude organizirano ne zaživijo. Tako bom verjetno ves videofond moral pokloniti Domžalskemu društvu upokojencev, kjer pa že vedo, daje pretekli čas — najdragocenejši čas.
Zakaj v delovnih organizacijah ni večjega zanimanja za dejavnost, ki jo opravljate vi in nekaj samostojnih kulturnih delavcev?
Razlogov je nedvomno več. Večje DO zahtevajo izrazito profesionalno uslugo izvedeno na profesionalni opremi in se zato poslužujejo v glavnem uslug večjih TV študijev, manjše DO pa za to nimajo dovolj finančnih sredstev. Kljub temu, da kasetna video produkcija v svetu deluje že preko trideset let, pri naš v teh DO še vedno ni ustrezne opreme (monitorji, videorekorderji, videopro-jektorji ipd.) in ne nazadnje pomanjkanje kadrov na področju modernega tržnega komuniciranja oz. pomanjkljivo znanje teh kadrov.
Izdelava videofllmov podprtih z računalniško animacijo nedvomno zahteva precej časa za študij. Ob hitrem napredku tehnologije informiranja morate verjetno imeti tudi ustrezno znanje. Kje ste si ga pridobili in kdaj?
Osnovno računalniško znanja sem dobil v srednji šoli in med enoletnim dopolnilnim izobraževanjem na Zavodu za uporabo elektronskih- računalnikov iz Zagreba, sicer pa v glavnem s samo-izobraževanjem in obiskovanjem ustreznih tečajev.
Podobno je tudi na področju videa. Obiskujem tečaje, ki so v zvezi z elektronskim snemanjem in režijo filma, zbiram literaturo, obiskujem mednarodne sejme (npr. Photochina v Kolnu), predvsem pa se rad učim iz kinotečnih filmov.
Pripravili ste prvi eksperimentalni TV dnevnik naše občine in novo pobudo, da bi v sklopu kulturnih prireditev ob občinskem prazniku izvedli tudi sedemdnevno poizkusno oddajanje lokalnega TV oddajnika. Pravite, da je to možno izvesti z minimalnimi finančnimi sredstvi, nekaj novinarji — snemalci in precej entuziazma. Ali menite, da bi se ta vaša ideja lahko kdaj uresničila?
V tem nesrečnem mestu STOB težko. Moj entuziazem in finančna sredstva so bila ravno s tem projektom zelo načeta. Čeprav sem porabil ogromno časa in lastnih sredstev za izdelavo poizkusnega TV dnevnika, izdelal računalniški znak oddaj domžalkega studia,
znak oddaj domžalskega studia pripravil program za cca 40 ur avtorskega programa, sodeloval pri nabavi zahtevne elektronske montaže in celo navezal prve stike s snemalci in nastopajočimi v studiu, še vedno ni pravega zanimanja.
Tako sem zaenkrat trdno prepričan, le v to, da bom leta 2006, ko bom odšel v zasluženi pokoj, končno le dočakal tudi podpis samoupravnega sporazuma občine Domžale o temeljnih izhodiščih sredstev javnega informiranja in telekomunikacij za srednjeročno obdobje 2005 do 2010, v katerem bo tudi avtorski VIDEO našel mesto, ki mu gre.
Naj s to črnogledno ugotovitvijo zaključiva ta klepet. Upajmo, da vse ni tako hudo in da bomo kljub temu, da Marjan zapušča vrste domžalskih obrtnikov in namerava preiti v vrste samostojnih kulturnih delavcev, z njim še sodelovali. In ker mi je med klepetom tudi omenil, da več kot 20 odstotkov svojega časa porabi za tipkanje ponudb, naj za tiste, ki bi slučajno potrebovali njegovostoritev, sporočim še njegov naslov: VIDEO STUDIO MOHAR, Video in računalniška produkcija, Chvatalova 9, Domžale.
Lado GORIČAN
Nova pridobitev v KS Vrhpolje-Zalog:
Stare razglednice
Stare razglednice prihajajo. Iz Moravč so nam poslali še eno staro razglednico: razglednico Limbarske gore pri Moravčah. Ker na razglednici ni žiga, po katerem bi se dalo sklepati, kdaj je bil posnetek napravljen, prosimo bralce, zlasti občane z Morav-škega, da nam pomagajo ugotoviti leto izdelave te razglednice. Razglednico nam je poslal Srečko Berčič, sami pa predvidevamo, da je nastala približno leta 1895.
Otvoritveni trenutek
Gasilski dom, ki je več kot to
Povorka v središču Vrhpolj
Pravzaprav v KS Vrhpolje-Zalog na predzadnjo nedeljo v avgustu niso odprli samo imeniten prenovljeni gasilski dom: odprli so krajevni center družbenega življenja. V njem je prostor za vse, kar tak kraj potrebuje: za družbenopolitično in kulturno delovanje, za interesne dejavnosti, mlade — in seveda za gasilce. S tremi takimi gasilskimi navdušenci smo se še pred svečano otvoritvijo pogovarjali kar v domu. V pogovoru so sodelovali: Pavel BARLIČ, predsednik GD Vrhpolje, Janez MIHEL-ČIČ, tajnik dcuštva ter Milan PETERKA, ki je v društvu blagajnik.
Nekaj podatkov iz zgodovine
Uradno je bilo gasilsko društvo na Vrhpolju ustanovljeno leta 1930, na pobudo takratnega šolskega upravitelja Borisa Gradarja. Neposreden povod, da se društvo ustanovi, pa * je bil velik požar v kraju. Leta 1929 je namreč zagorelo pri Šmonovih. Te hiše v vasi sedaj ni več, saj je v tem požaru zgorela — (bila je lesena) do tal.
Gasilci so brž spoznali, da za svoje delo potrebujeo dom, ki so ga pričeli graditi že leta 1938. Že istega leta je bil tudi dokončan. Zemljo, na kateri je stal, je darovala Ana Požar, nekaj pa pred nedavnim tudi sedanji lastnik Anton Požar, mlajši.
Koliko je članov?
Gasilsko društvo na Vrhpolju šteje 106 članov ter 6 članic.
Članov je še več, vendar so nekateri na služenju vojaškega roka. Aktivnosti, ki v društvu potekajo, so kot se za tako društvo spodobi — predvsem gasilsko — strokovne. Domačini se radi pobahajo zlasti S pionirsko desetino, ki jo vodi Dušan Grošelj.
Sicer pa so gasilci usposobljeni in opremljeni predvsem za gašenje manjših požarov, saj niti v krajevni skupnosti niti v kraju nimajo nobene delovne organizacije, ki bi zahtevala drugačno opremljenost gasilcev (kemijsko gašenje s peno). Tako so vrhpoljski gasilci predvsem na preži rdečega petelina za Zgornjo in Spodnjo Javorščico, Zgornji in Spodnji Tustanj, Stegne in Kokošnje. V teh krajih posebne trojke, ki so postavljene, zago-
tavljajo, da bi ukrotile že majhen, to je začetni požar. V enem letu so morali posredovati trikrat, zgodi pa se, da gredo na pomoč tudi precej daleč iz domačega kraja.
Vso pozornost izobraževanju
V društvu poudarjajo, da namenjajo največ pozornosti različnim izobraževalnim akcijam, saj se udeležujejo vseh predavanj, usposabljanj in tekmovanj. V kraju se udeležijo vseh akcij in zagotavljajo, da ni niti ene krajevne stvari, kamor bi se ne vključili. Prav bi bilo, da bi se tudi drugi (denimo mladinci v kraju) delovno hoteli vključevati: denimo v gradnjo doma. Pa se niso! Zakaj? Kdove! Morda zato, da bodo — v že zagotovljenem — laže zahtevali svoj prostor in vrgli vse svoje brumne moči v mladinsko delovanje...
Kako so gradili dom
Novi dom pravzaprav ni nov. Ali pa tudi je — kakor se vzame, saj je domala vse v njem novo. V domu so pridobili prostor za 140 ljudi — večnamensko dvorano, sejno sobo, garderobe, sanitarije, gasilsko orodjarno in še druge pomožne prostore. Ne boste verjeli — v glavnem je šlo za prostovoljno delo, angažiranje azličnih znanj in veščin članov
društva, krajnov in krajank. Kar 2680 zabeleženih prostovoljnih delovnih ur — (ocenjujejo, pa da jih je bilo še več) so prispevali; brez števila je neplačanih voženj s traktorji, avtomobili in drugega dela. Mnogo pripravljenosti in strpnosti je treba, da se koordinira delo tolikih ljudi... Pa je potem veselje toliko večje, ko je delo opravljeno. In je bilo: na tisto lepo avgustovsko nedeljo je bilo na Vrhpoljah veselo.
Povorka, slovesnost
Ob tej, za kraj izredno svečani priložnosti, so najprej pripravili povorko. Z mnogimi nastopajočimi, moravsko godbo, mažoretkami, gasilskimi enotami, vozov. Slavnostni sprevod se je iz središča vasi razvil do gasilskega doma, kjer so pripravili otvoritveno svečanost. Kdo bi povzel lepe besede predsednika Pavleta Barliča, predsednika pokrovi-, telja SIS za varstvo pred požarom Marjana Lenarčiča, predsednika Sob Petra Primožiča, predstavnika gasilcev iz pobratene občine Koprivnica in dru^e. Bilo je lepo, svečano, prijetno ob zvokih moravske godbe, mažoretkah in petju moravskih pevcev. Gasilska in druga priznanja, ki so bila razdeljena, so prišla enkrat vendar tudi v prave roke...
Priznanja so podelili tudi gasilci iz pobratene občine Koprivnica.
Javna razprava o zazidalnem načrtu STUDA:
KS SIMONA JENKA ORGANIZIRA JAVNO RAZPRAVO
o zazidalnem načrtu STUDA v mesecu septembru
Ta pomemben družbeni dokument je razgrnjen v Gasilskem domu v Studi in prav je, da si ga v tej fazi ogleda čimveč občanov in nanj poda svoje pripombe. Le tako bomo lahko o njem govorili kot o dokumentu, kjer so mnenja okolja vnesena vanj.
Na otvoritvi doma TVD Partizan Dob je pel MPZ Jožef Virk iz Doba pod vodstvom Karla Leskovca.
Neverjetna volja, delavnost, pogum:
V slogi. *. dom
Zgrajeni dom TVD Partizan Dob
Pravzaprav graditi ni posebej težko delo, če imaš denar. Da odpreš denarnico ali na široko vrata žiro ali tekočega računa — pa stvari kar same letijo skupaj. V Dobu ni bilo glavnega: denarja; bili pa so ljudje. Ljudje, ki so se s srcem lotili uresničevanja skupaj dogovorjene naloge, ki so hoteli, znali in zmogli celo na zamočvirjenem zemljišču z ogromno truda, volje, pridnosti, osebne angažiranosti, samožrtvovanja zagotoviti tisto, kar se zdi danes nemogoče. Milijarde. Skupna volja, skupna zagnanost v en cilj, ob tem pa pozabiti na to, da je najvažnejše »moje«, daje »skupno« prav tako ali še bolj pomembno; to so pogoji, ki lahko še, kot v dobskem primeru, ob največji možni poenotnosti pripeljejo do uresničenja takega cilja. To je pridobitev, to je vrednota, ki je morda še več vredna od samega doma, ki bo postal center športnega in družabnega življenja v kraju.
Domačini in gostje na otvoritvi pomembnega dobskega objekta.
7. tek na Kolovec
Športno društvo Radomlje je pod pokroviteljstvom Telesnokulturne skupnosti, Domžale organiziralo 7. tek na Kolovec, t.j. športno rekreacijsko tekmovanje. Prireditev je bila izvedena v okviru praznovanja krajevnega praznika Krajevnih skupnosti Radomlje in Preserje. Letošnji tek je bil v soboto, 25. 7. 1987 s startom in ciljem pred Kulturnim domom Radomlje. Glede na to, da je tek res postal tradicionalen, pa čeprav je v času letnih dopustov in vročine, je stalnih obiskovalcev vedno več.
Prireditev za otvoritev
Dobljani so ob otvoritvi doma v soboto, 22. avgusta 1987 pripravili lepo kulturno prireditev na kateri se je predsednik TVD Partizan Dob Pavle Cerar zahvalil vsem, ki so se tako ali drugače vključili v gradnjo dokaj zahtevnega objekta. Slavo Juteršek, tajnik TVD Partizan Dob, je v kratkem pregledal zgodovinske podatke o organiziranosti športa v Dobu, spregovoril pa je tudi Jože Zevnik, predsednik Telesnokulturne skupnosti Domžale.
Ob čestitkah telesno-vzgojnim delavcem v Dobu je Pohvalil vse, ki so se vključili v gradnjo. Izrazil je prepričanje, da je novi dom pomemben mejnik za šport v Dobu.
Priznanje Božu Cerarju
Za gradnjo novega doma so Dobljani ustanovili poseben gradbeni odbor, ki ga je vodil ■zredno uspešno predsednik Božo Cerar. Izjemno požrtvovalno in angažirano je z veliko mero svoje komunikativne narave bistveno pripomogel k nemotenemu poteku gradnje, za kar so ga v društvu kot edinega med nekaj ostalimi Priznanji odlikovali z zlato značko TVD Partizan Dob. Božo Cerar se je za priznanje zahvalil z besedami, da gre za Priznanje ne le njemu osebno, temveč vsem, ki so v gradnji nesebično sodelovali.
Izjava Francija Košaka, zastopnika predsedstva Partizana Slovenije:
»To, kar so zgradili v Dobu, je pravzaprav neverjetno, saj človek skoraj ne more verjeti, da lahko samo z veliko osebne pripravljenosti danes še lahko /gradite dom. Pa je očitno to mogoče samo med takimi ljudmi, kot so v Dobu! Vsem v kraju čestitam, želim obilo športnih uspehov predvsem v uresničevanju popestritve ponudbe rekreativne dejavnosti in množičnosti.
