Št. 40.
V Gorici, Ani i. oktolira J897.
Tečeg XXVII.
„Soča"
izhaja vsak petek o poldne in vetja  s  ju-iU^o   „fiiiyiiliriki Lil' vred jm poŠti prejcnmna ali v Gor i ni na.doiu   jiuSiljtiim:.
sve leto.....pld. *-40.
pol leta    .."...      ,'•   2-2», ' ' četrt leta  '   .   .   .   .     ,    110. Za' tujo   dežele toliko  več,, kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim .naročnikom naročnino  znižamo ,--„«fko >se;0|&it>č.]»ri upr/ivniSlvu.
..fcrliiree"  izhaja ¦ vsakih 14 dnijvsak   drugi torek in velja za celo-leto 80 kr.
»Gospodarski Lisi" izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu- 16 stianij. Kadar je v petek praznik, izidet:i lista že v četrtek.
SOČA
ilzdaja za deželo.)
Oznanila
.POSUIICE* plačujejo se za pclstopno. pelit-vrsto: ¦ 8 kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat —  po pogodbi. —  Zr. večje  črke po prostoru.' Posamično Številko   dobivajo   se v tonakarnuli  v Nunski ulici in v Šolski ulici, v   Trstu pri   Lavrenčiču nasproti velike vojašnico in pri Pipanu v ulici Ponle della Fnbra po 8 kr. Dopisi pošiljajo naj se uredništvu,  naročnina  in  reklamacijo pa  upravnišlvu   „SoČc*. — Neplačanih  pisem   uredništvo   no jema.  ---  Rokopisi so ne vračajo. Uredništvo in upravnistvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik Vinko  Levičnik
—   „Bog- in narod!"   —
Tiska in zalaga „Gor. Tiskarna« A. Gabričok (origov. J. Krmpotie).
Poslanec dr. Turna    j
preti svojimi yoJUti.
Veiecenjeni g. urednik! O shodih, katere j sem priredil tega meseca v Uolcu, Kobaridu, Tuliuiiiu itt Kanalu se raznasajo 'različne vesli in mnenja tako, da seru siljen na kritiko obrazložili svoje stališče. .Sjjrva sem nameraval prirejali le z a u p ti e, na v a 1» 1 j e n e osebe oiiiejeiie shode,' in sicer zato, da M \ ar ostane med zaupniki, da so ti , pouče o položaju v dcžtlnem /.boni iu odboru in po njem presojajo korake poslancev, Zaupnih shodov pa zopet ni.iem Iioli-i omejevati le na svoje volilco, marveč želel, da se jih udeleže posebno častili gg, duhovniki in učitelji, ker oni predstavljajo v •glavnem raziiiumslvo po deželi. Tudi nisem hotel utesnjevati svojega poročil.; le na delovanje, v deželnem zboru, marveč ji- razširjal na ono v deželnem odboru, prvič, ker sta v n.ijleciiejii zvezi, drugič, ker ji; naše občinstvo o delovanju iu stanju v deželnem odboru mnogo manj poučeno nogo ob cmeui v deželnem zboru in so uduos.iji v deželnem odboru našim slovenskim pokrajinam skrajno neugodni. l'o zaupnih shodih sem butci obuditi zanimanje za javno življenje odslej s leni, d.i sem pnpis.ival skoro obupen položaj poslancev slov o.iske narodnosti dsi-lcj. in kazali laupuiknlii poti, po katerih hi utegnili upli-vati na daljni i;.izvnj stvari \sled živetega zanimanji). Nisoiu pri. tem izpustil i/pred očij druge ntijvažuise točke, da se sam poučim o nazorih prebivalstva iti o potrebah in razme-rah krajev, katere mi je zastopali.
Prodno preid m na vsebino tega, kar sem poročal, dovoljujem si označiti uli-j, kateri sem odnesel od te druge točke: Na-e posvetno razumui^tvo po deželi izven uči-teljstvn, /. malimi izjemami, se odteguje javnemu življenju, no upliva uu prebiv,»v»tvo ali upliva slabo, ker se obnaša malo da no tako, kakor razmnuištvo pluje narodnosti, ki biva med nami. Nase duhovno razimmišlvo z malimi izjemami varuje ali zgolj stanovsko stališče in odvrača ljudstvo od javnega življenja, ali dela politiko, le oziraje se nu tesni; krajevne in osebne razmere in' opiraje se cesto na govorice, ki nastajajo iu se raznnšvjo kakor povsod, kjer ni živa javni zavest. Nase kmečke) ljudstvo trgovec in i-brtnik, so sami n.i-se nakazani, 'v" gospoda.vkem m javnem življenju hi o/ pouka, brez opore. Zdravega jedra so, čilega telesa, bottreg.i uma - brez strokovne Sol", huajoč to razmerje pred očmi. uvidcl sem, zakaj to naSe krepko iiud-lvo daje kri in kosi itali.jaris.tvu hitro ko zapusti svoje gor.-ko zavetje,. ne uspeva in se ne razvija doma. Kedo aiu neti narodni ponos Y Kedo prourava njega položaj in z dobljenimi skušnjami uči'- Pomaga  si   samo!   Giblje se
Podlistek.
Stirnajst dnij na Balkanu,
(Potopisno črtico.)
II. (VlinjV. .
• Dalji'..
V ned"ljo 2(1. juniju jo začelo deževati. Ueklo so mi ii>, ,la dež uto»nc trajali tudi vos teden. Ker je pa imel oditi prvi llo.vtlo.v pnimk ž p v ponedeljek nit 10. predpoldno iz Kobuja in do potka ni drugega parniku isto družbo ( listek som imel že plačan —), sem sklenil, tla odpotujem s Colinju že naslednji dan oh 8. .zjutraj. A ko lu ros dc-že-valo, hi posedal v zaprtih prostorih na Cetinju, a na potovanju je ras dragocena reč.
Dež jo prenehava! orl časa ilo časa. Sol sem še na Orlov K rs nad Ceti-njomi, kjer je postavljen spomenik 300-lotniee obstanka sedanje vladarske hiše; načrt za ta spomenik je napravila sedanja princesa napoljskn, takrat še kne-giujica Jelena. Lepo. znamenito, pomenljivo tlelo ! Od tam gori so lepo vitli Cetiuje a' vznožju. Kdor pride na Co-tiujo, naj nikar ne zamudi prilike, stopiti na Orlov Kvš; ni daleč, h« 10minut ne težavno hoji4 po dovolj složni cesti.
nekoliko ufilcljslvn. No, ne sebi na korist ! V gmotnem oziru zanemarjam), preganja se, če je svoj i. p niislh^Jji do leh, pravih ali nepravih, mora.o je priti. Ali se ni vzgajalo v divjaškem Kopru, po načilu soUkih zakonov, namenjenih liberalnemu ueniMvu in ila-lijanstvu? I,i je našlo, vrnivši se ,• domovino, moralne zaslombe, v daljši razvoj potrebne družbe? Ne, in dvakrat ne. Trgi in dežela so zapuščeni od vlade in deželnega odbora prav tako, kakor se mi je pokazala žalostna slika tega stanja v deželnem arhivu po spisih. In vendar sklepam po vsem, kar sem videl in čul: v krepkem' našem ljudstvu je gotova naša bodočnost, delavno je, uka željno. Povsodi dovolj priroduih inočij, le uporabili jih je treba, v.irčili s pridobljenim. Mazum-uWvo, posvetno iu duhovno, naj zaposli ozko stanovsko in sebično stališče, iu hitro, ko se obrne ¦;. I j u lir/, ni j o do ljudstva, vskipi naša de/.ula kol kvas ob dovoljpi gorkoli. t'čili morajo iu sami se zato učil., pri-v-cin učili delali neprestano, hranili iu prav uporabljali pridelano, po.izdajati se eden ua dru/.cga. Brez mcjsebojucga zaupanja ni gospodarskega življenja.