Prvi predsednik Pavle Orehek
Kot smo izvedeli na otvoritvi, je bil prvi predsednik TVD Partizarl Dob Pavle Orehek, ki je izrazil svoje navdušenje, da se lahko kljub močvari zgradi tako lep dom. »Bilo nam je v čast, da smo to dosegli,« je dejal...
Kulturni spored
Na otvoritvi je pel mešani pevski zbor KUD Jožef Virk pod vodstvom Karla Leskovca,
Športno plezanje:
Za moške tekmovalce, katerih je bilo 32, so bile pripravljene štiri smeri s težavami od VII+ do IX-. Za šest ženskih tekmovalk pa ravno tako štiri smeri z ocenami od VI + do VIII-.
Pri ženskah je prepričljivo zmagala Simona Skarja iz Mengša pred Elo Leskošek AO Ljubljana Matica, tretja pa je bila domačinka Sunčica Baućić. Domžalčanka Ro-sana Lesnika pa je zasedla šesto mesto.
Med moškimi je bil najboljši Tadej Slabe i/. Ljubljane, ki je trenutno naš najboljši plezalec, drugi je bil Vili Guček AO Trbovlje, tretji pa Tulio Ferlluga iz Trsta. Metod Skarja je bil četrti, Flerin Robert, prav tako i/ AO Mengeš, pa 12. Na koncu naj še povem, da nam je potovanje v Split brezplačno omogočila Adria-airways. Sedaj pa še nekaj besed o tekmovanju, ki so ga letos prvič organizirali v Veli Dragi pri Rijeki. Tja sta odšla Metod Skarja in Cveto Jagodic iz Mengša. V Veli Dragi so tekmovali v treh disciplinah: hitrostnem ple-
kt je ze z začetno pesmijo: »Dober večer, ljubo dekle« prinesel svečano vzdušje med vse navzoče. Tudi kasneje je kljub poletni manjštevilčnosti lepo popestril program otvoritve.
Ob sklepu prireditve so se na družabnem srečanju občanov, športnikov in drugih, sklenili spomini na gradnjo res lepega telesnokulturnega objekta.
zanju, težavnostnem plezanju ter stilskem.
Pri hitrostnem je zmagal Ivica Marković iz Splita v težavnostnem Tadej Slabe AO Ljubljana Matica in Andreo Varnerin iz Trsta v stilski disciplini. Pri težavnostnem tekmovanju velja omeniti, da je zaradi neurejenih pravil prišlo do tega, da je bilo kar dvanajst tekmovalcev uvrščenih na drugo mesto, dva pa sta bila tretja. Pri ženskah je bila najboljša Metka Lukančič iz Trbovelj.
Samo tekmovanje po organizacijski plati ni bilo tako kvalitetno kot tista v Splitu, pa tudi tekmovalcev je bilo občutno manj.
Letos se nam obeta še eno tekmovanje, ki bo septembra v stenah pri Varaždinu in ga bodo organizirali člani AO i/. Zagreba.
Verjetno ste opazili, da so vsa omenjena tekmovanja na Hrvaškem, v Sloveniji pa za zdaj o čem podobnem še ni slišati, čeprav je na teh tekmovanjih večina tekmovalcev iz Slovenije.
Robert Flerin
Tako tekmovalci — atleti in rekreativci radi pridejo na našo prireditev, saj tek po večini izberejo kot tekmovanje in družinski izlet. Tek na Kolovec je samo ena od prireditev Smučarske zveze Slovenije in Atletske zveze Slovenije, ki združuje pisano druščino od pionirjev do veteranov. Dolžina proge je bila 4 km za mlajše kategorije in 11 km za starejše kategorije.
Rezultati po kategorijah:
— Pionirji: 1. Silvo'Koželj, Sevnica; 2. Premože Simon, Dol pri Ljubljani; 3. Ramovž Andrej, OŠ Danila Kumarja, Ljubljana.
— Pionirke: 1. Nena Rifelj, AK Domžale; 2. Katja Ogo-revc, AK Domžale; 3. Nataša Pukl, AK Domžale.
— Mladinke: 1. Žekar Mateja, AK Domžale; 2. Lampe Mojca, SK Brdo; 3. Udovč Urška, Ljubljana.
— Mladinci: 1. Drobne Pavle, Sevnica; 2. Gams Brane, ŽAK Ljubljana; 3. Iglic Robi, AK Domžale.
— Članice: 1. Zatler Irena, Radomlje; 2. Lovša Majda, AK Domžale; 3. Colarič Irena, Dolga pot.
— Člani: 1. Lazar Roman, AK Domžale; 2. Dernovšek Tomaž, ŽAK Ljubljana; 3. Verčnik Marjan, Titan, Kamnik.
— Veteranke: 1. Jerman Ana, Tržič; 2. Premože Marija, Dol pri Ljubljani; 3. Justin Marija, Dolga pot.
— Veterani A: 1. Grad Fon-zi, Belinka; 2. Sedušak Milan, Kamnik; 3. Kregar Brane, Zadvor.
— Veterani B: 1. Kvas Raj-ko, AK Domžale; 2. Kovač Štefan, Partizan Vič-Ljub-ljana; 3. Justin Jože, Dolga pot.
Prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje, katere je podelil predsednik Športnega društva Radomlje Stane Iljaž. Najhitrejša tekmovalka in tekmovalec na 11 km Jerman Ana in Lazar Roman pa sta prejela pokale katere je zagotovil pokrovitelj tekmovanja. Ob zapisu te prireditve se zahvaljujem vsem sodelujočim organizatorjem, članom Športnega društva Radomlje ter tekmovalcem, vse pa vabim na 8.tek, ki bo prihodnje leto, zahvala tudi vsem, ki ste ob progi pripravili okrepčilo in spodbujali tekmovalce.
Marjan Gorza
Dvojica prvouvrščenih v teku na Kolovec (kategorija članov); na levi zmagovalec Roman Lazar (AK Domžale).
REDNA VADBA KARATE KLUBA DOMŽALE
Karate klub Domžale obvešča svoje redne člane, da se prične redna klubska vadba v vseh skupinah 7. septembra. Za točen urnik posamezne skupine naj se člani pozanimajo ob vpisu novih članov v hali Komunalnega centra ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure.
Uspešni tudi naši tekmovalci
,—
Letos sta bili v Jugoslaviji že dve zanimivi tekmovanji v športnem plezanju. Prvo je bilo že pred časom na južnem pobočju Marjana v Splitu. To tekmovanje je letos že drugič zapored organiziral alpinistični odsek PD MOSOR in priznati je treba, da so se zelo potrudili, kajti tekmovalci smo imeli plačano večerjo v petek in soboto, v nedeljo pa je bil banket po podelitvi priznanj. Med tekmovanjem pa je iz zvočnikov pod steno ves čas odmevala glasba, včasih pa tudi glas vodje tekmovanja Ivice Piljiča.
Tega tekmovanja smo se med drugimi udeležili tudi Simona in Metod Škarja, Robert Flerin iz AO Mengeš ter Rosana Lesnika AO Domžale. Tudi ostali tekmovalci so bili večinoma iz. Slovenije in Hrvaške. Za ostrejšo konkurenco pa je poskrbelo osem plezalcev iz Trsta, med njimi tudi tržaški Slovenec Ivo Kafol.
V____/
DOM POČITKA MENGEŠ Glavni trg 13
Komisija za delovna razmerja Doma počitka Mengeš
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. 3 KV KUHARJE — za nedoločen čas POGOJI:
— dokončana šola za gostinske delavce — smer kuhar
— 3-mesečno poskusno delo
2. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK — BOLNIČARK — za nedoločen čas
POGOJI:
— dokončana dvoletna šola za zdravstvene delavce — smer bolničar
— 2-mesečna poskusna doba
3. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK — STREŽNIC — za nedoločen čas
POGOJI:
— dokončana osemletka
— 2-mesečno poskusno delo — Perica — likalica -
Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM POČITKA MENGEŠ, Komisija za delovna razmerja, 61234 Mengeš, Glavni trg 13.
Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka prijave.
Na osnovi določil 44. člena Statuta OOUR PLIN Zagreb, je Delavski svet OOUR sprejel naslednji
CENIK
1. Nova cena uparjenega plina za potrošnike iz Plinarne Trzin znaša 998,00 din za m izparjenega plina.
2. Nova cena velja od 14. 8. 1987 dalje.
Predsednik RS OOUR PLIN ZAGREB Mario J uric, l.r.
KARATE KLUB DOMŽALE VABI:
September - mesec samoobrambe_
Karate klub Domžale oz. njegovi trenerji so se odločili, da bodo v prvem jesenskem mesecu pripravili poseben hiter in kakovosten tečaj za vse občane (posebno ženske), ki bi jih zanimala usposobitev za samozaščitno ravnanje.
Tečaj bodo priredili za občane vseh starostnih obdobij, vključevali pa bodo tudi sprostilne vaje oz. dihalno gimnastiko proti stresu in za vitalnost notranjih organov. Vključena bodo tudi predavanja dr. Gorska, ki je s pomočjo kluba proučil vzhodnjaški način reanimacije t. j. oživljanja poškodovane osebe.
Vsi, ki jih samozaščita zanima se lahko prijavijo pred samimi treningi, ki že potekajo v hali Komunalnega centra Domžale, vsak torek in četrtek od 19. do 20.30. ure. Za enomesečni tečaj bo treba plačati 10.000 din skupno ali 1000 din na trening. Vsi, ki bodo želeli, se bodo kasneje lahko vključili v redno vadbo karateja v začetnih, nadaljevalnih ali borbnih skupin. Za te treninge pa se plačuje samo klubska članarina.
SEZNAM TELEFONSKIH NAROČNIKOV PTT DOMŽALE (Naselja: Dragomelj, Bišče, Mala Loka, ŠentDaveH
Zap. št.
Priimek in ime Naslov
Stara tel. št.
Nova tel. št.
1.	Ambrož Drago	Dragomelj 62		375 422
2.	Anžič Franc	Bišče 22		373 345
3.	Anžlč Janez	Bišče 13		376 622
4.	Anžič Miha	Bišče 11		374 045
5.	Arnuš Alojz	Dragomelj 128 Dragomelj 71		371 529
6.	Avbelj Miroslav			376 005
7.	Banko Alojz			
	- avtoprevozništvo	Dragomelj 31	722 778	373 564
8.	Banko Anton	Dragomelj 80		376 030
9.	Banko Anton	Dragomelj 94		376 315
10.	Banko Anton	Šentpavel 1		375 483
11.	Banko Bernard	Dragomelj 49		376 000
12.	Banko Janez	Šentpavel 7		372 646
13.	Banko Peter	Dragomelj n.h.		376 003
14.	Banko Peter	Dragomelj 79		374 117
15.	Banko Zdenka	Dragomelj 17		371 441
16.	Benček Mirko	Bišče 35		376 224
17.	Bitenc Karel	Bišče 29		373 409
18.	Blažič Janez	Dragomelj 1		375 672
19.	Blažič Joži	Dragomelj 103		376 682
20.	Bogomolec Marija	Bišče 19		374 123
21.	Bolta Janez	Dragomelj 96		373 567
22.	Bregar Stane	Mala Loka 7 a		376 402
23.	Burica Marta	Dragomelj 78		376 312
24.	Burica Stane -			
	gostilna	Dragomelj 27	721 624	376 317
25.	Cerar Fanika	Bišče 24		376 213
26.	Čad Anton	Dragomelj 63		372 911
27.	Debeljak Jože	Mala Loka 1		376 510
28.	Doki Ivo	Mala Loka 10		373 347
29.	Dominič Vladimir	Bišče 6 a		373 981
30.	Domjanič Ivan	Bišče 17		374 121
31.	Dremelj Janez	Dragomelj 21		371 444
32.	Dremelj Jože	Dragomelj 20		375 248
33.	Emona-ribarstvo	Dragomelj	721515	374 944
34.	Erklavec Franc	Dragomelj 74		376 033
35.	Erklavec Janko	Dragomelj 45		376 001
36.	Erklavec Mirko	Dragomelj 24		375 220
37.	Ferjančič Miran	Drgomelj 60		375 421
38.	Frece Marko			
	- dipl. ing.	Bišče 32		373 358
39.	Fuks Tone	Šentpavel n.h.		371 939
40.	liavrič Marinko	Dragomelj 131		371 416
41.	Glavnik Evgen	Dragomelj 127		375 221
42.	Goropečnik Janez	Bišče 23		372 875
43.	Goropečnik Srečo	Bišče 27		375 937
44.	Grad Dani	Dragomelj 125		376 683
45.	Grad Mirko	Dragomelj 130		375 224
46.	Grčar Drago	Dragomelj 43		372 907
47.	Grčar Franc	Dragomelj 97	722 480	376 744
48.	Grčar Franc	Drgomelj 112		377 010
49.	Grčar Franc	Dragomelj 124		374 295
50.	Grčar Jana	Dragomelj 51		372 905
51.	Grčar Janez			
	- strojenje kož	Dragomelj 111	722 950	374 662
52.	Grčar Janez	Dragomelj 106		376 693
53.	Grčar Jože	Dragomelj 114		374 890
54.	Grčar Marta	Dragomelj 84		374 946
55.	Grčar Milena	Dragomelj Ul		377 054
56.	Grčar Peter	Dragomelj 108		374 305
57.	Grojzdek Ivanka	Dragomelj 100		376 609
58.	Javorac Miloš	Dragomelj 118		376 702
59.	Jemec Marjan	Dragomelj 81 a		376 570
60.	Jerman Janez	Dragomelj 64		376 007
61.	Jesenšek Ciril	Bišče 14a		376 627
62.	Kajdiž Brane	Dragomelj 32		376 228
63.	Kavka Drago	Šentpavel 5		374 423
64.	Kavka Karel	Šentpavel 5		372 938
65.	Kepec Ivan - taksi	Bišče 5		376 221
66.	Kepec Jože	Dragomelj 72		372 909
67.	Kepec Jože	Mala Loka 12		373 775
68.	Keic Ivan >	Dragomelj 12	722 781	375 661
69.	Kepic Ivan	Dragomelj 22		375 250
70.	Kepic Marjan	Dragomelj 55	722 795	372 403
71.	Kobe Janez	Dragomelj 104		376 692
72.	Kocjančlč Jože	Dragomelj 83		377 058
73.	Kokalj Franc	Bišče 17		376 625
74.	Kokalj Janez	Mala Loka 11		376 401
75.	Kokalj Marjan	Dragomelj 101		374 294
76.	Končan Stane	Bišče 3		375 938
77.	Kopač Janez	Dragomelj 110		377 056
78.	Kopač Marjan	Dragomelj 47		372 904
79.	Kopač Rozala	Dragomelj 109	722 494	374 898
80.	Kos Bojan	Dragomelj 68		376 763
81.	Kos Viktor			
	- mizarstvo	Drgomelj 36 a	722 497	374 440
82.	Košir Franc	Mala Loka 9		373 733
83.	Kovač Brane	Bišče 28		373 360
84.	Kovač Janez	Dragomelj 87		373 629
— zavarovalna skupnost triglav szft.
\J!M Območna skupnost Ljubljana n. sol. o. Poslovna enota Mengeš
ZAVAROVALNA SKUPNOST »TRIGLAV« Območna skupnost Ljubljana
POSLOVNA ENOTA MENGEŠ, DOMŽALE, Ljubljanska 86
išče sodela-vko:
1. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Pogoj za zasedbo:
Končana osnovna šola in 1 mesečno poskusno delo.
Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Pisne vloge pošljite na gornji naslov, tel.: 722 856. O izidih izbire bomo kandidate obvestili v 10 dneh, ko bo izbira opravljena.
85. 86. 87. 88. 89. 90.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
97.
98.
99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. Ul. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. 123. 124. 125.
126. 127. 128. 129. 130. 131. 132. 133. 134. 135. 136. 137.
138.
139. 140.
141. 142. 143. 144. 145. 146. 147. 148. 149. 150. 151. 152. 153. 154. 155. 156. 157. 158. 159. 160.
161. 162. 163. 164. 165. 166. 167. 168. 169. 170. 171. 172. 173. 174. 175. 176. 177. 178.
Kralj Franc Krizman Igor Kumar Alojz Kunaver Milan Lambergar Martina Logar Marjan - dipl. ing. Lovš Franc Lovša Jakob Ložar Janez Ložar Jože Ložar Vinko LukanIvan Lunar Danica Lunar Peter Malenšek Marjan Malenšek Tone Malin Janez Markič Jože Markič Marjan Medved Franc Medvešček Janez Merčun Franci Merčun Franci Mežnar Franc Mežnar Ludvik
Bišče 4 Dragomelj 18 Mala Loka 23 Dragomelj 81 Mala Loka 25
Mala Loka 26 Bišče 6 b
Dragomelj 57     722 779 Mala Loka 3 Dragomelj 131 Dragomelj 132 Dragomelj 93 Bišče 18 Bišče 18 Dragomelj n.h. Dragomelj 31 Mala Loka 14 Mala Loka 28 Bišče 2
Dragomelj 45     721 770 Dragomelj 8 Bišče 7 Bišče 1 a Dragomelj 16 Bišče 16
Mihovilovič Branko Mala Loka 27 Miraj Ana Dragomelj 30
Mitrovič Andrej Dragomelj 25 Možina Anton Mala Loka 19
Muha Marjan Dragomelj 120
Natlačen Viljem      Bišče 30 Nemec Bogomir      Dragomelj 67 Novak Vera Dragomelj U 9a
Omersel Ado Bišče 36
Orehel Martin, ml. Dragomelj 90 Orehek Martin, st. Dragomelj 89 Osek Anton Dragomelj 105
Osnovna šola Dragomelj 116
Pance Drago Bišče 21
Pance Francka        Bišče 20 Pižem Rado
- avtokleparstvo Podboršek Franc Podboršek Franc Povž Slavko Radi Marko Resman Alenka Resman Silva Rogina Drago Selčan Daniel Sestre sv. križa Seručnik Herman Sesek Franc Setnlkar Vinko
- avtomehaničarstvo Dragomelj 48 Sever Henrik
- mizarstvo Skubi Franc Sladic Danijel
- elektromehanika Slovnik Ivanka Spreitzer Jože
Mala Loka 15 Dragomelj 8 a Dragomelj 37 Mala Loka 2 Dragomelj 44 Dragomelj 82 Dragomelj 82 Bišče 16 Dragomelj 28 Mala Loka 8 Mala Loka 21 Šentpavel 4
Dragomelj 23 Dragomelj 70,
Dragomelj 98 Dragomelj 86 Bišče 40
721 528
722 248 722 495
722 233
722 496
721 614
Stare-Vraničar Dana Dragomelj 19
Starin Karel Starin Marjan Starin Veronika Svetlin Srečo Šrot Julijan Štempelj Franc Štepec Rlhard Šuklje Ivan Tomažič Alojz Triler Marjan Tratnik Andreja Trtnik Terezija Urbančič Albin Urbančič Mihael Urbanija Drago Uštar Stanislav, ml. Uštar Stanislav
Velepec Andrej ; Velepec Matjaž Velkavrh Alojzij Videnšek Anton Vidmar Stane Vodnjov Alojz Volčini Ludvik Volušček Stanislav Zaje Andrej Zaje Anton Zaje Marija
Mala Loka 4 Bišče 14 Bišče 6 Šentpavel 9 Bišče n.h. Dragomelj 38 Dragomelj 42 a Dragomelj 76 Šentpavel 3 Šentpavel 12 Bišče 15a Bišče 15 Dragomelj 99 Dragomelj 56 Dragomelj 35 Dragomelj 39 Dragomelj 40
Bišče n.h. Dragomelj 113 Dragomelj 61 Dragomelj 122 Dragomelj 2 Dragomelj 15 Dragomelj 65 Dragomelj 75 Mala Loka 24 Mala Loka 29 Mala Loka 22
722 794
722 951 722 780
Zaje Milan - gostilna Mala Loka 6       722 249
Zoreč Pavel Zmec Marko Zupan Janez Žagar Miloš Zebri Rado Žnidaršič Stane
Dragomelj 33 Dragomelj n.h. Bišče 33 Bišče 37 Dragomelj 77 Dragomelj 46
375 939
375 247
376 512
374 054 376 513
375 756
376 203 372 346 376509
375 225
371 417
377 059
376 626 374 122
374 947 376 020 376 215 376 403
372 874
376 023
375 671
377 057
373 988
375 245
376 624 372 444
372 923
371 528
373 954
374 974 376 226 374 435 376 493 373 356
373 628 376 316
374 304
374 888
375 936
372 872
372 333 374 303
376 573
373 953 372 906
372 285 376 572
374 120 376 019
373 009 376 511
375 484
372 925
371 446
376 764
376 615
374 116
373 393 -371 443
373 734
374 125 376 205
371 938
374 439
372 927 372 908 376 034
371 931
375 487 374 227
376 623
374 105
375 666
372 924
376 021
376 035
373 984
377 052
371 813 376 687
372 292 372 341 376 018
372 937
373 908 373 909 373 955
373 592
374 118 376 004 376 574 371 936
375 486
376 002
Komisija za delovna razmerja pri ŽG-ZTO — TOZD za promet Ljubljana, Trg OF 7
objavlja prosta dela in naloge
— čiščenje sanitarij na postaji Ljubljana
Približni osebni dohodek znaša 160.000.- din.
Pogoja: — končana ali nedokončana osemletka — enomesečno poskusno delo
Stanovanje ni zagotovljeno.
Kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Prijave sprejema kadrovska služba ŽG-ŽTO — TOZD za promet, Ljubljana, Trg OF 7 v 15 dneh po objavi.
Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
XX DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE
RAZPISUJE
v šolskem letu 1987/88 naslednje šole in tečaje:
OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE
Vpisujemo v 7. in 8. razred. V enem šolskem letu lahko končate dva razreda. Šolanje je brezplačno.
TEKSTILNA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
za naslednje smeri:
— tekstilni mehanski tehnik (smer predilstvo in tkalstvo)
— konfekcionarski tehnik
— tekstilni kemik
Pogoj za vpis je uspešno končan 8. razred OŠ ali druga poklicna šola.
KEMIJSKA ŠOLA ZA ORASLE (IV., V. stopnja)
Pogoj za pred vpis je uspešno končan 8 razred OŠ ali druga poklicna šola.
ELEKTRO ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja)
Pogoj za pred vpis je uspešno končana poklicna elektro šola ali IV. stopnja elektro šole.
TEČAJ O VARSTVU PRI DELU
— za vodilne in vodstvene kadre,
— za zasebne delodajalce,
— za delavce v proizvodnji industrijske in obrtne dejavnosti.
Obseg in vsebina bosta prilagojena potrebam posameznih delovnih organizacij in obrtnih dejavnosti. Preverjanje znanja iz varstva pri delu namenjamo tistim, ki že imajo opravljen tečaj in morajo znanje obnoviti.
TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE
Tečaj je namenjen skladiščnikom, pomožnim skladiščnikom in pomožnim delavcem v skladiščni službi. Namen tečaja je dati slušateljem osnovna in dopolnilna funkcionalna znanja iz skladiščne službe.
STROJEPISNI TEČAJ
Program tečaja obsega vadbo slepega desetprstnega sistema in splošne osnove slovenskega pravopisa ter oblikovanje dopisov.
TEČAJ ZA PRIDOBITEV OSNOVNEGA IN OBNOVITVENEGA ZNANJA O HIGIENI ŽIVIL IN OSEBNI HIGIENI (higienski minimum)
Po pooblastilu Skupščine občine bomo organizirali tečaje za vse delavce, zaposlene v proizvodnji živil ali prometu z njimi, ki morajo opraviti predpisane izpite.
TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV
Tečaj je namenjen kandidatom, ki se usposabljajo za delovno mesto voznika viličarjev in kandidatom, ki že opravljajo to delo. V tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole in so stari najmanj 18 let. Kandidati morajo predložiti zdravniško spričevalo, da so zdravstveno sposobni.
Prijave sprejemamo na DELAVSKI UNIVERZI, Domžale, Kolodvorska 6 dp 17. septembra 1987.
Vse informacije dobite tudi telefonsko na številkah 721082 in 722 278.
KOMUNALNO PODJETJE OBVEŠČA: I. OBVESTILO Pogrebna služba na Savski
Komunalno podjetje Domžale — Pogrebna služba, obvešča občane Domžal, da se od 1.8. 1987 vsa opravila v zvezi s pogrebnimi uslugami (pogrebni, prevozi pokojnikov, soglasij za postavitev spomenikov in drugimi podobnimi opravili), ureja v tajništvu TOZD Komunala Domžale na Savski cesti 36.
II. OBVESTILO
Kosovni odvoz odpadkov v oktobru
Komunalno podjetje Domžale — Enota javna higiena, obvešča uporabnike komunalnih storitev, da bo dne od 5. do 9. oktobra 1987 organiziran jesenski odvoz kosovnega materiala.
, Odvoz se bo vršil istočasno z odvozom gospodinjskih odpadkov po posameznih rajonih.
Krajane prosimo, da kosovne odpadke postavijo poleg smetnjakov na dan odvoza do 6. ure zjutraj.
Dober dan, Tonček Ravnikar
(s Tončkom Ravnikarjem o tem in onem...)
Za naš časopis pripraviti razgovor s Tončkom Ravnikarjem ni prav nič lahka naloga, saj ga večma naših bralcev dobro pozna. Le kdo ni bral njegovih »vulgo imen«, pred leti STOBOVŠAKA, pa njegovega sprehoda po nekdanjih domžalskih gostilnah, vsi ga poznamo kot neumornega kulturnega delavca, mogoče malo manj kot slikarja, prizadevnega člana Likovnega društva Petra Lobode, kjer dela že vrsto let. In ne nazadnje ga poznamo kot enega izmed ustanoviteljev našega »Občinskega poročevalca«, kateremu je ostal zvest vseh 25 let. Srečujemo ga na cesti, včasih se oglasi v uredništvu, vselej pa najde prijazno besedo za svojega sogovornika, sodelavca ali prijatelja. Čeprav sam zase pravi, da zelo nerad govori, da raje piše in raziskuje, je prijeten sogovornik, v pogovoru s katerim lahko prisluhneš vrsti zgodovinskih podatkov, resnic, kiso za koga tudi boleče, predvsem pa iz vseh njegovih besed veje njegova velika ljubezen do lastnega dela.
Zgodovinar
Pove, da je že kot študent ob poslušanju predavanja dr. Alojzija Kuharja (brata znanega pisatelja Prežihovega Vo-ranca) začutil željo po odkrivanju lastnih in drugih korenin, po ohranjanju zgodovine za prihodnje rodove in ta želja ga spremlja vse do danes, ko iz dneva v dan neumorno raziskuje, išče in se veseli slehernega novega odkritja.
Ne govori le z usti, govorijo tudi njegove oči, ki se ob omenjanju posameznih odkritij in spoznanj smehlajo, govorijo pa tudi njegove roke, katerih premikanje te stalno spominja na listanje po starih matičnih knjigah, po orume-nelih listih zbornikov in kronik, na srečanja in stiske rok z ljudmi, katerih korenine išče. Zelja, da bi odkril čimveč, ga zasleduje in nenehno priganja. Koliko kilometrov poti je prehodil, prevozil, koliko njegovih pogledov se je ustavilo na listih mengeških, domžalskih knjig, kolikokrat je njegova dlan pritisnila kljuko na škofijskem arhivu, kdo ve, kolikokrat je njegova noga prestopila prag zgodovinskega arhiva. Rezultati teh obiskov so številni prispevki, ki jih ni objavljal le v našem poročevalcu, so njegovo sodelovanje pri nastajanju Občanovega priročnika, različnih brošur in podobno. Tudi VULGO IMENA izhajajo iz teh prizadevanj. Smehlja se, ko pove, da je zaključil s STO-BOM in njegove oči so polne
prepričanja, da za ŠTUDO pridejo na vrsto tudi drugi. Upravičeno je ponosen na opravljeno delo, njegova velika želja pa je bila in je da bi kar največjemu številu družin poiskal njihove korenine, jim predstavil njihovo družinsko zgodovino. Najbolj se mu je to posrečilo pri raziskovanju Ručigaje-vega rodu, katerega začetek je našel v letu 1590, uspešno pa je. raziskal tudi Habjanov rod, pa še marsikaterega drugega. Vsem seveda ni mogoče najti korenin, preveč novih družin je in premalo se poznamo.