Poročal pa sem o deželnem zboru približno lako:
Od Mu lNiK)., od kar -a« je pričelo v Avslriji ustavno življenje, so je i/.hiralo v naši ihv.eli piishitirem uio/e, ki so imeli veljavo v svojem okraju. 1'osel poslanca se je imelo zgolj častnim mestom. ))e|o deželnega zbora pa je jelo naraščali iu je naraslo lako, da m) voliVi in polilično vuilslvo v deželi prišli do spoznanja, da je treba za poslanstvo tudi strokovnega znanja, če. ne pri vseh, vsaj pri nekaterih poslancih. F.dinu to je razlog, da so trgi Soške doline volili mene poslancem, dasi dotlej popolnoma neznanega. Iver sem si vedno s ves t tega razloga, sem imel kot svojo nalogo, uveljavili, kjer je bilo le prilike, svoje strokovno znanj ,
Naši poslanci za i ,. ustavno dobo so iskali v deželnem zboru poli n r u iu s p r a ve. No v vseh :]."» letih ustave o do.>eg!i po tej poti toliko kot nič. Volilci u politično vodstvo v deželi so se odločili za odločniše postopanje iu volili poslance, kateri hočejo priboriti pravice slovenskemu ljudstvu, ne več br<_-zu?pc'-nim dosedanjim polom, marveč ne-\ilrasno v odločnem boju. Pod leni znamenjem se je kandidovalo mene, in tega sem si bil ve.> čas sve-1, kar delujem v javnem življenju.
V tem sem bifob izvolitvi novinec. Najprej sem si moral dobro ogledati poprUčc iu razmrrje moči. V našem deželnem zboru je 11 poslancev laške narodnosti, 10 slovenske. Ker se izvoli iz srede večine deželni glavar, Ortaja razmerje eiiako: 10 proti 10, kajti deželni glavar ne glasuje vedno,   da  s tem ali
dno, da ho v y.v]\i\ pri-
Onui.iioivi  so po  veri
izjemo   pravoslavni,   p...................
— Srhi; tako se oni  imenujejo oh
Sklonil som pa še  iste
so       ako line; da zdravje i....., .   ...,,..
dovolj denarja povrnem o prvi priliki na ("eiinje in od tam d;dje'do Ska-derskoija jezt-ra, v Pod^orieoin Niksie, da hom videl tudi lepši del ("'rne^oro. Zntojiadol hudi dovolj o podrohmistiii i/. Ornofjore.
Le nekaj hesed še v obet« o narodu črmijiorskom.
dvoro   hi narodnosti
pa — Srhi; tal.             ... '_______t
¦saki priliki! In s kolikim ponosom lirištevajo Srhom ! Ime t1 rnogn roc je le toliku, kolikor pri nas Avstrijce. Tudi uradno se povsod rabi srbsko ime, kednr je jrovor o narodnosti nli je/iku.
<'rno^oree je ponosen na svojo -svobodo, ki nima kmalu para v Evropi. Tu je prosta vsaka obrt, vsaka trgovina, tudi s tobakom, soljo in drugimi pridelki, ki so Uriijrod monopol države, ('olnine še ne poznajo, kar jo skoro škoda, ker tako je tuja konkurenca ' prevelika raznim domačim pridelkom in izdelkom. TA notranjim raz-vitkom in napredkom na polju, gospodarstva in razne ohrtnije. pride p.xc tudi Crua^ora do modernih davkov družili držav.
Žal, da se (^rno^oivi saihi ne znujo. dovolj okoristiti tolike svobode in '"'.a si ž njo   tlačijo   žepe  — tujci,   največ
ene ali druge stranke ne odvrže od sebe in onemogoči obstoj deželnega zbora. Poleg tega ima v deželnem zboru glas tudi knezonad-skof, goriški vladika. (ilas mu je dan zbok njega vzvišenega mesta, pred vsem zato, da varuj«1 koristi cerkve iu vero, Ker pn pri označenem razmerju 10 glasov proti 10 odloča ravno glas vladike, in njega prisotnost omogoči zborovanje tudi, ako se ena stranka odtegne, se cerkveni višji glavar ni udeleževal zborovanja, kajti usnja! bi si s tem ulogo vrhovnega političnega sodnika, odločal bi v politiki med narodnostjo m narodnostjo, med sjranko in slranko. Ker pa bi moral le eni dajali prav, izpodkopal bi si Ugled pri drugi, in s časom pri obeli. Posebno se je ogibal lega političnega razsoduišlva preminuli blagi nadškof Zoni. Sin slovenske vipavske doline ni mogel delali proti niieiiom slovenskih poslancev', iu ker je sam za' "jev.d, da se ni bavil s politiko iu ne pozna namere iu nakane ene ali druge stranke, se ni smel udeleževali delovanja v deželnem zboru, ne da bi zgrešil svojega prepričanja.
Delo deželnega zbora se vrši prav za prav po odsekih, in deželni zbor le sklepa 'i tem, kar so odseki pripravljali. Vsak na->ivel ali predlog, staljen v deželnem zboru, se mora po opravilnem redu odkazali kakemu odseku, Le predlogi dtv.elnega odbora iu vlade morejo prili v pivlresovanje in glasovanje tudi brez odsekovegu posredovanja. Predlogi in nasreli deželnih poslancev se pokopljejo lahko vsako lelo po odsekih tako, da se o še lako važni iu koristni stvari niti ne more javno govorili, prizadeli dežolauje ali občine iz zapisnikov de/.elnega zbora pa niti ne zvedo, zakaj njih poslanec ni ničesar dosegel.
Od deželnega odbora no sinemo pričakovati, da vlaga občekoristne predloge, ki se tičejo cele dežele. V dokaz navajam le eu slučaj, '/m leta 1871. je predložila visoka vlada načrt z d r a v s t v enega z a k o n a. po katerem bi se cela dežela razdelila po zdravstvenih okrožjih ter vsakemu okrožju nastavila po enega zdravnika, načrt, ki j j povsem odgovarjal sprejetemu v Isti i. Ker ima Furlauijii dovolj zdravnikov, so italijanski poslanci (emu zakonu nasprotni, in nasproten je de/.chii odbor, kajti do letos .) len, važnem vprašanju ni prišlo do resnega na-čila. Lelos sem napravil kot deželni odbornik z velikim trudom sam tak načrt. No, deželni odbor ni dobil tolmača za slovenski jezik, ki bi moje poročilo prevel za dva italijanska odbornika, in načrt je n« kje od meseca svečana. Ker je vsak načrt zakona predložiti visoki vladi in tudi ta potrebuje časa in premisleku zn važne in večje zakone, ni najmanjšega upanja, da načrt zdravstvenega zakona prid« na   vrsto   že. v -zasedanju   leta
Arbanasi in za njimi ltalij^ii. Tfoko-delstvo, razno obrti ali celo trgovina so Crnoiroivu vsaj na Cetinju se mi je zdelo po večini lako — < p ven iz a k posaie. Zato pa so razne krčme, kavarne, rokodelske delavnice, hrivnico itd. vse v rokah tujcev, katerim se prav dobro »'odi! Hvalili so se mi sami! Služiti te.m tujcem pa ni prenizak po-suo! V tem pogledu se hudo morali ("'rnojjorei osvoboditi sleherne tuje pomoči, da ostane denar \ deželi, kajti tujci, ko /.bogate, pokažejo ('rnifj;ori hrbet in yredo"uživat v drue-e krajo sadove črnogorsko brezbrižnosti.
("'mo^orce jo pač junak od »lave do peto: orožje, to je njegov vsakdanji očenaš . Črnogorca si ne moreš misliti drujrafo nef«o dobro oboroženega, vodno na hoj pripravljeno;?" korenjaka. In ker imamo viharno dobo krutih bojev s' Turki komaj za ledjatni, jo naravno, da Črnogorec ni imel časa dovolj, da bi si ogledal svojo ožjo domovino nekoliko pobliže in spoznal, kaj jej je v hi,sen in kaj v škodo. Zadnja leta se obrača na bolje tudi v tem pogledu, posebno -v kolikor s'*m slišal — v novem delu Ornog.n-o. Na Cetinju je še vedno takti, kakor som omenil poprej.