Noben dan zaman...
Ko govori Ravnikarjev Tonček o sedanjosti, z njo ni popolnoma, zadovoljen. Meni, da smo popolnoma pozabili na to, da Domžale slonijo na slamnikih, spomini mu pohitijo v mladost, ko so se v osnovnih šolah učili plesti slamnate kite, danes pa le še kakšna starejša ženica pokaže, kako so to včasih znali delati vsi. Niso pa se spremenile le Domžale, kjer njegov okus (včasih je želel postati arhitekt), trpi, ko gleda velike v nebo segajoče betonske silose, natrpane z ljudmi, ki se tudi zaradi hitrejšega tempa življenja, zaradi več skrbi in naglice, spreminjajo. Ni več pristnosti, prisrčnosti, vsi nekam hitimo in ne najdemo besed, pravi. Njegove roke so sklenjene, kot da bi tudi tako hotel pokazati pomanjkanje povezanosti med ljudmi.
TEKSTILNI IZDELKI
KOMLANC DRAGICA Nožice, Gostinčeva 42/a 61235 RADOMLJE
OBLIKOVANJE IN ŠIVANJE TEKSTILNIH IN USNJENIH PREDMETOV
Izdelovanje in preoblačenje vseh vrst in dimenzij:
— camp prevlek, blazin, torb, lahkih cerad;
— dekorativnih rolojev;
— stolov, ostalih sedišč in ležišč.
Restavracija
POZD »REPOVZ « Domžale
Kopališka 3
•Sf (061) 721-279
REPOVŽ IŠČE NATAKARSKE MOČI
Sprejmemo natakarja-ico za delo v restavraciji.
Gostinska šola in dve leti prakse.
Nastop službe je možen s 1.9.1987 ali po dogovoru. Morebitne informacije dobite na tel. št.: 721 279. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov.
In ko ga povprašam, kako ocenjuje svoje dosedanje delo, podobno kot sama, meni, da je škoda, da ima dan manj kot 24 ur, saj je bil zanj marsikdaj prekratek in premalo jih je bilo, posebno ko je bil v službi, je pogrešal še več časa. Niti enega izmed teh dni, odšteti je seveda potrebno tiste, ko je bil bolan, ni, katerega vsaj delček ne bi namenil svojim ljubiteljskim dejavnostim, »konjičkom« kot jim radi rečemo. Sam je pravzaprav že zdavnaj pozabil, da je to, kar dela, pravzaprav ljubiteljstvo, zanj je to delo, kateremu ostaja zvest. Je že res, da je nekoč zbiral znamke in star denar, da je bil tudi telovadec, ampak kje je že vse to, razmišlja in je zadovoljen sam s sabo.
Kultura, in še enkrat kultura...
Ko se pogovarjava o odnosih med ljudmi, meni, da je premalo skupnega dela, premalo skupnih prizadevanj in sodelovanja. Zanj nikakor ne bi mogli zapisati, da ni sodeloval vseh svojih 67 let, saj je še danes kako aktiven. Spomini ga zanesejo v 8. gimnazijo, ko zaradi voine niso uspeli postaviti recitala, ki ga je skupaj z njimi pripravljal Jože Toreli, ljubezen do recitiranja pa je ostala še danes. Ko ga vprašam, če ie kdaj napisal kakšno pesem, se zasmeji in pravi, da ne, čeprav bi pričakovali, da je zaradi slik, ki jih riše, zelo poetična duša. Recitira pa še vedno rad in del njegove aktivnosti pri Izseljeniški matici Domžale Kamnik je tudi priprava vsakoletnih recitacij. Spomini pa se vračajo v mladost, ko je tudi telovadil, bil igralec in zaustaviva se ob problemu, ki ne le njega, temveč mnogo kulturnikov še kako žuli: v Domžalah bi morali imeti dramsko sekcijo. Dosti mladih je, nadarjenih, tudi starejših z izkušnjami, čeprav bo morebiti še nekaj časa problem primeren prostor, bi vendarle lahko pripravili kakšno igro. Menda bo že kar blizu 2 desetletji, kar so nazadnje zaigrali Domžalčani.
Slikar
In že sva pri njegovem delu v Likovnem društvu Petra Lobode, kjer je vse od leta 1973, pri njegovih samostojnih in skupnih razstavah, ki jih ni malo. Ljubezen do slikanja ima korenine v njegovi ljubezni do arhitekture, zato najraje slika stare stavbe, predmete, ki jih morda čez leto ali več ne bo več. In boli ga, ko gleda kako se spreminja pokrajina, kako vasi ( dobivajo nove podobe, ne ohranja pa se spominov na to nekdanje. Sicer pa je kulturi
zvest celo življenje, z njo je bil kot tajnik Glasbene šole, Zveze kulturnih organizacij in Kulturne skupnosti povezan tudi profesionalno in ostaja ji zvest vse do danes.
Občinski poročevalec, društva, sodelavci...
Zapisali smo že, da je eden ustanovnih članov Občinskega poročevalca. Kdo bi preštel vse njegove članke, ki jih je objavljal v vseh teh letih. Pa tudi brošur, zbornikov in drugih prispevkov se je nabralo kar nekaj. Tako so ga poiskale godbe ob jubilejih, poiščejo ga pevski zbori in poiščejo ga različna društva in vsem rad ustreže. Pobrska po arhivih, pogovori se z ljudmi, se vsede, minevajo ure, dnevi, tudi kakšna noč je vmes in pred nami je
nova brošura, ki bo tudi zanamcem ohranila spomin na uspehe godbe, na prijetno petje pevskega zbora. Rad se spominja, kako sta s Francijem Brojanom postavljala slamni-karski muzej na Krumperku in njegov pogled je kar malce nagajiv, ko pove, da so potem prišli iz tistega pravega muzeja in stvar prevzeli kot svojo. No ja, tako je pač.
Tudi v turizmu...
Veliko Domžalčanov ga pozna tudi kot predanega aktivista Turističnega društva, kjer je kar 10 let opravljal funkcijo tajnika. Tudi na tem mestu je tako, kot v vseh 40 letih svojega dela skušal kar največ storiti za ohranjanje zgodovinske in kulturne dediščine. In tu je njegov prispevek tako velik, da moramo kar malce podvomiti, če smo se mu kot družba primerno oddolžili.
Nagrade, priznanja...
Že res, da je spisek priznanj, nagrad, odlikovanj in drugih takih stvari kar obsežen, res je tudi, da njegovo delo cenijo društva, s katerimi je sodeloval in so se mu nekatera oddolžila s svojimi priznanji, res pa je tudi, da je Tonček Ravnikar za našo občino naredil največ, kar je mogel. S svojim delom, skrbnim pregledovanjem in zbiranjem različnega gradiva, s svojim sodelovanjem na različnih krajih in v institucijah, s prizadevnim delom in veliko potrpljenja je nam, zlasti pa našim zanamcem, uspel ohraniti del naše sedanjosti in prihodnje zgodovine. In prav je, da to znamo ceniti.
Naj zaljučim tako, kot navadno svoje razgovore zaključi Tonček Ravnikar: predvsem veliko zdravja ti želimo in hvala za vse!
Vera Vojska
Biserna poroka Auguština in Apolonije Habjan
V soboto, dne 15. avgusta 1987 sta praznovala redek življenjski jubilej biserno poroko — 60 let skupnega življenja — Avguštin in Apolonija Habjan.
Biserni poročenec Avguštin Habjan je bil rojen 19. septembra 1902 v Stobu št. 28 in se je rodil v družini, kjer je bilo 18 otrok, očetu Valentinu in materi, rojeni Merkužič. Ko je bil star 15 let, mu je umrl oče. Tako je moral že v rani mladosti spoznati trdo kmetijsko delo. Le s trdim delom je lahko kmetija uspešno premagovala težave. Poleg kmetije pa je biserni poročenec Avguštin že pred II. svetovno vojno trgoval s konji, za kar je imel tudi obrt in je zato neštetokrat prepotoval Slovenijo in Banat. Z ženo sta dokupila precej zemlje, da sta lahko preživljala številno družino. Po II. svetovni vojni je bil odbornik Ljudskega odbora Domžale. Ob nacionalizaciji je izgubil mnogo zemlje, zato se je moral še bolj posvetiti kmetiji in družini.
Biserna poročenka Apolonija Habjan, rojena Zor, se je rodila na Rašici, očetu Janezu in materi, rojeni Selan. Tudi mama Apolonija Izvira iz kmečke družine, kjer je bilo petero otrok. Rada bi bila šivilja, vendar za to ni bilo časa, niti denarja. V skrbi za družino je današnja slavljenka z vozičkom vozila kmetijske pridelke na ljubljanski živilski trg. S prihranki si je kupila šivalni stroj, ki ga je poklonila najstarejši hčerki.
Kmetijo v Domžalah sta današnja biserno poročenca izročila sinu Francu, sama pa sedaj živita pri sinu Avguštinu na Koščevi ulici št. 8 v Domžalah.
V zakonu se jima je rodilo sedem otrok. Mladostno razpoloženje pa bo s svojo razposajenostjo prav gotovo poživilo 16 vnukov in štirje pravnuki.
Skupščina občine Domžale, ki jo je zastopal podpredsednik Herman Breznik, je obema pripravila priložnostna darila, ki sta jih slavljenca vidno ganjena, v krogu številne družine in svatov tudi hvaležno sprejela.
Ob tej priliki je bilo izrečeno veliko čestitk in dobrih želja. Tem željam se pridržujemo tudi bralci in uredništvo Občinskega poročevalca.
Tone Ravnikar
Nov lokal »Mamma mia«
Testenine po domžalsko
Te dni odpirata zakonca Karin in Jože POTRPIN v Domžalah, v objektu SPB-1 (v bližini lokala ŽIV-ŽAV) prvo domžalsko izdelovalnico in prodajalno testenin. V razgovoru s Karin Potrpin smo izvedeli, da bosta z delom pričela 10. septembra, izdelovala in prodajala pa bosta najrazličnejše vrste testenin. Znanje za pripravo testenin sta si pridobila tudi pri italijanskih izdelovalcih, izdelovala jih bosta po svetovno priznanih in originalnih italijanskih recepturah, tako da se obeta tudi v Domžalah prvovrstna kakovost v ponudbi te slastne hrane.
Italijani so v svetu najbolj znani izdelovalci odličnih makaronov, špagetov, ra violo v in drugih močna tih izdelkov.
Odslej se vam ponuja taka kakovost tudi v Domžalah.
Kaj bosta ponudila?
Polnjene testenine (mesni, sirovi, špinačni ravioli), različne vrste rezancev, lasagne, kanelone ter krompirjeve svaljke, idej za naprej pa je še nekaj...
Veljalo bo poskusiti!!
CEMENTNI IZDELKI
VINKO PUČKO
UREJATE DVORIŠČE, VRT?
Cementni izdelki Vinko Pučko, Vir, Šarano-vičeva 10, nudimo svojim strankam različne cementninarske izdelke in sicer:
— vrtne robnike,
— tlakovce,
— pralne plošče in plošče z vzorcem,
— cvetlična korita,
— montaža kompostnike,
— stojala za kolesa,
— elemente za ograjne stebre.
Naročila cenjenih strank sprejemamo vsak dan med 8. in 17. uro, izvršimo pa najkasneje v 14 dneh. Cene so konkurenčne.
Za naročila se priporočamo!
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE
Odbor za solidarnost
v stanovanjskem gospodarstvu
objavlja
prednostno listo upravičencev za solidarnostna stanovanja 13. javnega natečaja
Na osnovi 30. in 31. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev družbenih stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost (Ur. vestnik občine Domžale, št. 8/82), Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale objavlja prioritetni vrstni red upravičencev 13. javnega natečaja za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost, objavljenega v Občinskem poročevalcu št. 2 z dne 4.2. 1987. Po objavi osnutka prednostne liste ter končani 15-dnevni javni razpravi, je Zbor uporabnikov Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale na svoji 6. redni seji dne 30. 6. 1987 potrdil vrstni red prosilcev za solidarnostna stanovanja 13. javnega natečaja.
Vsi, ki bodo prejeli ključe solidarnostnih stanovanj, bodo morali predhodno plačati lastno udeležbo, ta pa bo odvisna od vrednosti stanovanja in višine osebnega dohodka na člana gospodinjstva.
Seznam prosilcev za pridobitev stanovanjske pravice na družbenih stanovanjih, zgrajenih s sredstvi za solidarnost po preverjenih točkah, katerih vloge so prispele na 13. javni natečaj:
Zap. št.
1.
2. 3.
Vrsta vloge
Kompletne vloge prispele v roku Ne izpolnjujejo razpisnih pogojev Nekompletna vloga prispela po roku
Občani z Upokojenci
nižjimi doh. invalidi
95 2
12 —
1 —
SKUPAJ:
108
OBČANI Z NIŽJIMI DOHODKI:
Prioritetna lista kompletnih in v roku oddanih vlog po preverjenem številu točk, ki so prispele na 13. javni natečaj:
Zap. št.	Priimek in ime, naslov	Stev. točk	Št. druž. članov	DO
	2	3	4	5
1.	ŽABNIKAR Frančiška C. Radomeljske čete 24, Radomlje	73	2	Gostišče Stari Kovač, Radomlje
2.	HRIBAR Aleksandra Vranke 2, Blagovica	69	2	Mojca, Lukovica
3.	FRELIH Pavla Železniška 2, Domžale	69	4	Slovenija vino, Ljubljana
4.	PETERKA Zvonka C. Padlih borcev 51, Domžale	68	2	Dom počitka, Mengeš
5.	PAUNOV Spase Trdinov trg 6/a, Mengeš	68	4	Melodija, Mengeš
6.	ČEBULJ Jože Trzin, Rakefova 6, Mengeš	68	4	TIKI, Ljubljana
7.	MILANOVIČ Anđelko Detelova 2, Domžale	67	4	Komunalno podjetje, Domžale
8.	AVBELJ Marija Stegne 1, Moravče	67	3	Univerzale, Domžale
9.	ZALAZNIK Miro Prevoje 57, Lukovica	67	1	Alpetur, Škofja Loka
10.	ADLEŠIČ Marko Ihan 31, Domžaie	66	4	Pivovarna Union, Ljubljana
11.	MATUŠ Marija Prešernova 34, Radomlje	66	2	Šraj Martin, Radomlje
12.	MOČIČ Mičo Kolodvorska 4, Domžale	66	3	Helios, Domžale
13.	ZUPANČIČ Andrej Vodovodna 4, Domžale	66	3	Alprem, Kamnik
14.	EMERŠIČ Bojan Prevoje 56, Lukovica	66	2 + 1	Žito, Ljubljana
15.	MAVČEC Majda Ihan 84. Domžale	66	4	Termit. Domžale
16.	GRADIŠEK Dragica Kidričeva 9, Mengeš	65	3 + 1	Trak, Mengeš
17.	ĆERNOHORSKI MIRO Ljube Sercerja 1, Domžale	65	4	Tosama, Domžale
18.	NIKOLIČ Jožica Cesta talcev 19/C, Domžale	65	3	Univerzale, Domžale
19.	VUK Josipa Koširjeva 20, Domžale	65	3	Slovenijales, Radomlje
20.	ŠARKEZI Angela Trojane 16, Trojane	65	2	Gostišče Konšek, Trojane
21.	OSTROŽNIK Frančiška Hribi 7, Trojane	65	4	Gostišče Konšek, Trojane
22.	MRAVLJE Martina Hribi 3, Trojane	65	3	Gostišče Konšek, Trojane
23.	PROKIČ Slavoljub Kidričeva 9, Domžale	64	3	Slovenijales, Radomlje
24.	VUČKIČ Mirsad Slamnikarska 21 / B, Mengeš	64	3	Ingrad, Celje
25.	IKIČ Meho Ljubljanska 83, Domžale	64	3	Močnik Franc, Domžale
26.	KOVAČ Frančiška Groblje 2, Domžale	63	2	Elma, Črnuče
27.	ĐURAŠEVIČ Katarina Zupančičeva 3, Domžale	63	3	Toko, Domžale
28.	DORMIŠ Marija C. Radomeljske čete 24, Radomlje	63	2	Induplati, Jarše
29.	MARKOVIČ Antonija Pelechova 35, Radomlje	63	2	Induplati, Jarše
30.	JENC Jana Kidričeva 39, Mengeš	62	3 + 1	OŠ Venclja Perka, Domžale
31.	TOPOLOVEC Bekira Prešernova 17, Domžale	62	4	Ema Štempihar, Domžale
32. PAVLO VIC Marija Depala vas 49, Domžale
33. MUSIČ Rustem Kidričeva 29, Mengeš
34. RUTAR Darinka
Ljube Šercerja 10, Domžale
35. SLAPAR Neža Področje 76, Domžale
36. ČAUŠEVIČ Hanifa Ljubljanska 80, Domžale
37. TIGANJ Rasima Depala vas 24, Domžale
38. ĐURIĆ Milka Perkova 20, Domžale
39. CUNK Silva Pelechova 82, Radomlje
40. ORAŠČANIN Silva Pelechova 35, Radomlje
41. LAHOVECIda Murnova 3, Domžale
42. MISLEJ Igor Borova 4, Vir, Domžale
43. DRČAR Danijela Tolstojeva 9, Vir, Domžale
44. BARIŠIČ Stipo Kettejeva 11, Domžale
45. BLAŽEVIČVida
C. padlih borcev 74, Domžale
46. HADŽIČ Zehida Žnidaršičeva 11, Vir, Domžale
47. MILOSAVLJEVIČ Blagica Bistriška 3, Radomlje
48. HUSIČ Rabija Lukovica 19, Lukovica
49. ŠEKIČ Mevla
Sr. Jarše 23, Domžale
50. NOVAK Elizabeta Hribi 7, Trojane
51    ŠKRJANC Zdravko
Škrjančevo 11, Radomlje
52. ERKLAVEC Miroslav Dragomelj 24, Domžale
53. SEIFRID Martina Zadružniška 29, Mengeš
54. MIJIČ Đuro Pelechova 37, Radomlje
55. ILIČ Ančka
Homec VII, št. 18, Radomlje
56. PROŠEK Štefka Dragomelj 4, Domžale
57. NIKOLIČ Boro Ljubljanska 1, Domžale
58. SVRTAN Ana Bukovčeva 37, Vir, Domžale
59. MAKS1MOVIČ Jovana Študljanska 41, Domžale
60. ŠKORIČ Ema Trdinova 7, Mengeš
61. FISTER Bojan Krakovska 10/A, Domžale
62. GLUŠIČ Marija Ljubljanska 71, Domžale
63. TOPLIČAN Drago Kamniška 12, Domžale
64. PRAŠNIKAR Stanislav Šlandrova 3, Radomlje
65. BRNABIČ Marija Ljubljanska 101, Domžale
66. GAMBIROŽA Tatjana Veljka Vlahoviča 2/A, Domžale
67. PRAŠNIKAR Vojko Trg svobode 7, Moravče
68. PEVEC Viljem Miševa 22, Domžale
69. MIJAILOVIČ Đurđija Ljubljanska 138, Domžale
70. SMRDELJ Stanka Depala vas 49, Domžale
71. GABROVEC Justina Slamnikarska 2 l/C, Mengeš
72. ŠERBEC Gojko Šaranovičeva 19, Vir, Domžale
73. KLJAJIČ Muniba Cesta talcev 10, Mengeš
74. KARO Silvo
Brdo pri Ihanu 14, Domžale
75. U DOVČ Marija
Veljka Vlahoviča l/A, Domžale
76. DOLENC Slobodan Imovica 7, Lukovica
77. ŽAVBIStane Krtina 19, Dob
78. SMOLNIKAR Jana Kamniška 12, Domžale
79. KONČAN Hafis
Sr. Jarše 1, Domžale
80. MAKOVEC Sonja
Sr. Jarše 17/a, Domžale
81. ŠIRCEU Cvetka Vodnikova 8, Dob
82. DIZDAREVIČ Adila Kettejeva 11, Domžale
83. JELEČEVIČ Šemso Šaranovičeva 27, Vir, Domžale
84. ERČULJ Helena
Trzin, Mlakarjeva 22, Mengeš
85. TRAPIČ Nevenka Ihan 159, Domžale
86. GAJIČ Dragica Lukovica 15, Lukovica
87. TODOROVIČ Bosilka
Veljka Vlahoviča 2/D, Domžale
88. STOJANOVIČ Cvetko Savska 2, Domžale
62	2	Eta, Kamnik
62	4	Titan, Kamnik
62	2	Napredek, Domžale
62	2	VVZ, Kamnik
61	2	SCT, Ljubljana
61	2	ZD, Domžale
61	2	Slovenijales, Radomlje
61	2	Induplati, Jarše
61	2	Induplati, Jarše
61	3	Sr. kov. in usnj. šola, Domžale
60	4	Papirnica, Količevo
60	3	Induplati, Jarše
60	2	Papirnica, Količevo
60	2	Labod, Ljubljana
60	4	Toko, Domžale
60	3	Slovenijales, Radomlje
60	4	OŠ Janko Kersnik, Brdo
60	3	OŠ Venclja Perka, Domžale
60	1	Gostišče Konšek, Trojane
59	4	Avtotehna, Ljubljana
59	3	Polikem, Ljubljana
59	3	Ona-On, Ljubljana
59	4	Papirnica, Količevo
59	2	Napredek, Domžale
59	4	Jugotekstil, Ljubljana
58	3	Lek, Ljubljana
58	4	ZD, Domžale
58	2	Papirnica, Količevo
58	• 2	Titan, Kamnik
57	3	Elma, Črnuče
57	2	Napredek, Domžale
57	3	Razvojni zavod, Domžale
57	3	Žito, Ljubljana
57	2	Polikem, Ljubljana
57	3	VVZ, Domžale
56	4	Meso, Kamnik
56	3	IMP Promont, Črnuče
56	3	Lek, Ljubljana
56	2	Slovenijales, Radomlje
56	2	Avtomontaža, Ljubljana
55	4	Kragolnik Vili, Domžale
55	5	Utok, Kamnik
55	1	Samostojni športnik
55	3	Tosama, Domžale
55	2	Avtohiša, Ljubljana
54	3	Titan, Kamnik
54	2	Jugobanka, Ljubljana
53	4	Papirnica, Količevo
53	2	Komunalno podjetje, Domžale
52	2	Emona-Globtur, Ljubljana
52	4	Slovenijales, Radomlje
51	5	Žito, Ljubljana
51	3	Iskra, Ljubljana
50	4	OŠ Šlandrove brigade, Domžale
48	1	Napredek, Domžale
47	4	OŠ Šlandrove brigade, Domžale
46	3	ŽG, Ljubljana
£:£ Lovska družina Moravče praznuje v tem obdobju 40. gjitnico svojega delovanja. V zvezi s tem jubilejem so v : ;Ioravčah organizirali prireditev v treh delih:
>$ V prvem delu so se strelci vseh lovskih družin občine gjbomžale oz. lovsko-gojitvenega območja Domžale-Kam-:';nik pomerili v strelskih veščinah. Pomerili so se v ^streljanju na glinaste golobe oz. leteče cilje in na tarči iSrnjaka. Pri vsem tem ni bilo toliko pomembno kdo so bili :£:j:magovalci, mnogo pomembnejše je dejstvo, da ima ggomžalsko-kamniško območje mnogo dobrih strelcev in Sjjfla le ti krepijo dejavnost, ki bi nam v primeru agresije na gjhašo državo upravičila sedanjo lovsko aktivnost.
Drugi del prireditve je zajemal proslavo, na kateri je ^Starešina LD Moravče Franc Levičnik po pozdravnem .•govoru gostom orisal družine in njeno gospodarjenje z :$ovlščem.
•ij; V pogledu na zgodovino je gjjpodčrtal, da se je organizirano ^lovstvo na Moravškem začelo ijjjže leta 1555; to je leto, iz gjkaterega izhaja tudi najstarej-Jjjsi zapis graščaka z gradu I^Belnek, Ivana Laserja. Toda ij-jlov je bil v teh letih izključno ^pravica bogatih plemičev in gj grofov, saj zapiski govore, da je :|leta 1799' bil lastnik dela ^| moravskih lovišč grof Ksove-:^niia Lihtenberg. Da bi si grofje lijSin plemiči zaščitili to pravico ilgso leta 1711 sprejeli zakon s :|katerim so prepovedali loviti .•»preprostemu človeku. To je $
S!
trajalo vse do polovice 19. stoletja, ko so lovišča prešla v lastništvo občinskim upravam.
Po tem času so lovišča prešla v upravljanje po zakupniškem sistemu, bogatejšim ljudem — trgovcem, tovarnarjem in premožnejšim kmetom. Še vedno pa je bil lov nedostopen širšemu prebivalstvu.
Zakupništ vo je trajalo vse do leta 1946, koje razvoj lovstva v okviru naše socialistične ureditve napravil vidnejši napredek, saj je z ustanavljanjem LOVSKIH DRUŽIN bila dana možnost vsakemu, ki je čutil
veselje do narave, divjadi in lova kot športa, se vključiti v. lovsko organizacijo.
Po dogovoru starešine je v imenu Skupščine občine in drugih DPO spregovoril predsednik družbenopolitičnega zbora Miroslav Birk. V govoru je podal nekaj ugotovitev o delovanju družine kot pomembnem dejavniku v razvoju SLO in DS, ki zajema predvsem ohranjanje narave, divjadi in drugih za človeka pomembnih dobrin.
Prav gotovo so lovci tisti člani naše družbe, ki so prisotni na vsakem koščku naše narave, njihova aktivnost pa je še kako potrebna.
Ker se je LD Moravče izkazala kot izredno aktivna, se ni čuditi, da ji je Skupščina občine Domžale podelila plaketo za uspešno sodelovanje na vseh področjih dela.
Celotno proslavo so popestrile še recitacije učencev OŠ Jurij Vega iz Moravč, godba na pihala KUD Moravče s svojimi skladbami in pevskimi točkami. Za posebno popestritev pa so poskrbele Moravske ma-žoretke.
Ob tej priložnosti so bila razdeljena tudi različna lovska priznanja:
I 1
1 I
V-
!