Tmeje. se, da vlada črnogorska se prizadeli z vsemi silami, da bi dvignila blagostanje in kulturo v deželi. V dobi zadnjih 20 let jo zgradila obilo lepih. eesl, ustanovila veliko šol, sploh dvig-
1S',)S. Taka stvar torej, kot je zdravstveni zakon, se zavlačuje v deželnem odboru žo *J3 lel.
Pa ludi od vlade no iniomci nič resnega pričakovali, kadar gre za zahleve slovenskega dela dežele. Ni imjniše in polrebniše reči v deželi, nego rešili zdravstveno vprašanje iu ono o deželnem šolskem zalogu.   ,
Okrajni šolski sveti so v gospodarstvu za 'olo z.išli. Tolminski je lako zadolžen, di\ bi moral kot trgovec napovedati sločaj ali kimkurs. Doklade za šolski? polrebe dosegajo v sežanskem okraju celo 75% na ves iz-ravni davek. Zidajo se velike šolske gradbe, Vse mora plačevali kmelsko prebivalstvo z davkom na zemljišča.
Vlada dobro ve, da lako ne gre in ne more iti dalje. Vlagala je siior že predlogo na deželni zbor in odbor, da šolske neznosne razmere uredi, a ker nočeta deželni odbor in deželni zbor, oziroma italijanska večina oudi, o tem ničesar vedeti, ni do danes ničesar dosegla. Ako vlada v teku %] lel ni imela volje in moči, spravili z dnevnega redi 'ždravslveni in šolski zakon, polom lahko rečemo, da od nje slovenski del dežele n i m a JU n o gn ali niče,-¦: a r u p ali,
Slovenski poslanci ho lorej proprirniil, da od vlade in deželnega odbora ne priilo zakonov, ki hi bili koristni buli za nas; po dragi si rani v deželnem zboru pa sami ničesar Da premorejo, ker niti delali ne morejo v odseku, č', hi še lako radi hoteli,
Naš deželni zbor ima namreč tri odseke: policijskega, linuučjiega iu legalnega, ali po našo odsek za prošnje, za denarno zadeve iu za zakone. V prvem gre ?.\i enoletno podpore, n. pr. dijakom, cestnim odborom, zaradi nezgod i. tir., v drugem gre za proračun iu račun uprave cele deželo in za podpore, ki se dajejo leto za letom, v tretjem se pripravljajo zakoni. Le v prvem imajo slovci.ski poslanci odločilno besedo, kadar gre za enkratne podpore, v drugih obeh imajo večino italijanski poslanci, ali s kratka, imajo vse predloge deželnega zbora v svojih rokah in da lahko vržejo še lako nujni iu koristni nasvet in predlog slovenskih poslancev v koš.                    (Konec, pride.)
Delavska zavarovalnica proti nezgodam
*a Trst, Primorje. Kranjsko in Dalmacijo v Trstu. To je uradni naslov zavodu, kateri je bil ustanovljen Ida LS.SH. za gorenje deželo in s katerim smo se pečali že v zadnji Me-vilki. Ljubljanski .Slovenski Lisi" in po njem tržaška ,Kd i no s t"- sla prinesla obširne članke, kjer se je tomačil pravi smoter le delavske zavarovalnico onim krogom, katerim je bil še nejasen.
nibi Ornogoro v vrsto evropskih držav, če tudi jo majhna. Da pn vlada ni moda So doseči vsega y tega, kar bi rad videl vsak prijatelj Črnegore, to jo naravno, saj vsak napredek, ki se ne razvije na trdni pri rodni podlagi, niti zdrav ni, a In mala slovanska državica je navezana stdoh le na prirodne sile svoje zemlje b^vojojr« čvrstega naroda. Toda bas v tem prirodnom razvijanju je iskati trdnih pogojev srečnejše bodočnosti!
liati so je le nečesa! Opažal sem, da zapadnoevropske razvade se utiho-tapljajo tu pa tam tudi že v krSno Gr-nogoro; in v tem je nevarnost, da bi se pomehkužilo to sicer čvrsto, to vrlo ljudstvo. Mehkužndst pa je začetek propadanju! Tako je bilo pri vseh narodih, a tej usodi bi ne utekli niti Črnogorci! Da za Črnogorca bi bile posledice toliko usodopolniše, kajti z modernišun življenjem po tujem uzorcu bi nastalo prav dragoceno potrebo, katere bi oskrbovalo inozemstvo. — In Grnagora že danes uvaža veliko več nego biv bilo želoti. - Dal Bog, da bi ohranil Črnogorec kolikor možno dosedanjo življeu-ske potrebe, običaje in navade ter^ varoval se tujega upliva, ki sili največ čez Kotov.                                            .
Črnogorec je ponosen na svojo domovino, na kršiio Ornogoro. Ni velika, ni bogata, v velikem dolu je celo jako uboga, a Črnogorcu je mila in draga tako, kakor da se cedi po njej med in
Ta zavod ima svojo vejo- ludi na Goriškem in mnogo Slovciicov-gospodarjov ler Slovencev - delavcev so člani loga društva. Vsled lastne krivdo in niiviulne slovenske malomarnosti je prešel zavod precej pri porodu v nasprotno nam roko •— polastili so so ga Lahi. V kolikor so niso sami vrinili v upravitoljslvo, v toliko jim jo pomagala sama vlada s lom, da je imenovala od svojo strani svojimi zastopniki v za vodu samo Lnlio, in sicer večinoma iz Trsta, Ti ljudje, kakor navadno povsod, kjer Imajo vajeti v rokah, so puševali po turško brez ozira na nas Slovence, kalorih večina jo zavarovana pri zavodu. Nasproti Slovencem, knl.ori.fin so ponesrečili, so bili brezsrčni, in kakor sum zadnjic na kratko omenili, m m boro malo brigali za njih nosroeni položaj, Na menlo, do hI v resnici iislrostftli namonu in pomiipll v potrobi in nesreči delavikom slitim kar najhitreje, kakor to določajo paragrafi, ho ho dali prosili in moledoval! lota in lotit, prodno so določili bodisi najmanjšo podporo pono« flrocenccm-Slovencem, Znano nam Jo voft sln-čajov, Dva delaven s Kranjskega, otlon Iz Hrvaško ter odon iz Dalmacijo, knr so hill Slovani, so občutili moc to laško gospodo, dočJm so hlli Širokih rokavov pri podeljevanju podpor lailklm podanikom, l*ri njih so ni dosti tepraftovnln, marveč, nemudoma določalo podporo, kar m ni zgodilo skoraj nikoli nasproti Slovanom,
Pa no samo, da so Slovence na ta način materijalno pritiskali, nogo jih ludi moralno zaničujejo,, kajti laški uradniki, nezmožni slovenščine, žalijo dolavco-Slovonco z navadnimi, Lahom prirojenimi in Slovence razžaljivinu besedami. Višji uradniki ne znajo slovenščino, in radi tega silijo Slovence, da morajo ž njimi laski občevali. Zavod sam ob sebi. ima plemenit smoter — pomagali nesrečnežu v potrebi, in kot lak bi moral imeti popolnoma nepristransko upravitoljslvo, posebno, ker ima v svojem področji/ludi Slovane zraven Lahov hv nekoliko Nemcev.
Kolikor delodajalci toliko delavci morajo plačevati stfojo doneske. Da doneski presegajo troške, jo dokaz, ker je ?,avod že sezidal nekoliko hiš v Trstu in lako naložil svoj rezervni zalog. Pa tudi tukaj jo pokaralo upravilcljslvo svojo barvo s tem, ker je imenovalo upraviteljem hiš nekoga. Laha, kateri je svojčas s svojim-upravljanjem skoraj po-popohioma uničil neki delavski denarni zavod v Trstu. Tudi tukaj so ni postopalo, kakor bi se moralo.
Da si gospoda v upravileljslvu zagolo-vijt. svojo posest, izdelali so posebno službeno pragmaliko, po kateri mislijo po novih volitvah zagotovili krtih sobi in le svojim benjaminom. Po tej novi pragmatiki, katera baje stopi v veljavo po novih volitvah, ~ seve,- ako zmagajo  Lahi  — se  ne zahteva
mleko. Črnogorec je v. obče zadovoljen z malim, in to malo mu daje ta doimvia zemlja, čs tudi je videti tujemu očesu tako zelo ubo/.na. In to svojo skalovito domovino so Črnogorci vitožki branili dan k dnevu z mečem v roki pod vodstvom svoiih modrih vlodik in knozov. Veliko jo preteklo- krvi za to zemljo, neštovilno jo v narodu povcfttij in posnnj o junakih, ki so dali kri in življenje za de rs t častni i slo hodu Klatim*. Kaj čuda torej,, oko je -Črnogorcu mila in draga ta bedna domovina, ki pač-zasluži lepših časov vsaj v bodočnosti t! Črnagora jo pridobila nokaj ozcu-lja po znnnom .dogovoru volovlastij. <v Berlinu. Toda stisnona jo ta ubogadr-žavica mod gore, tla so no .mrir.o nikamor ganiti.'Bok.o KotoVsko so pripadlo zopet pod Avstrijo 1.1814.. v spo-lazumljonju z Rusijo",'toda z zagotovilom vseh predp.ravic Bokeljnnov. In na posredovanje Rusijo &o so Črnogorci sami umaknili iz svojih-pozicij... .gotovo krvav.ečim srcem, saj s tem jo Ima lirorozana Čmigori — srčna žila!! U'-iifitrora broz Bdlčo jo iftto,kar Avstrija brez. Trsta in Pulja, da šq mikajo mora vsakdo objektivno ;priznati>! Ves nromet na Črnogoro gre skozi Kotov. Hribjo nad Kotorom so žo črnogorski, a meja so jim vleče ob rebrih, pod katerimi štrlt' mod skalovjem in nabrdih velikanske, avstrijske trdnjavo . ,. Boke so za Črnogoro izgubljene!   Brez  njih
nikakašno avstrijsko državljanstvo za uradnike, torej se bodo mogli imenovali tudi pristni Lahe. ~ Upraviieljstvo zavarovalnice je bilo raz-puščeno po znolranjem ministerstvu vsled zahteve samega ravnateljstva, katero je menda upalo, da pri novih volitvah pojde vse gladko kakor doslej. No gospodje so delali račun brez kramarja, kajti tudi Slovani imajo nekaj govoriti in pri prihodnjih volitvah storijo svojo dolžnost; da pomorejo delavcem do pravičnega upraviteljstva, katero ne hode prašalo nesrečneža po njegovi narodnosti, nego izpolnjevalo svojo dolžnost ne samo po besedilo zakona nego, tudi po p o-trobi in Človekoljubnosti, ne da bi s tem škodovalo zavod.
Koncem tega, ali v sredi novembra me-secrf se bodejo vršile n o v e v o l i t v c za upra vn i svet, in na meslu bi bilo, da se začne na to delovati, da humanitarni zavod, v katerem imajo Slovenci in Hrvatje glede na število članov večino, dobo tudi v svojo roko, S tem se gotovo usireže vsem po-škodovnlcom brez razločka na narodnost po znkonu in odpadejo gotovo vse nerodnosti, katero so so v ta zavod nlople, odkar je i»U domena Lahov,
V* sledečih vrsticah podajamo nekatere paragrafe, knlcri so važni giede bodoče volitve in so malokaleremu podjetniku znani, delavcem pa gotovo skoro vsem neznani:
Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu obsega Kranjsko, Dalmacijo, Primorsko in Trst. Volitve v načehiištvo se v tako vrže: § 10, statuta veli: Načelnišlvo obstoja iz odbora 18 udov, in sicer; šest odbornikov in Sest namestnikov volijo delodajalci iz svojo srede in ravno tako število odbornikov in namestnikov delavci iz svoje sredo. O.slnlih Seal odbornikov imenuje mi-nisterstvo za notranje zadeve. — §11. statuta pravi: volitve se vršijo po volilnih listih, in sicer morajo bili li;-li po § 14. izpolnjeni, — § 12. Za volitve se morajo vsa zavarovanju podvržena podjetja razdeliti v šest kategorij, in sicer spadajo:
v prvo: kmetijsko in gozdnogospodarsko • .vanjo in mliuarsko obrti; v drugo: železnice, rudarstvo "n plav-žarsivo,  kovinarstvo, izdelovanje strojev  in .•.znih orodij;
v tretjo: kemična industrija, izdela vanjo kurilnih in svečavmli l vari n, živil in povžit i:'m v   četrto:   stavbni   obrt,   obdelovanje kamnov in zemeljskih Ivarin;
v peto: f.kaninska obrlnija, izdelovanje in čiš' ,. <? o,,,nfce,-
. - -lo: p.ir„ usnje, lesene in rez-uarsKc tvarine, puugraflčnc obrti itd.
Vsaka gori omenjenih kategorij (skupin) voli po enega delodajalca in enega delavca za odbornika in ravno tako tudi dva namestnika. Tisti, kateri v kaki skupini dobi največ-glasov, je izvoljen za odbornika oziroma namestnika. — § 14. Zavarovani delavci imajo skupno, moški in ženske, aktivno volilno pravico, izvzeti so: učenci in vežbe-niki, kakor lucli osebe, katere nimajo nobene plače, ali pa samo jako nizko plačo. Pasivno volilno pravico imajo samo svojepravni moški delavci in uradniki. Zavarovanci volijo tako, da se vsi pri jednem podjetniku stoječi delavci in uradniki zjedinijo za enega odbornika in enega namestnika, katera morata bili u d a v listi kategoriji, v kateri ima podjetje glasovalno pravico. Ime kandidata se napiše po zaupnem možu, določenem od delavcev in obratnih uradnikov, in isti prida svoj podpis v glasovalni list, na katerem mora bili število delavcev in uradnikov, ki so v podjetju, napovedano od zavarovalnice, in -sicer po onih podatkih, katere je ista dobila po obratnem podjetniku. — § 15. Najmanj štiri tedne
pa se ta državica ne more razviti, tak<5, kakor bi se morala! — Najbolj pa boli Črnogorce dejstvo, da niti naravne morske luke pred Barom (Antivari) niso sami gospodarji, kajti Avstrija si je pridobila na berlinskem dogovoru še takozvano Spico pod Budvo, in ta sega do polovice luke; tam pa so — avstrijski topovi. Tak6 so porozane Crnigori vso žile k morju... in s tem je onemogočeno vsako pravo razcvitanje balkanske državice....
Predno končam spomine sCetinja, naj omenim le dvoje dejstev:
Vladarska hiša Petrovie-Njeguš je: iz naroda — za narod! InzaMtudi vežejo narod in knežjo rodbino prav srčne vezi, globoko vkoreninjene v starih tradicijah, v starih službah, katere so izpolnili Petroviči iz ljubezni do«kr-.sta» i slobode* za svoj narod. Treba le videti in slišati, s kolikim ponosom m globokim spoštovanjem govori vsak Črnogorec, naj bo še tak<5 priprost, o «Njegovom Visoeanstvu Knjazu i Go-spodaru* ali o kateremkoli članu vladarske hiše. Nasprotno pa tudi knez in vsi iz njegove hiše občujejo z narodom na najljubeznivejše načine, ne da pri tem kaj trpi njihova dostojanstvenost...!
Sedanji kiwz Nikola L je bil rojen 25. sept. 1841. (st. št.) in vlada od l.-avg. 1860.; poročil se je istega leta s knegmjo Mileno, roj. 22. aprila iai7. — Kak6 srečno je bilo poročenih pet
pred dnevom volitve mora zavarovalnica na J vsako zavarovalno podjetje poslali eno glasovnico za zavarovalne delavce.
Vse glasovnice morajo imeti pečal zavoda, liste, Iti so namenjene za zavarovance se morajo izpolniti po § 14.