■'4
! 1
89.   MITKOVSKA Jelena			
Vegova 13, Moravče	44	4	VVZ, Domžale
90.   ROVTAR Jožef			
Veljka Vlahoviča 2/B, Domžale	42	6	Varnost, Ljubljana
91.   PEN KO Irena			
Zupančičeva 11, Domžale	39	2	Napredek, Domžale
92.   JELEČEVIČ Remzo			
Ljubljanska 84, Domžale	39	3	Melodija, Mengeš
93.   JANIČEVIČ Anđa			
Veljka Vlahoviča 2/D, Domžale	38	3	OŠ Venclja Perka, Domžale
94.   ŠOBERNK Saša			
Trzin, Pernetova 1, Mengeš	38	3	LB-Banka Domžale, Domžale
95.   UDOVIČ Vinko			
Zupančičeva 7, Domžale	36	3	SCT, Ljubljana
BORCI, UPOKOJENCI. INVALIDI			
I.   LOŽAR Vera			
Zg. Koseze 10, Moravče	62	1	
2.   STOJANOVIČ Javorka			
Rakefova 25, Trzin, Mengeš	62	3	
NE IZPOLNJUJEJO RAZPISNIH POGOJEV			
Z?tP' Priimek in ime, naslov			Opombe
1. ZENKOVIČ Hadjera Grajska 2, Loka, Mengeš
2. URINIČ Stojan Pelechova 37, Radomlje
3. ŠLAJMER Ana
Veljka Vlahoviča l/D, Domžale
4. IKIČSenad Slamnikarska 2l/C, Mengeš
5. BJELANOVIČ Boro Šentpavel 4, Domžale
6. HAFNER Štefanija Preserje VI, št. 15, Radomlje
7. TABAKOVIČ Minka Slamnikarska 7, Mengeš
8. ŽIVIČ Marija Mavsarjev trg 5, Domžale
9. VUK Kata
Bolkova 50, Homec, Radomlje 10.   GALIR Drago
Kettejeva 11, Domžale H.   SMAILOVIĆ Ferid
Študljanska 22, Domžale 12. AVDIČIbrahim
Savska 52, Domžale
OD 71.833.- din na družinskega člana OD 87.417,- din na družinskega člana OD 86.224.- din na družinskega člana Žena nezaposlena Žena nezaposlena
Odklonila solid. stanovanje v Krašcah Mož nezaposlen
Iz tega stanovanja se je v solid. stan. vselil Huskič Iz tega stanovanja se je v solid. stan. vselila Tarič Iz tega stanovanja se je v solid. stan. vselila Knez Iz tega stanovanja se jc v solid. stan. vselil Husič Bil lastnik stan. hiše v času natečaja
NEKOMPLETNA VLOGA, PRISPELA PO ROKU jijl
1- MANOLEVManol jijiji: Savska 2, Domžale ;•:•:;
Vsa kupljena in morebitno izpraznjena solidarnostna stanovanja se bodo ::•:•: dodeljevala prosilcem po tej prioritetni listi do naslednjega javnega natečaja.
Predsednik Odbora za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu:
Helena KERČ, l.r. ^
:::$:š:;::ft:::*:-:ra •••v.*:*:.::::&::::^
Postrojeni moravski lovci ob priliki svečane lovske prireditve v Moravčah.
Red za lovske zasluge 3. stopnje so prejeli:
Franc Levičnik st., Stane Sterle, Maks Strniša, Franc Kmetic.
Znak za lovske zasluge pa so prejeli:
Boris Krasovski, Anton Tič, Đuro Ratkovič, Franc Levičnik ml., Boris Šurbek, Milena Vidergar, Ivan Župančič.'
Kinološki znak:
Viktor Birk, Franc Gorjup, Jože Gorjup, Alfonz Strgar.
Lovsko družinsko priznanje so prejeli:
Janez Ungar, Jože Gorjup, Vinko Kos, Lojzka Kos, Lojzka
Strle, Milka Tič, Franc Vidergar, Franc Avbelj, Franc Selan in Niko Belšak.
Za uspešno sodelovanje na področju gojitve in varovanja divjadi so dobili priznanja:
LD Kresnice in LD Trojane-Ožbolt, poleg teh dveh družin pa še KS Moravče, KS Vrhpolje-Zalog in Peče.
Tretji del prireditve je potekal v zabavnem tonu. Vse prisotne na veselici so zabavali člani ansambla Stopar, povezovalec pa je bil Boris Kopitar.
Prireditev se je končala družabno šele v jutranjih urah.
Franc Kmetic
Vabilo na tradicionalno turistično prireditev:
Dnevi narodnih noš, folklor in obrti v Kamniku
Od 10. do 13. septembra 1987 bodo v Kamniku že 17. dnevi narodnih noš. To je že tradicionalna prireditev, ki jo letos organizira Turistično društvo Kamnik skupno z Zvezo kulturnih organizacije Kamnik in Občinsko zvezo sindikatov Kamnik. Letos sovpadajo Dnevi s sprejemom Karavane solidarnosti iz vse države in prav zato bo prireditev še bolj svečana.
Daleč je že čas, ko sta takratni predsednik TDK dr. Frantar in nadvse ambiciozni tajnik Alfonz Skala prva organizirala povorko narodnih noš. Ti Dnevi so se v letih razširili in tako smo pritegnili še folkloro in obrt. Od 1982 imamo sejemsko prodajo na stojnicah v centru mesta in nastope folklornih grup na Trgu prijateljstva. Nastopile bodo tudi mažoretke iz Ljubljane, v petek, 11. septembra pa bo še Modna revija na Trgu prijateljstva. Prijavljenih je 12 folklornih skupin, ena iz Makedonije, ena iz Avstrije.
Višek folkornih dni bo v nedeljo, 19. septembra s sprevodom narodnih noš po ulicah Kamnika. Želeli bi, da bi pritegnili čimveč noš in voz z nošami iz bližnjih in daljnih krajev Kamnika. Noše se bodo zbirale pred Kinom DOM na Grabnu, kjer bo sprejemna pisarna. Tam bodo noše in vozovi dobili bone za delno kritje stroškov. Povorka pritegne največ gledalcev inje ta prireditev najbolj množična in najbolj obiskana med vsemi prireditvami v Kamniku.
Udeležencem karavane solidarnosti iz vse države, ki jih bo čez 300, pa želimo prikazati mesto in okolico v najlepši luči.
SPORED PRIREDITEV:
Turistično društvo Kamnik v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Kamnik in Obrtnim združenjem Kamnik prireja
17. DNEVE NARODNIH NOŠ, FOKLORE IN OBRTI
v Kamniku od 9. do 13. septembra 1987.
Program prireditev: Sreda, 9. septembra
Ob 19. uri: Otvoritev razstave akvarelov Aladina Lanza nad kavarno »Veronika«.
Četrtek 10. septembra
Ob 17. uri: Nastop mažoretk in otvoritev sejemske prodaje na stojnicah.
Ob 18. uri: Koncert godbe na pihala.
Ob 18. uri: Prihod udeležencev Karavane solidarnosti v Kamnik.
Petek 11. septembra
Ob 18. uri: Nastop foklornih skupin Gorenjske na Trgu prijateljstva.
Ob 20. uri: Modna revija na Trgu prijateljstva.
Sobota 12. septembra
Ob 18.30 uri: Folklorni festival na Trgu prijateljstva. Nedelja 13. septembra
Ob 10. uri: Nastop mažoretk na Trgu prijateljstva.
Ob 14. uri: Sprevod narodnih noš po ulicah Kamnika.
Ob 16. uri: Nastop folklornih skupin na Trgu prijateljstva.
Vsak večer ob 20. uri ljudsko rajanje na Trgu prijateljstva ob sodelovanju narodno-zabavnih ansamblov.
Domžalska
domača -
vulvo
imena
XXV. nadaljevanje
Stob št. 32 - Vulgo ime Pri Kramarju, kasneje Pri Sepel-nu, nato pa Pri Gregu in Matiju.
Tu je bila nekdaj kajža, ki je spadala pod graščino Čemšenik. Kako je nastalo domače vulgo ime, mi ni znano. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Taborsko cesta št. 23, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 25. Leta 1958 pa je bila ta domačija ob rekonstrukciji cest podrta.
Prvi lastnik te domačije po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil Matija Kramar in njegova žena Burga. Imela sta hčerko Lizo. Tu sta stanovala tudi Mica, gospodarjeva mati in Miha, gospodarjev brat.
Za njim je postal gospodar te domačije Jožef Prusnik, rojen 1773 in njegova žena Marjana Lisec. Tu so stanovali tudi Mica, dekla, Neža Cerar, Jera Kos, dekla, Mica Peter-lin, dekla in Barbara, rojena v Moravčah.
Kasneje je postal gospodar te domačije Peter Lisec, rojen 1820, sin Marjane Lisec; poročil se je s Katarino Gabrič. V zakonu so se Petru Liscu in Katarini Gabrič rodili otroci: 1843 hčerka Marija, 1845 sin Alojz, ki je bil vojak, 1848 hči Ivana, 1850 pa hči Terezija.
Peter Lisec se je drugič poročil s Katarino Kratnar, rojeno 1823. V zakonu sta se jima rodila sin Janez, sin Ignac in hči Neža.
Kasneje je postal gospodar te domačije Gregor Bizjak, od takrat se je pri hiši reklo pri Gregu. Gregorju Bizjaku, ki je bil rojen 1811 in Ani Petrič, ki je bila rojena 1804 seje 1849 rodil sin Matevž. Gregor Bizjak se je drugič poročil z Apolo-nijo Burja, rojeno 1822.
Tu sta stanovali tudi ljubljanski najdenki Johana Bleha, rojena
1858 in Čeligoj Ivano, prav tako rojena 1858. Tu je stanovala tudi Marjeta Flis, ki sta se ji rodili hčerki Frančiška in Marija.
Prvi gospodar te nekdanje Kra-marjeve, kasneje Sepelnove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodnije Domžale, je bil na podlagi kupne pogodbe iz leta
1859 Gregor Bizjak iz Stoba št. 32. Po kupni pogodbi iz leta 1893 se je lastninska pravica vknjižila v korist Matije Rodeta iz Štoba št. 32. Na podlagi prisojilnega pisma iz leta 1907 se je vknjižila lastninska pravica na ime Ivanke Rode, rojene Sršen iz Stoba št. 32. Po izročilni pogodbi iz leta 1908 je bila vknjižena lastninska pravica za mladoletno Antonijo Sršen iz Stoba št. 32, kasneje Ljubljanska cesta št. 32. Po izročilni pogodbi iz leta 1910 in v zvezi s poročnim listom se je pri mladoletni Antoniji Seršen vknjižila lastninska pravica na ime Mihaela Janežiča iz Stoba št. 32, kasneje Ljubljanska cesta št. 32. Po izročilni pogodbi iz leta 1938 se je vknjižila lastninska pravica na ime Petra Janežiča iz Domžal, Taborska cesta št. 23. Po menjalni pogodbi iz leta 1958 se je vknjižilo zemljišče kot Splošno ljudsko premoženje z zaznambo, da upravlja to nepremičnino Občina Domžale.
Gospodar te domačije je na podlagi izročilne pogodbe iz leta 1910 in v zvezi s poročnim listom iz leta 1910 je postal Mihael Janežič, rojen 1884 v Zgornjih Domžalah št. 71, ki se je poročil z Antonijo Seršen iz Depale vasi št. 9. V zakonu sta se jima rodila sin Peter, rojen 1911 in sin Mihael rojen 1913. Sin Peter se je 1940 poročil z Vikoslavo, Alojzijo Gaz-voda iz Podgrada št. 6, Smihel pri Stopičah, rojeno 1916. V zakonu so se jima rodili otroci Peter, rojen 1940, ki je kmalu umrl, leta 1947 pa še sin Peter, ki se je leta 1983 poročil z Majdo Dolinar in hči Irena,- rojena 1957, ki se je 1976 poročila na Dolenjsko z Marjanom Zavrlom.
Petrov brat Mihael se je pa leta 1938 poročil s Frančiško Petere iz Dobrave št. 21, župnija Moravče.
RAZGLASI. OBJAVE, RAZPISI
Mali oglasi
Poceni prodam kuhinjo MAR-LES s štedilnikom! Zupančičeva 11, stanovanje 14, Domžale.
Prodam barvni TV Gorenje Elektronk, brezhiben za 150.000 din. Informacije po tel.: 724 047.
Bife BUNKEŽ — Srednje Jarše 22, takoj zaposli natakarico.
Kupim manjše stanovanje ali zazidljivo parcelo. Plačam v gotovini takoj. Tel.: 343 640.
Prodam unikatno nemško dolgo, belo poročno obleko št. 36-38 z dodatki . Tel.: 723-411. Zvečer.
lOOOkom SALONITKE MALE 60 x 40 rabljene, prodam. Retelj, Kovičeva 10, Domžale.
Dvoinpolsobno stanovanje (73 m2) z garažo in telefonom v središču Domžal prodam pretežno za kredit.
Ponudbe sprejemam na telefon (061)723 292 po 19. uri.
Prodam dobro ohrarfjen 1801 hladilnik in pralni stroj. Oražem Janez, Trnjeva 25, Lukovica.
Prodam dobro ohranjen pony kolo. Škrbe, Trnjeva 12, Lukovica.
Poceni   prodam   moško kolo. Leveč Pepca, Log 5, Blagovica.
Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 737 278.
Novo strešno opeko, Novi Bečej 5000 kosov ugodno prodam. Jere-tina Valentin, Vrhovlje 5*, Lukovica.
Darinka Burgar, navijanje tuljav, kovinostrugarstvo in kovinska galanterija (Na ulicah 44, Loka pri Mengšu) razpisuje 1 štipendijo za študij v 1. letniku srednjega usmerjenega izobraževanja za poklic strojnega tehnika.
Prodam hrastov klasičen prvo-klasen parket 400 x 60 x 22; tovorno prikolico za osebni avto, prikolico za čoln, umetni kamen za oblaganje — 12 m2, fasadno opeko — rdečo in enodelno garderobno omaro. Zg. Jarše 6.
Po ugodni ceni prodam 1700 kg apna, 700 kg cementa, oder za fasado in nekaj stavbnega pohištva. Naslov v uredništvu!
OPOZORILO DOLŽNIKOM!
Vse dolžnike — prejemnike računov za neplačane storitve v »Občinskem poročevalcu« (zahvale, oglasi, objave, razpisi) prosimo, da račune nemudoma poravnajo, sicer bomo pred tožbo objavili celoten spisek dolžnikov z imeni in priimki v našem časopisu.
Uredništvo
Montaža novih in popravilo starih TV antenskih sistemov. Sašo Pavlic, Domžale, Ljube Šercerja 4/5. Tel.: 722 240.'
ŽAGANJE DRV NA DOMU
V teh že skoraj jesenskih dneh pripravljate drva za ozimnico. S traktorjem pridem na dom in vam razžagam drva. Električnega priključka ne potrebujem.
Naročila sprejemam: Konrad VRBANČIČ, Ul. bratov Miš 4, 61233 DOB.
TOZD Inženiring sektor Blagovni promet trgovina z gradbenim materialom Mengeš, Ropretova 16, tel.: 737 395
Cenjene kupce obveščamo, da bo naša trgovina v mesecu septembru odprta od 7. do 15. ure in vsako soboto od 7. do 12. ure.
Zaposlili smo strokovanjaka — gradbenika, ki vam. bo na vašo željo brezplačno svetoval glede uporabe pri nas kupljenega materiala. Po konkurenčnih cenah vam nudimo naslednji gradbeni material:
— izolacijske materiale: novoterm vseh vrst, stiropor, perlit, izotekt, strešna lepenka, ibitol, bitumen;
— vse vrste opečnih izdelkov, strešno kritino, siporex, cement, apno, maltit;
— betonsko železo: ČO in rebrasto, armaturne mreže in razna stremena;
— schidel dimnike;
-r- mivko belo in sivo, betonske bloke, cevi, robnike, vrtne plošče in razne keramične ploščice.
Za obisk se priporočamo!
Komunalno podjetje Domžale Ljube Šercerja 4 61230 Domžale
objavlja
prosta dela in naloge ključavničarja-vzdrževalca
Pogoji: KV ključavničar, 3 leta delovnih izkušenj, znanje varjenja.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas. Poskusno delo 60 dni. Rok prijave 8 dni po objavi.
LJUBLJANSKA BANKA BANKA DOMŽALE
Na podlagi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja LB — Banke Domžale z dne, 3. 8. 1987
OBJAVLJA
naslednja prosta dela in naloge za nedoločen čas
1. Likvidatura Domžale
a) opravljanje trezorskih del
2. Oddelek splošnih poslov
a) čiščenje poslovnih prostorov
Pogoji:
Pod točko 1.: — srednja šolska izobrazba ekonomske ali splošne smeri in eno leto delovnih izkušenj.
Pod točko 2.: — končana osnovna šola in šest mesecev delovnih izkušenj.
Kandidati naj vloge oddajo v Oddelek splošnih poslov LB — Banke Domžale v roku 8 dni po objavi.
Izbira bo opravljena v 20 dneh po preteku roka za prijavo. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
A-S
DOMŽALE
»AVTOSERVIS DOMŽALE« p.o. Ljubljanska c. 1, DOMŽALE 61230 DOMŽALE, p.p. 74 Tel.: 721-831, 721-829, 722-615 Telex: 31778 ASDOM YU Žiro račun: 50120-601-30260
Komisija za delovna razmerja oglaša naslednja prosta dela in naloge:
2 K V ključavničarja
Pogoji za zasedbo:
— končana ustrezna poklicna šola, 3 leta delovnih izkušenj in odslužen vojaški rok.
Poskusno delo 45 dni. OD okrog 300.000.- din.
Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
»AVTOSERVIS DOMŽALE«, p.o. Domžale, Ljubljanska c. 1, 61230 Domžale
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh.
BIRO 71
Podjetje za projektiranje, p.o. Domžale, Ljubljanska 110a
Delavski svet DO
Na osnovi sklepa DS DO
objavljamo razprodajo naslednjih odpisanih osnovnih sredstev:
plinska peč TERMO Zagreb oljna peč EMO-5 Celje oljna peč EMO-8 Celje oljna peč LIFAM Zagreb
1 kom 1 kom
1 kom
2 kom
Cena za enoto je 2.000,00 din plus stroški oglasa. Ogled vsak dan od 8. do 9. ure na Ljubljanski 111, od dneva objave do razprodaje.
V Domžalah, Mengšu ali bližnji okolici nujno iščem hišo z gospodarskim poslopjem in dvoriščem za opravljanje avtomehanične dejavnosti. Vse to sem pripravljen odkupiti oz. vzeti v najem.
Tel.: 345 437, zvečer po 20. uri.
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je v 73. letu starosti zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
KATARINA REMC roj. Orehek Grilova mama iz Stegen pri Moravčah
Vsem sorodnikom, sosedom in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, darovano cvetje in za vso ostalo pomoč. Posebna zahvala velja dr. Duriču iz Moravč, patrona-žni sestri Romani Poljanšek Iz ZD Kamnik ter g. župniku z Vrhpolj za lepo opravljen pogrebni obred. Najlepša zahvala tudi tistim, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerki Ana in Marija z družinama ter ostalo sorodstvo.
V SPOMIN
11. avgusta je minilo leto dni, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil moj ljubi mož, ati, sin, brat in stric
FRANC JAVORNIK obrtnik z Rodice
Tvoj korak je obstal, tvoj lepi glas je onemel,
zdaj v grobu mirno spiš, na najin
klic se ne zbudiš —
ali v našem srcu za vedno živiš.
Hvala vsem, ki se ga spominjate   in   obiskujete njegov prerani grob.
S tiho bolečino v srcu žena, in vsi njegovi.
1V:
sin
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje žene, naše drage in ljubljene mame, babice, prababice, tašče, sestre, tete in svakinje
FRANČIŠKE PAVLIC roj.   Hribar, Pavličeve mame iz Domžal, Masljeva 8
se iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali z nami, darovali cvetje in jo pospremili na
njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravniškemu osebju iz Domžal in Golnika, oktetu iz Mengša in gospodu župniku iz Domžal za lep cerkveni obred in iskrene poslovilne besede.
Vsi njeni.
mmm
ispili
ZAHVALA
V dneh globoke žalosti in praznine, ob slovesu od našega
ZVONETA SLOVNIKA
se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, za pisno in ustno izrečena sožalja, za številno spremljanje
na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala vsem sosedom, posebno Drobničevim, Leniče-vim, Belcarjevim, Hribarjevim in Branetu Gnidovcu, vsem njegovim številnim prijateljem iz Ihana in drugih krajev, članom OO ZSMS Ihana, občin Domžal in Koprivnice, skupščini občine Domžale, KS Ihan, DPO v kraju in občini in članom vseh številnih društev. Hvala godbenikom, mladim pevkam, pripadnikom
JLA in govornikom. Hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih slovesa z nami.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Tiho kot je živela je v 85. letu odšla od nas naša draga mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA MEJAK roj. Sušnik
Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečeno so-žalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Za zdravljenje se najtopleje zahvaljujemo dr. Cerarju in ostalemu zdravstvenemu osebju Domžale. Hvala pevcem za zapete žalo-stinke. Prav tako prisrčna hvala gospodu kaplanu za obiske na domu in opravljen pogrebni obred.
Vsi njeni.
ZAHVALA
Ob smrti našega moža, očeta
SLAVKA KAJBIČA iz Domžal, Levstikova 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, poklonjeno lepo cvetje, nosilcem prapora, pevcem, osebju Doma upokojencev iz Domžal za skrb in nego med njegovo težko boleznijo, g. župniku za lep pogrebni obred, ter govorniku
za poslovilne besede. Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, brata, starega očeta in strica
STANISLAVA FRELIHA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v najtežjih trenutkih, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno se zahvaljujemo dr. Pevcu za nesebično pomoč, praporščakom in gospodu župniku ter pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, sestre, babice in prababice
MARIJE CERAR iz Doba
bi se radi zahvalili vsem, ki ste nam v težkih dneh slovesa stali ob strani, nam Izrekli sožalje, darovali cvetje in jo skupaj z nami pospremili na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo dr. Janezu Svoljšku za njegovo dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Mihi Žnidarju ter vsem pevcem iz Moravč, tovarišu Slavku Juteršku za tople poslovilne besede.
Vsem in vsakomur še enkrat prisrčna hvala.
Vsi njeni.
ZAHVALA
:%Ob smrti naše dobre, nepolni       zabne sestre in tete
; FRANČIŠKE KOVAČIČ \        roj. Peterka upokojenke, Domžale, Veljka Vlahoviča 4A
dolgujem iskreno zahvalo vsem, ki ste ji stali nesebično ob strani v času njene bolezni. Najlepša zahvala zdravnikoma dr. Cerarju in dr. Pevcu. Zahvalo izrekam družinam Štefke Cerar, Milke Majce in Tončke Stepišnik, ter vsem sosedom v bloku 4A za izraze
sožalja in darovano cvetje. Nadalje se zahvaljujem g. župniku za lep verski obred in tolažilne besede, pevcem DU iz Domžal, DU iz Moravč, praporščaku in govorniku, ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti.
Vsakemu in vsem, najlepša hvala.
Brat Anton Peterka v imenu sorodstva.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice in tete
ANGELE MARINČEK iz Vira, Ipavčeva 4
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem dobrim sosedom za pomoč in izkazano pozornost, praporščakom, govorniku tov. Francu Zormanu za tople besede slovesa, oktetu Tosama za zapete žalostinke in g- župniku za lepo opravljen obred.
Vsi njeni.
ZAHVALA
ub nenadomestljivi izgubi naše zlate mame, žene, stare ■»arne, prababice, sestre in tete
MARIJE PAVLIC roj. Rakef iz Domžal
^ najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za darovano cvetje in izrečeno sožalje ter vsem, ki so j° spremili na njeno zadnjo pot.
Hvala g. kaplanu za opravljen Pogrebni obred in Oktetu bratov Pirnat za tako čustveno
zapete žalostinke. Obenem se zahvaljujemo tudi zdravnikom in strežnemu osebju Doma počitka v Domžalah, za vso skrb in nego med njeno boleznijo.
Žalujoča hčerka Vida v imenu vsega sorodstva.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
FRANČIŠKE RIHTAR
Svetlinove mame iz Preserij pri Radomljah
se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo cenili in spoštovali, ji poklonili cvetje in jo spremili
na njeni zadnji poti.' Iskrena hvala za vse izraze sožalja in vsako lepo misel.
Vsi njeni.
Sreča je kakor sonce: kadar je najlepše, zatone .. .
(Ivan Cankar)
ZAHVALA
Ob nedoumljivem udarcu usode, izgubi našega ljubega moža, atka in starega ata
IVANA ZORMANA
se  želimo  isureno zahvaliti vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pomagali v najtežjih trenutkih.
Posebno zahvalo smo dolžni dr. Ivu Vasletu, patronažnl sestri Vidi za nesebično skrb, domžalski godbi, pevcem Sto-bljanskega okteta, predstavniku ZB NOV v krajevni skupnosti Venclja Perka, Slavku Bajcu za lepe besede slovesa, duhovnikoma za lep pogrebni obred. Hvala pogrebni službi Komunalnega podjetja Domžale ter vsem, ki ste našega ljubega atka spremili na zadnjo pot.
Za njim globoko žalujemo vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega
PETRA SEVERJA ml.
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem In znancem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam Izrekli sožalje, darovali cvetje ali kakorkoli pomagali ter pospremili pokojnega na njegovo
zadnjo pot. Posebno se zahvaljujemo DO Slovenijales Radomlje, oktetu bratov Pirnat in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega ata JOŽETA JASENCA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje in izrečena sožalja ter spremstvo
na njegovi zadnji poti. Hvala DO Papirnica in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega ata
TOMAŽA SMOLETA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste počastili njegov spomin, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje In ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Petru Cerarju za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom urgentnega oddelka Zdravstvenega doma Domžale za lajšanje v zadnjih dneh, sosedi Mihaeli Grečin, govornikoma, pevcem in gospodu župniku za lep poslovilni obred. Vsem in vsakomur naša zahvala!
Vsi njegovi.
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel. . . Ognja prepoln, poln sil neizrabljen k pokoju bom legel.
S. Kosovel
V SPOMIN
Minilo je leto, odkar si nas zapustil dragi sinko
ROBI DREMELJ iz Mengša
Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete    njegov prerani grob, hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dragega sinka in brata
MARKA PRAŠNIKARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pozornost, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se gospodu župniku z Vrlipolja za opravljen obred in otroškemu cerkvenemu zboru za čustveno lepo petje.
Še enkrat vsem iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči prezgodnji izgubi sina
SILVA RUSJANA Gorjuša 22
se Iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo DO Tosama za pomoč in govorniku za poslovilne besede, godbi, g. župniku ter pevcem za lepo
opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre žene, mame, babice
MARTE HIRŠMAN roj. Tadić
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala velja govorniku iz DO FILC ter vsem drugim sodelavcem za vsestransko pomoč, hvala pevcem, godbi ter duhovniku za opravljen pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej izrekamo še enkrat globoko zahvalo.
Mož Valter, hčerki Saša in Lilijami z družino, sin Zoran ter ostalo sorodstvo.
ZAHVALA
Ob tragični in boleči izgubi našega dragega sina, brata ter vnuka
ROBERTA CERAR iz Goričice pri Moravčah
se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izkazano pozornost, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji
poti v mnogo prerani grob. Posebej se zahvaljujemo OK ZSMS Domžale, OO ZSMS Vrhpolje-Zalog za veliko pomoč, ki so jo nudili, moravski godbi, govornikom in pevcem iz Moravč.
Hvala vsem še enkrat!
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše dobre mame, stare mame, sestre in tete
KATARINE MOČNIK
iz Zaboršta pri Domžalah
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni
zadnji poti. Posebna zahvala gre patronažnl sestri Bredi za njeno pomoč.
Zahvaljujemo se organizaciji ZB in VVI NOV Domžale, praporščakom, DO Helios in
DO TOKO za vence. Gospodu župniku najlepša hvala za opravljen pogrebni obred in pevskemu zboru iz Ihana za ganljivo zapete žalostinke.
Še enkrat hvala vsem, ki ste bili v dnevih slovesa z nami in nam kakorkoli pomagali.
Vsi njeni.
V naša srca si se vpisal čas ne bo te več izbrisal in čeprav spokojno spiš z nami še naprej živiš.
V SPOMIN
29. julija 1987 je minilo ža lostno leto tihe bolečine, ko nas je tako nepričakovano zapustil naš ljubljeni mož, ata, stari ata, brat in stric
IVAN ZUPAN
iz Preserij pri Radomljah
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite pri njegovem grobu, kjer počiva njegovo izmučeno telo.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob smrti našega dragega moža in očeta
MIHAELA KRALJA iz Trzina
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, za vso izkazano pozornost, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku in trzinskim pevcem za lepo opravljen pogrebni obred. Enako se zajvaljujemo tudi vsem govornikom, še posebno pa trzinskim gasilcem, Mengeški godbi, prosvetnemu društvu Franc Kotar Trzin in Zvezi borcev. Zahvala tudi zdravstvenemu osebju.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, atlja in starega ata
IVANA STOJCA
ki je izgubil boj s trdovratno boleznijo, s katero se je boril do zadnjega diha z nečloveško močjo in neizmerno željo do
življenja. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so našega atka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja bratrancu Francetu za njegovo nesebično pomoč v najtežjih
trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo govorniku Žlbertu za poslovilne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in poslovilne besede.