Glasovnice so raznih barv in sicer za vsako skupino je druga barva. Za prvo kategorijo je bela; za drugo rodeča; za tretjo zelena; za Četrto lemno-žolla (orange); za peto modra; za šesto svetlo-rmena. Glasovnice so torej za vsako kategorijo drugačne in na to morajo pazili naSi podjetniki, oziroma delavci.
Glasovnice se ima poslati volilni komisiji in ne ravnateljstvu, ali upravitelj-stvu zavarovalnice, na kar posebno opozarjamo ler se morejo oddati ali osebno na dan volitve, alf pa po pošiijalvT preti" tmevom volitve.
Najboljše bode, ako naši delodajalci dopošijejo izpolnjene glasovnice nam v revizijo, da se ne zgodijo pomole; mi jih pregledamo in odpošljemo volilni komisiji. Imena kandidatov se jim svojčas naznanijo.
Opozarjamo kolikor delodpfalce toliko delavce, da se bode vršila najprej volitev razsodišča z vijoličastimi listki. Ta volitev ni posebno važna.
Podali smo s tem nekatere važneje paragrafe, da se bodo znali ravnali tisli, ki iiris.jo volilno pravico.
Poskrbeli smo tudi za imenik volilcev-delodajalcev, kaleri priobčimo. Vsaki gospodar, kateri ve, da plačuje doneske zavarovalnici proti nezgodam, — ne okrajni blagajni za bolnike!! — naj torej pazi, da dobi glasovnico on in tudi njegovi delavci.
Kdor potrebuje kaka pojasnila, naj se obrne do uredništva, katero rado postreže.
Toliko za danes.
DOPISI.
far Brd, 28. sept. Hvala Bogu, trgatev je prišla in nam obeta obilo dobre kapljice. 'Posebno izvrstno vino se nahaja v zahodnih Brdah. Tudi kup ni toliko nizek, kajti prodaja se po H» do 21 Uekloi. Letošnja letina je glede množine srednja, giede na dobroto — pa izvrstna letina. Da srečna so Brda, ona so cvet našo dežele, zato se pa človeku »milo stori*, ko pohaja po Brdih in vidi, kako so zapuščena od vseh višjih oblaslnij. Vozne pošle ni v velikih Brdah nobene. Geste so luke, da se jih usmili Bog in bi bilo umestno, jih stavili v litanijc vsili svetnikov, rekši: Briških cest — varuj nas Bog! Go tudi letošnja letina ni posebno bogata, vendar smelo trdim, da imajo letos vsa Brda gotovo kacih 20 do 22 tisoč hektol. vina za izvoz. Koliko trpljenja, pred se ta množina spravi do postaj ? Tu se pozna potreba — železnice, kojo sem omenil pred nekolikimi tedni v »Soči*.
Dovoljujem si podati mali prospekt briških pridelkov.
Brda pridelajo za izvoz povprečno vsako leto 20.000 hlol. druzega sadja, pa lahko rečem, čez 32.000 quint. Skupno tedaj 52.000 quint na leto, to je toliko, kakor 1000 quint. na leden.
Tolika množina bi bila — v srednjih letinah, kajti sadja se izvozi veliko več. Smelo trdim, da se Črešenj in češpelj izvozi nad 30 tisoč qnint. Poleg tega bi železnica oživila domačo kupčijo. Domače prodajalniee bi delovale trikrat toliko, ker bi ljudje ne zahajali k goriškim ali krminskim kupnem. Dalje, tuji kupčevalci bi "morali priti . Brda kupovat sadje, ker bi ga iz Brd direktno pošiljali na določen kraj.
Razvidna je korist železnice za Brda. Kogar to briga in zanima, naj se gane. Svetujem pa si. županstvom, da napravijo skupno prošnjo, ler jo uroče našima drž. poslancema, kajti še to jesen bo razgovor v drž. zboru o bohinjski železnici. Čas je ledaj kratek, za to pa:
Na delo tedaj, ker resnobni so tlnovi, A delo in trud Vam Bog blagoslovi!
Iz Kobarida, 25. septembra. — Pripravnica za c. kr.  učiteljišče v Kobaridu  jo
hčera, o tem sem že govoril nekje v «Sočb. Najstarša, kneginja Ljubica-Zorka, roj. 1864., poroč. 1883. s knezom Petrom A. Karad jordjevi-čem, je umrla že I. 1890., zapustivši dva sina in hčerko. — Na domu sta še dve kneginjici: Ksenija, roj. 1881., in Vjera, roj. 1887. — Naslednik knez Danilo Aleksander je bil rojen 17. jun. 1871., knežič Mirko pa 5. aprila 1879. — Treba daleč iskati vladarske rodbine, v kateri bi vladala tolika ljubezen ... I
Naposled naj še omenim veliko naklonjenost, ljubezen, oduševljenost Črnogorcev za — Rusijo. Ta zveza ima pač že stare korenine, saj velika Rusija se je ol-stovski spominjala male Črne-gore ob vsaki priliki. Rusiji ta naravna zveza ni v škodo, Crnigori pa je bila morda že — spas. Kdo se ne spominja preznamenite napitnice umrlega carja, ko je dejal, da knez Nikola I. je edini njegov pravi prijatelj v Evropi?! —In ljubezen do Rusijo se kaže vsak dan in v vsaki hiši z molitvami za čara in mogočno Rusije, s prepevanjem ruske himne, s podobami ruskih carjev v uradih in zasebnih hišah — povsod done na ušesa prijazni glasovi za čara in Rusijo.....
(Dalje pride).
odpravljena! Tako se je raznesla prve dni t. m. po našem trgu novica, ki nas je vse osupnila. S počelka smo mislili, da je vse to le prazna bajka, ker je bil prišd, ua prošnjo tukajšnjega učitelja - voditelja c kr. pripravnice g. Ivana Kraj ni!«a, da bi se dovolilo letošnje šolsko leto poprej kot navadno začeti, ukaz od veles. c. kr. deželnega šolskega sveta v Trslu, da se Ima pričeli šolsko leto že s 15. septembrom, kar se je tudi v »Soči" objavilo.
Dne 10. t. n*. je došel p.i tukajšnjemu županstvu dopis od slav. e. kr. šol. sveta v Tolminu, s katerim je bilo naznanjeno, da je vis- c. kr. ministerslvo za uk in bogo-častje, v rešitev vloge z dne 15. maja t. I., e. kr. pripravnico za učiteljišče v Kobaridu opustilo, tet da je takšno ustanovilo v Sežani.
Radovedni smo, kaj se je v taisti vlogi vis. niinislerslva sporočilo, kur je dalo povod, da se je šola odpravila.
Ako je prišla pripravn;ra v slab stan, so zakrivile deloma višje šolske o b l a s t i, ker so poprejšnjemu učilelju-voditeiju nalagale preveč opravkov, ker je bil ob enem c, kr. okr. šolski n a d z o r n i k, učilelj-voditelj pripravnice in učitelj - voditelj ljudske šole. Kadar je kol nadzornik svoje inšpekcije po okraju izvrševal, takrat sta trpela pripravnica in ljudska šota na pomanjkanju poduka, ker niso imeli po dva tri dni šole zaradi pomanjkanja enega učitelja. Otroci so prihajali v šolo. a odhajali brez poduka.
To je bilo tudi krivo, da je več deklet v Gorici pri skušnji padlo, in radi tega so se bali stariši svoje otroke v šolo pošiljati.*)
Lansko leto je bilo krivo, tla je bilo malo učencev, ker se je prepozno začetek šole naznanilo, kar opravičuje to, d.i se jih je letos do 14. I. m. oglasilo 25 :n sicer iz vseh krajev Goriškega, rolo s Kranjskega in tržaške okolice. Bilo bi število skoro do 30 narastlo, ako bi ne bila šola odpravljena. Bil je torej prejšnja leta večji vzrok, šolo vstavili, nego je lolos.