Posebno zahvalo dolgujemo tudi sodelavcem iz Slovenija-lesa Radomlje ter vsem sosedom za denarni prispevek in zdravnikom za izkazano pomoč v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žena Darinka, hči Dragica, sinova Janez in Branko.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
JAKOBA VODNJOVA
se iskreno zahvaljujemo sindikatu in sodelavcem Komunalnega podjetja Domžale, vsem sosedom Chvatalove ulice In sorodnikom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, Mengeški godbi, pevcem Društva upokojencev Domžale ter vsem ostalim, ki ste nam kakorkoli pomagali. Vsem še enkrat najlepša hvala.
Žena Jožica s hčerko in sinom.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ANTONA SUŠNIKA iz Doba se Iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom in so borcem za Izrečena ustna in pisna sožalja ter vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti in mu darovali cvetje.
Zahvaljujemo se tudi govornikoma tov. Aleksandru Rihtar-ju in so bo rtu Gubčeve brigade tov. Francu Avblju za lepe poslovilne besede, pevcem za lepo zapete žalostinke, praporščakom, godbi ter gospodu župniku za lep pogrebni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
IVANA GOLOBA
iz Podreč
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem za izkazano pomoč, podarjeno cvetje in izrečena sožalja, ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala kolektivu Papirnici Količevo, dr. Hacetu, ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob prerani in boleči izgubi mojega dragega očeta
ANDREJA PETERNELA
šoferja v pokoju
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje-, izražena ustna in pisna sožalja ter za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala govornikoma tov. Antonu Cerarju in Slavku Petku za njune poslovilne besede, praporščakom ZŠAM Domžale ter oktetu TOSAMA za prelepo petje.
Žalujoča  hčerka  Marjeta v imenu sorodstva.
občinski poročevalec
stran 15
I 1
i
I
Oropana telefonska govorilnica:
Kdo ima kaj od tega?
Kje se nahaja navedena telefonska govorilnica niti ni tako pomembno iz preprostega razloga, da bi redko našli govorilnico kjer bi bilo kaj boljše* Na žalost se občani (mladi, včasih pa tudi starejši oz. odrasli) znajo nad družbenim premoženjem na takšen in podobne načine znesti. Vsakodnevno evidentirane primere kraj telefonskih slušalk, trganje imenikov, poškodovanja številčnic in podobno. Razen užitka ob izživljanju na neprimeren način, drugega razloga ali koristi pri takšnem početju ne vidimo...
Vozniki preberite!
Trzinski semafor
Semafor v križišču na magistralni cesti v Trzinu »obratuje« že nekaj časa. Večina voznikov se ga je že navadila, nekaterim pa še vedno povzroča preglavice. Vsakodnevno se število vozil, ki vozijo skozi to križišče, povečuje.
Dolge kolone vozil, ki se vsako jutro valijo proti Črnučam in Ljubljani ter nato po 14. uri zopet nazaj, očitno kažejo, da je gorivo za večino še vedno prepoceni. Vse več je takšnih voznikov, za katere je očitno cenejša vožnja na delo z lastnim vozilom kot z javnimi prevoznimi sredstvi.
Na žalost večina za kolone pred semaforiziranem križiščem, krivi predvsem delujoči semafor, manj pa ob tem pomislijo ali so tudi sami storili vse potrebno in prispevali, da bi bile kolone čim manjše.
O tem ali je nujno, da se vsak vozi na delo s svojim avtomobilom (običajno je v vozilu le ena, največ dve osebi, redko pa tri ali več) in istočasno povzroča večjo gostoto prometa tudi v Ljubljani, sploh nima smisla govoriti, ker verjetno nikogar ne bi uspeli prepričati. Mogoče bi nekoliko pomagal nasvet, da velja za vožnjo kdaj uporabiti tudi druge ceste, ki so manj obremenjene s prometom in ne le magistralno; velja predvsem za stanovalce Domžal.
Predvsem pa se morajo vozniki čimprej navaditi ravnati tako, da sami ne povzročajo zastojev, ne podaljšujejo kolon, itd____ Semafor v Trzinu, katerega je izdelala domača dZD, je med novejšimi semaforji na območju občine in deluje nekoliko drugače, kot ostali obstoječi semaforji. Programiran je tako, da predvsem v konicah, spušča čimveč vozil po magistralni cesti v obe smeri ter vozila, ki prihajajo iz smeri Mengša in zavijajo proti Ljubljani, oziroma vozila, ki iz smeri Ljubljana zavijajo levo proti Mengšu.
Temu režimu so tudi prilagojeni programi, ki se temu ustrezno vklapljajo.
S programom semaforja se ne da nikoli predvideti gostota prometa v celoti, saj je ta odvisna od vrste dejavnikov. V izogib temu oziroma, da bi se preprečile morebitne nenadne nepredvidljive zgostitve in kolone, so na vozišču vdelana tipala semaforja, ki pomagajo takšne zgostitve zaznati.
V primeru, da je število vozil, ki vozijo skozi križišče večje, kot običajno (kot predvideva program), t ipala to zaznajo. V tem primeru se podaljša časovni interval inje določena smer, kjer je več vozil, odprta (zelena luč) dalj časa.
V primeru, da iz določene smeri v določenem času ni vozil ali pa so le redka, semafor to smer prej zapre, oziroma interval ne podaljša. Zaradi tega se nato prej odpre smer, iz katere prihaja več vozil.
Čas, ki ga omenjamo, se meri v sekundah oziroma skupno v minutah. Sama tehnika nikoli ne more dati dovolj dobrih rezultatov, če pri tem ne sodelujejo tudi vozniki. Le-ti bi se morali po svojih močeh prilagoditi zgoraj opisanemu, nujno pa je:
— vozniki, stoječi pred semaforjem, morajo speljati takoj, ko se prižge zelena luč;
— vozila, stoječa v koloni pred križiščem, morajo imeti čimmanjšo medsebojno razdaljo, s čimer prispevajo, da je kolona krajša;
— vozniki morajo pred in skozi križišče voziti s primerno hitrostjo, in na čimmanjši medsebojni razdalji. Seveda pri tem ne smejo pozabiti na primerno varnostno razdaljo, katera je nujna za hitrost primerno varno vožnjo.
Opisana ravnanja ne veljajo le za navedeno križišče, ampak v glavnem tudi za vsa ostala.
Vsi, ki ste prebrali navedeni sestavek, se poskusite tudi ravnati po njem. Mogoče pa bodo kolone le nekoliko manjše in bo tudi manj hude krvi.
V času dopustov in poletnih počitnic je bil semafor izklopljen in je samo utripala rumena luč. Vsled tega so vozniki že pozabili na vsakodnevno čakanje v koloni. Zaradi želje po čimboljši varnosti šoloobveznih otrok bo s pričet kom pouka semafor ponovno obratoval. Ponovno pričakujemo kolone in nezadovoljstvo voznikov, zato je dobro, da v nadaljevanju nekoliko opišemo delovanje semaforja in opozorimo voznike.
Srečno vožnjo!
Poziv oškodovancem!
Čigava so kolesa?
Delavci postaje milice so zasegli več koles (moških, ženskih in športnih) ter delov koles, zaradi suma, da so bila ukradena. Preko evidence prijavljenih tatvih miličnikom ni uspelo ugotoviti lastnikov teh koles in delov. Na njih je premalo karakteristik, po katerih bi se ugotovil lastnik, ali pa oškodovanci pogrešanje niso prijavili.
Da bi kolesa vrnili tistim, katerih last dejansko so, prosimo oškodovance, da se čimprej zglasijo pri dežurnem postaje milice v Domžalah, Ljubljanska cesta 102.
V skladišču postaje milice je tudi večje število koles in koles z motorjem, katera so bila najdena ter lastniki niso ugotovljeni. Vsak, ki se bo zglasil, si bo lahko ogledal tudi ta kolesa ter med njimi mogoče prepoznal svoje, ki ga pogreša.
Lastniki naj po možnosti s seboj prinesejo dokaze o lastništvu (računi, pogodbe...) ali se vsaj spomnijo čimveč značilnosti, ki bi dokazovale, da je kolo ali kolo z motorjem res njihovo.
Postaja milice
RTV SERVIS ISKRA GRUNDING - GORENJE
EI NIS
Dobesedno v križišču
Tole križišče na sliki smo v Občinskem poročevalcu že videli. Takrat smo tudi podrobneje opisali problematiko neosveščenega parkiranjav tem in še nekaterih križiščih. Kljub dokaj ostremu ukrepanju se stanje ne izboljša. Primeri parkiranja na prehodu za pešce in celo v križišču so vsakodnevni. Mogoče bo ponovno opozorilo na to bodo miličniki v bodoče še bolj dosledno ukrepali zopet kršitelje.
ELEKTRONIKA CENTER Kidričeva 5
(nasproti tovarne UNIVERZALE)
Vršimo popravila tudi za vse ostale elektronske aparate, za ISKRO pa opravljamo kot pooblaščeni servis tudi popravila v garancijskem roku.
KIMBALL — tehnično zastopstvo in servis omenjene švicarske firme.
INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA — razviti sistemi s klasično logiko ali mikroprocesorji za industrijske obdelovalne stroje-
RADIOKRMILNE IN MANJŠE AKUSTIČNE NAPRAVE.
URADNE URE ZA STRANKE: od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
dipl. ing. Slavko Šorotar tehnik Ivan Petrovič
i
Priznanje Zlati slamnik si je v letošnjem poletju zaslužil mengeški Hram Rožice za organizacijo oz. poživitev turistične sezone v Mengšu.
Grajo  Gorjača   rokovnjača podeljujemo I  zaradi neusklajenosti domžalskim, trzinskim in drugim pekom, ki so vsi hkrati zaprli pekarije...
I
Betonov odgovor
Na zgoraj navedeni dopis bomo poskusili odgovoriti v enakem stilu kot ga je uporabil nepodpisani avtor, ali avtorji.
— Na odjemno mesto električne energije št. 732852902003 so dejansko priključeni skladiščni prostori, garaže in zunanja razsvetljava v SPB. Pri Elektro — Ljubljana TOZD Elektro Ljubljana okolica je že od meseca aprila vloga s katero smo zaprosili za poseben priključek za javno razsvetljavo. Upamo, da bo zadeva urejena v najkrajšem času.
— V zvezi s »pozabljenim smetnjakom, vodstvo gradbišča po »iskanju« smetnjaka ugotavlja, da ni jasno za kateri smetnjak gre. V kolikor bo nepodpisani avtor sporočil natančnejšo lokacijo bomo zadevo ponovno preverili. Da pa gradbeni material 'zaudarja je težko verjetno tudi po deževju, možno je edino v primeru, da so ga stanovalci »dopolnili« s smrdečim materialom.
— Obtožbe, da naši delavci uničujejo zelenice so komaj verjetne. Nasprotno, že naslednji dan po zasaditvi so naši delavci ugotavljali, da pridni otroci stanovalcev presajajo zelenje. Čez zelenico je nastala tudi pešpot, oziroma bližnjica, domov hiteče stanovalce ni zadržalo niti bodičasto grmičevje, ki je bilo zasajeno na zelenici. Po dovoznih poteh pa vozijo med drugimi tudi lastniki lokalov, delavci SGD Betona svojih avtomobilov nimajo, na delo prihajajo peš iz samskega doma v Domžalah, ki je v bližini gradbišča. Avtor dopisa pa sigurno ni seznanjen dovolj z njihovim standardom, saj so pri nizkih OD, ki so značilni za gradbeništvo vse prej kot razvajeni.
— Kaj je avtor mislil z obrtnikom, ki je prebarval fasado nam ni jasno. Prosimo za natančnejšo lokacijo.
— Da imamo pri Betonu vajence smo zvedeli šele sedaj. Počutimo se srečni, ker nam po večlet-
nih razpisih štipendij do danes P1 uspelo pridobiti nobenega vajef ca. Verjetno so sporno šipo razbil1 otroci stanovalcev, z veseljem ji| bomo sprejeli v uk.
— Poskušamo pa odpraviti H makanje v kletnih prostorih. Pr0 blem predstavlja fazna gradnja,.' nadaljevanjem v jeseni 1987 up>l mo, da bo tudi ta problem rešen. ^
— Za začetek bi mogoče Hiši11 svet organiziral v kletnih prostori!" £( kongres o »kulturi stanovalcev«,^„a| kolikor bo uspel, se priporočamo
Zakaj tako?
Zaraščen kamniški podvoz...
Zakaj okoli Kamniškega podvoza nihče ne pokosi trave, ki že krepko prerašča pločnik? Kmalu ga bo prekril, da bomo morali hoditi po pločniku, ki je namenjen biciklistom in motoristom. V sredi mesta je vse pokošeno in kolikortoliko čisto, podhod je pa skrajno zanemarjen. Zadnjič so pokosili travo oz. plevel pred tremi leti.
Majda Bauer Domžale
m ] juli Ven stor slov Pod Pi dejj
sPOl
In š ian< "mi tedi vojs o 0 ned *ira
SLOVENIJALES RADOMLJE
Lesna in pohištvena industrija Radomlje 61235 Radomlje tel.(061)721-922
VAS VABI OD  1.9. - 29.9. rtA
RAZPRODAJO STOLOV IN MIZ IZ OPUŠČENIH IZVOZNIH PROGRAMOV
RAZPRODAJA BO V PROSTORIH DO  VSAK DAN OD 10 - 18
OB SOBOTAH OD 8-12
ZNIŽANJE CEN  DO    50 /.