Morebiti, da je lo tudi kot maščevanje, ker so dohajali pred leti ojslri dopisi iz učiteljskih krogov proti g. nadzorniku v časopise, kar ni bilo brez gotovih vzrokov. Zua-biti tudi radi tega, ker se je lansko I* t« kobariški obč. zaslop enoglasno izrekel proti imenovanju g. Al. D—ko voditeljem ljudske šole v Kobaridu?! Tudi zalo^ je imel obč. zaslop opravičene vzroke. Še se namreč ljudstvo spominja, kako je bilo z šolo v lislem času, ko je bila v rokah 1). družine. Oče je bil učitelj-voditelj, sin učitelj in hči učiteljica. Drugih ni bilo. Zadosti je, ako rečem, da r. prč. gosp. vitez dekan Jekše, ki je imel vsak dan priliko vse opazovati, jo je imenoval šaljivo Dominika ner-S c h ule, ker je rekel, da je ni na vsem Primorskem enake.
Sicer se je izrazil g. nadzornik še v času njegovega bivanja v Kobaridu, da kadar pojde on iz Kobarida,- pojde tudi pripravnica za njim. Iz vsega tega sklepamo, da pripravnica v Kobaridu je bila te radi g. D. a ne radi — ljudstva. Gospa D. je vrnila lani Kobaridcem nchvaležnosl proti g. Do-niiiiku za nešlevilne dobrote, ki jih je baje Kobaridcem napravil. To je pa ravno nasprotno. G. D. bi se moral s hvaležnostjo spominjali tistih časov, ki jih je v Kobaridu preživel, ker tukaj je našel ugodna tla, na katerih je vzrastla lestva, po kaleri je prišel do svoje sedajne stopinje. Nikjer drugje bi se ne bilo to zgodilo. Vse liste dobrole pa, ki jih je Kobaridcem delal, so bile v prvi vrsti njemu v korist, ker so mu žepe polnile.
Vemo pa vsi Kobandci, da je udaril po vsakem, ki mu je bil ali mu je količkaj na potu. Torej gosp. nadzornik, zdaj imate še čas, udrihati po sovražnikih, dokler imate palico v rokah; čas beži, Vam že roka peša in palica Vam iz rok pade. Kolikor več sovražnikov pokončate, toliko iavorik si boste za Vaše junaške čine pridobili, ki bodo Vaša junaška prša kinčala.
Mi se pa zanašamo na pravičnost si. c. kr. okr šolskega sveta, da vsako stvar prej dobro preudari, predno bode Vam na ljubo Vaše predloge odobraval.
Eden pravicoljuben občinar.
Dostavek uredništva. — Ta dopis smo priobčili, ker nam je došct od ugledne in veljavne strani; tudi smo so prepričali, da dopis govori le resnico, a »Soči" je naloga, pravico braniti in krivico pobijati brez ozira na to, ali se komu prikupimo ali ne.
Pripravnica v K. je bila torej opuščena in ustanovljena v Sežani. Ni naša naloga, da bi reševali umestnost tega koraka; ali omeniti nam je, da voditelj c. kr. pripravnice v K. ni bil imenovan za Sežano, kar \'i se bilo spodobilo. Tudi ta slučaj je le v potrdilo znanih trditev o paševanju nau slov. učiteljslvom. »Ed." je t" dni dobro povedala! Morda se še povrne- k te; hi slučaju, imeiiovaje osebe, ki L <•'¦'. kažejo svojo ljubezen do — slovenskega Šolstva! Krinko doli!
Iz Ljubljane, 29. sept. — (Posnemanja vrejdno!) — Zidarji iz Renč pri Gorici, kateri delajo v Ljubljani, so se zvezali s kranjskimi zidarji in lesarji in ustanovili zidarsko in lesarsko društvo. — V nedeljo 20. t. m. so priredili v «Narodnem Domu. veselico s petjem, z igranjem na dobitke in plesom. — Peli so zidarji iz Renč pod vodstvom opernega kapelnika g. Beni-šeka. Tudi slavno društvo «SIavec» se je izkazalo kol prijatelj narodnega napredka ter je sodelovalo iz prijaznosti s tem, da je tudi ono zapelo nekaj pesmij. Petje je bilo izvrstno. Drušlvo «SIavec» je zopet pokazalo, da ima izvrstno pevce. Tudi Renčani, dasi jih je bilo le malo (10), niso zaostali; odobravanja je bilo loliko, da so morali "clo ponavljati nekaj pesmij. Škoda, da jih je tako malo, lahko bi se dal napraviti se mnogo večji zbor, ki bi lahko štel 40 do 50 pevcev, kajti opazuje se,  da imajo tudi  v Renčali
*) Iz „Sloj?tae" ljudske Šole pa so v*e prestale izpit, — Ure J n.
nadarjeno?! za petje in da se jnko zavedajo svoje narodnosti. — Torej prosi se, da bi se oni gospodje, ki so vešči glasbe v Renčali, potrudili, da bi se ustanovilo kaj lakega. Nekaj se sliši o tej reči; upamo, da tudi bo kaj iz lega!?
Pri veselici je bilo mnogo občinstva navzočega. Zabava je bila izvrstna, sosebno pri igranjn na dobitke in pri plesu.
Nekaj čudnega, ali kako bi Človek rekel, komičnega se je opazilo pri tej veselici. Tudi laški zidarji so namreč prišli na veselico s trobojnicami. Človek so je moral kar smejati, ko je videl Lahe, kateri so imeli pripele slovenske trobojnice in so govorili Jaški. — Ne more se soditi, zakaj? Sicer so trdi Lahi pristopili k temu društvu in se kazali jako navdušene, ali kdo ve iz kakšnih namenov?!? — Odborniki tega društva pazile, kaj delate, kadar sprejemate Lahe!!
Dostavek uredništva. — Z veseljem smo sprejeli to vest, kako lepo se vedejo naši delavci iz Renč v Ljubljani. Gist jim !
Domače in razne novice.
Osebne vesli. — Sodni pristav g. Aulouio V i il " z je premeščen iz Tolmina v Tržič, na njegovo mesto pride g. dr. Viktor A ha z h iz h, doslej koncipist pri finančni prokiinduri v Trstu. Ta gospod se piše Se vedno s staro bohoričieo; ali je Slovenec, ne vemo.
Drž. poslanec g. dr. A. Gregorčič je bil štiri dni v Gorici po nujnih opravkih; v sredo zvečer je zopet odpotoval na Dunaj k vferajšiiji seji poslanske zbornici*.
Smrtna kosa, --- V sredo proti 1. popoldne je umrl v Gorici deželnega sodišča svetnik g. Ambrož Flegar, krepek mož v najboljših letih. Še v petek je predsedoval obravnavam a v soboto se je udeležil seje svelovalstvene zbornice. Na križu so mu rastli neki izrastki, ki so obtrdeli; trije zdravniki so hoteli izvršiti sicer ne težavno operacijo, a pri tem se mu je ostrupila kri in ua len« je umrl. — Pokojnik je bil rodom izPaziru; nt- vemo natančno, ali se je čutil Hrvata ali Italijana. V Gorici je bil četrto leto. To jesen bi gotovo {»ostal višji svetnik. V svoji stroki je bil vešča k; pri obravnavah je pa bil vedno prefi-ikaleti in prener-vozen. — Pogreb je bil danes ob 8. zjutraj,
—  Naj počiva mirno!
Vabilo. Gg. odbornike trgovske-obrtne z a d r u g e vabim najuljudiiiše k prvi redni seji ravnateljstva dne 7. oktobra ob II. popoludne v prostorih »Goriške ljudske posojilnice*. Dnevni red: Določitev poslovnega reda. 2) Najetje stanovanja in nabavne uradne oprave, 3) Imenovanje uradnega vodje, 4) Morebitni nasveti.            Dr. Henrik Turna,
načelnik. Trgovska obrilia zadruga.  — Opozarjamo   vse   gg.   odbornike   tega   novega društva na vabilo k prvi odborovi seji, katero sklicuje   predsednik  g.   dr. Henrik  Turna.
—  Ta mesec se vse uiedi, da začne društvo poslovali. Ta b» zopet važen napredek za Slovence na Goriškem. Enako laško društvu si je nabralo v petih letih nad 15.000 gld. imetja in zdaj kupuje že svojo hišo na Travniku; ono ima veliko Slovencev v svojih kremplji b. Slovenska zadruga bo morala vse rešiti. Na dele! — V prvi vrsti je treba vsestranskega zaupanja. Da se ni ničesa bali, dokazuje izborno delovan/e »Goriške ljudske posojilnice".
Nujni predlog driavuih poslancev dr. Gregorčiča, grofa Coroiiiuifja in tovarišev o pomoči v Ravnah. — Dne 7. avgusta t. t. je velik požar uničil sedem največjih hiš v Ravnah, v okraju tolminskem na Primotskem. Vpepelil je ravno toliko hlevov; potem se je razširil ogenj na vaško cerkev in nje stolp. Zvonik je popolnoma uničen, zvonovi ao popadali iz stolpa in cerkev sama jt zelo občutno poškodovana.
Vas Ravne je visoko v gorah v občini Cerkno in ima le 2H4 duš. Večina prebivalcev se živi lo od trdo zaslužene dnine, večji posestniki so pa močno zadolženi; po tej žalostni katastrof], dne 7. avgusta, so pa še ti soeutjavredni pogorelci postali pravi reveži. 40 oseb je brez strehe, brez življenja in potrebne obleke. Govedina, 60 na številu, je brez potrebnih hlevov in krme. Proizročena škoda je cenjena čez 30.000 gld. V istini vlada ondi nepopoisna revščina, radi katere potrebujejo tamoSnji prebivalci nujne pomoči, osobito zato. ker je v teli hribih navadno huda  zima En ta je že skoro pred durmi.
Kakor navadno, se je pridružila tej občutni nesreči še bolezen; še sedaj jih leži čez 20 oseb bolnih na griži, za katero jih je tudi nekaj mirta.
Kar se tiče poprave pc tem požaru poškodovane zupiic cerkve, naj omenimo, da je c. kr. inženir preračuni! stroškov na ">200 gld. Prebivalei sami ne morejo v tem slučaju cerkvi nič pomagati, ker so sami po požaru poslali taki reveži, da potrebujejo luje pomoči. Polrebno je torej, da država pripomore k popravi cerkve z višjim doneskom od postavne tretjine.
Podpisani stavijo forej predlog:
»Visoka zbornica naj sklene:
»»Visoka c. kr. vla»!a se pozi vije, pregledali dne 7. avgusta t. I. v Ravnah, okraju tolminskem na Primorskem, po požaru pro-vzročeno škodo ter po razmerah polrebe dovoliti posameznikom in občini za zidanje hiš in gospodarskih poslopij in popravljanje poškodovane župne cerkve iz državnih sredstev potrebno podporo"".
Dunaj.  23.  septembra 1897.
Dr. Gregorčič, C or on i ni, Robič, Dr. Krek, Dr. Butat, Peric, Dr. Ktaič, Šupuk, Povše, Berks, Pfeifer, Pogačnik. D». Kvekie, Zore, Dr. Žitnik, Šuktje, Žičfcar, Borčič, Dr. Gregorec, Biankim, Dr. Ferjančie, Dr. Šus-teršič.
Niih rojak, Inženir g. Josip Roijnk, doma iz Solkana (svak g. dr. Franke), kaleri je v službi na Sušaku, je skoraj postal
žrlev morskih valov. On je bil namreč tudi na paruiku ,Ika", kateri je utonil prošli teden v re ki Inki in le srečnemu slučaju se ima zahvaliti, da je še med živimi. Gitali smo namreč v hrvaških ,Nar, No vin ah* opis prizora, ko se je potapljal parnik, kaleri je opisoval dopisniku v pero sam gosp. Doljak. Ko je opazil, kaj se je zgodilo s parnikom, se je pripravil za rešitev, vrgši s sebe suknjo ter tako pripravljen tolažil neko gospo z otrokom. Ko je bila gospa z otrokom na varnem kraju, je hotel tudi sam priti v zavetje, ali tega ni bilo nikjer. Parnik se je vedno bolj pogrezal viuorje in slednjič čutit vodo že pod nogama, na kar se je sam vrgel v morje, da ga ne požre s parnikom vred. Plavajočega po morju so ga zapazili v čolniču veslajoči ljudje, ki so veslali naravnost proti njemu ter ga s čolnom potisnili v morje, da se ga je prav pošteno napil. V uajkritičnejem času ga je zgrabil nekdo za tilnik ter izvlekel na površje — v čoln vaklikirvši: »Ah, lo su gospodin in/.i-nir!" I/, čolni so ga spravili na majhen parnik, kjer so bili že štirje rešenci. Po tem ko je parnik čakal še nekaj časa, jo ndplul proti obrežju pomorske oblastnije, kjer so bilježili imena rešenih. O.l lam, seve ves moker, je prispel domov, kjer niso uiti slutili kaj se mu je zgodilo, V rimrn kotičku sta se igrala dva otroka, druga dva pa sla pisala šolske naloge, dočim mu je soproga bila s petim otrokom v drugi sobi. Moremo si mislili, s kakšnim veseljem je objemal svoje drage ler se zahvaljeval Previdnosti, da ga je rešila prezgodnje smrli! Muogo-hrnjuiiii čestitkam na rešitvi so pridružuje tudi n.i-e uredništvo!
»Goriška ljudska posojilnlea" jo imela v .septembru gld. 07 75:M>!) promeia, v prvih tleli četrt lela pa gld. V,:\7t.»Tti-M. Ako pojde v tem razmerju dalje, bo letos nad K0O.0O0 gld. ali za dobrih :;<M).U<H) gld. več nego l.uii. To je zopet velikanski napredek Icg.i pivznamouib ga denarnega zavoda. — Letos seje preinenila vsa notranja uprava po vzgledu velikih denarnih zavodov. S tem so nastali razni stroški, da risi i dobiček letos še ne ho mnogo veeji; lod.i zavod je postavljen na trdna tla in pričakovati sme Se lepe prihodnosti, —- Hišo, v kaleri je posojilnica, je kupilo društvo HŠolski dom"; posojilnica naj si omisli kaj   lepšega!
Primorsko v delegaciji. - Delegaciji avstrijska in ogorsfca, dovoljujete denar za skupne polrebe obeh državnih polovic, v glavnem za vojsko. Tu je mesto za razpravljanje, kakošua bodi držuvna politika na zunaj, t. j. nasproti drugim državam. — In v tej toli važni korporaciji no 'bomo zastopani primorski Slovani, kajti I/ihi imajo na Diii.djii 11 poslancev, ki so izvolili tri delegate iz svoje srede. Deželna manjšina ho imela torej t r i zastopnike, slovanska večina pa niti enega. Primorsko se bo kazalo tu kot —• laška pokrajina! To imajo na vesti tudi oni Slovenci, ki so bili prodali Lahom s»oje glasove v veleposeslvu! Rojaki, ali vas nič ves! ne peče? Ali prihodnjič popravile letošnji greh ?!
Vrednost.»Slogiulh" Sol. —Že prejšnja leta smo opazovali, da deklico iz zadnjega razreda »Slogine" šole so vse dobro prestale vzprejemni izpit na učiteljišču, do-čim so propale one, ki so došle iz c. kr. pripravnice. Letos pa je naredilo tu izpit vseh 13 deklic, ki so se oglasile k izpilil iz »Slogine" Šole; sprejetih je bilo It, a 2 mlajši sta morali zaostali, ker je premalo prostora.
To dejstvo je jasen dokaz, kako važna in dobro je urejena »Siogina* šola. Vlada bi jej lahko naklonila podporo jedne -- c. kr. pripravnice, saj izvt-šu,c nje nalogo!
Siarisi! Ako niste še vpisali svojih otrok v »Slogino* šolo, storite lo t a k o j, ker šolsko leto je že pričelo. — V otročka zabavišča se tudi So sprejemajo olroci o. t *.!-!> let stari.
Slovenska pravičnost. — L-iški listi naznanjajo zadovoljstvom, da na Sv. Gori bodo odslej za laško romarje tudi I a š k e propovedi in hvalijo za lo pridobitev vodjo svetišča preč. gosp. Andreja Lebana, »di cui souo nole le graudi virtu di mente e di ctiore*. Resnično je to! Želeli bi le, da bi mogli pisati mi Slovenci enako o marsikaterem laikem duhovniku, katerega laški li>ti tudi nazivi jejo »ottinio sacerdote". ¦ V Podluruu je bila odpravljena starodavna propoved iti petje, kakor hilro je nastopil laški župnik; v cerkvi sv Antona so odpravili slovensko pelje, — kmalu pridi? ua vrsto Placuta! Evo, kako postopajo Lahi tu kako Slovenci!
Dopolnilna volitev v dež. zbor. — Naši čitalelji se gotovo še spominjajo, s koliko zlobnostjo so trosili lahonski listi laž, da naš »lični dr. Laginja je ¦- znorel. Malo potoni je p;t zares znorel laški deželni poslanec za furlanske trge — dr. L o v i -s o n i, odvedli so ga v norišnico na Štajersko, a mi smo ,barbarski" — molčali. Sodišče je proglasilo dr. Loviš, nore e m in vsled lega je posta! prosi njegov dežel-nozborski mandat. N.uuestništvo je že razpisalo novo volitev na dan 22. oktobra. — Dne 5. t. m. bo v Cervinjanu volilni shod, kateri je sklical v imenu političnega društva .limone" conte Valentinis; ta shod postavi kandidata,
Pridobninska komisija. — V torek od l).—12. predp. se je vršila v Gorici volitev 30 volilnih mož, ki bodo volili f». oktobra d v a uda v lo komisijo. — K volilvi je došto okoli — 150 volilcev, ki so imeli pa še najmanj 100 pooblastil seboj. Ker pooblastila niso veljavna, so bili ti glasovi neveljavni. No, saj jih tudi ni bilo treba, ker izvoljeni so bili vsejedno pravi volilni možje; vendar dokazuje lo dejstvo, da našo ljudstvo se čedalje bolj zavoda svojih pravic, — S pomočjo »Sloginega" tajnika se je doseglo sporazumljenje v Sudovciu holeht, katerih 30 mož je voliti. Volitev se je vršila ua to soglasno.
Mnogi voiilci so mislili, da teh 30 mož
bodo členi pridobninskc komisije. To I pa je krivo mnenje.  Teh   30   volilnih   mož bodo Šele volili d v a članu komisije, ki bosta imela važno nalogo: govoriti za naše obrtnike, j
Dne 7, oktobra pridejo torej ti volilni možje zopet v Gorico Paziti jim bo, da izvoli: dva razumna moža, ki bos^ta znala vršili svojo nalogo v komisiji. Vabimo vse volilne može pred volitvijo v vrtni satan S u ¦• d o v e g a hotela na pogovor. Tam se bo treba sporazumeti za oba člena in njiju namestnika.
O goriški prctnrl (mestno odrejeno okrajno sodišče) smo prejeli obširneji dopis iz Gorice. Priobčimo ga prihodnjič. NLsodišča. v deželi, proti kateremu bi imeli Slovenci toliko pritožb, kolikor proti preturi v Gorici. T« uradujejo ljudje, ki so znani kot nasprotniki Slovencev, in vendar je pod to pieliiro tri četrtine prebivalstva slovenske narodnosti ! In ti ljudje delajo tako, kakor da Slovencev niti ni na svetu. Treba bo drugače navili uro! S slovensko potrpežljivostjo je pri kraju! Gibljejo se vse slov. občine v okraju, da povedo gospodom, kar jim tire! Vabilo k veselici katero priredijo SI. Andrcžki diletanlje v nedeljo dne II. ok-tcmbr.i 1W17. v SI. Andrežu v pro-torili Jožefa Naiu.Ja, nasproti cerkve, Vspored^ t. »Domovini', mešan zbor. Dr. Razlag. — 2. .Triglav", Aljaž, mnžki /bor. ~ I!. Šaljivi prizor: .Mizar*. ¦-- L .Vesela lovaršija", iiu-.--.iii zbor. I. Luhaniar. ¦— 5. »Novinci" inožki zbor, II, Volarič. ti. Igra: »Kteii bo". - - 7. Prosta zabava. Med vsporedom svira vojaški orkester i: fn kt". pešp;-st. 17. iz Gorice. 1'slopnina k veselici -20., sede/. 10 kr. Začetek ob '.', in pol uri popoludno. Pri veselici se bodo spuščali umetni ognji. K obilni udeležbi uljuduo vabi              odbor.
Tombola v Št. IVIrn da gotovo mi) i,-M. či-lega. Leto; so bili sln.ski v.-liki, za-i-aili raznih priprav, kateri odpadejo prihodnji«'. Prodalo se ie tiUSO srečk.
Vabilo na veliko Javnost s koncertom, katero priredi „Siursko pevsko društvo" s sodt Iovaiijem liovo-ii-laiinvljeuegii „Ajdov-ko -šlur.skega lambura^eg., /bor.., pod vodstvom gospoda Mrabroil.iva Vogrič.i v veliki dvorani gospe Rozalije Lulik v Šturiji pri milnici v proslavo iim-ndaria Njegovega Veličanstva v nedeljo dne 10. oktobra IS«.I7. (Vspnrcil prinesemo priliodnjič.) Po odmoru bode ples ,pn katerem bo svir.it f opolui tambii-raški zbor. Blagajna so odpre ob '.t. uri. Začetek ločno ob J, uri popoldne. Vstop uin.i k veselici in koncertu Itn kr.. sedeži 10 kr. Vstopnina k plesu 1 gld. Vstopnice in cedeži se prodajajo od danes naprej pri gosp, Kr, ltepič-ii iu gosp. Mih. Maliku v Ajdovščini. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor, Vinska letina. — Vipavska vina so letos veliko močneja ; mo-l vre po več dnij a si vedno je sladek. Kjer »o škropili, tam ga ne bo manj od lani; kjer niso škropili, ga bo le malo. — V I trdih bo vina manj od lani, ali kapljica bo naravnost i/borna. — Kupcev iz tujih krajev ni. — Krčiuarji na Kranjskem pridite na Goriško, ne bo vam žal!
.luiiiia v Štaeiiiiah. — V smdo je pripeljal Čopovanoc mlado junico v Gorico. V (iosposki ulici pa nakr.it ni hotela iti dalje in proti volji gospodarja je udarila skozi zaprlo okno v O r z a u o v o pisarno, da vidi, koliko Slovencev je Se oncii zapisanih v črnih bukvah. Ali revica se je groznega števila tako prestrašila, da jo je mahnila nasproti v Morvatovn prodajalnšco klobukov, da vidi, ali je mož res dober Slovenec ali ne. Ondi, zdi se, je bila bolj zadovoljna, ker so jo morali za rep izvleči na cesto. — Cepovanca je stal ta .bojkot junice" 1 gld. •SO kr„ katere je plačal Orzanu za razbito šipo. Za .strah" ni zalib-va! Oiv.an nii-o;;kod-nine. V zalivalo bo hodil •'.-povanec odslej le k Or/.anu kupovat.
Radodarni doneski. - Za .Slovim-zavode: Po društveni položnici ie poslal Karo! Favotti I! gld. v spomin prijat.va. — Nase upravnistvo je sprejelo: Torie litb.ilič nabral v veseli družbi po pov.-.ilku od tombole v St. Pelin gld. i-50. (l>a so tako rodoljubni iu požrtvovalni naši mladeniči, to more navdajati z veselimi nadurni vsakega Slovenca!) — Ivan Kodre, župnik v Križu 10 gld. -- Društvo iz Oseka, vrnivs- se od tombole iz Št. Petra, zložilo v Č-ibejovi gostilni ua Ajševici l gld. — Josip Pahor iz Iludejužne (sedaj G iming uu Niž.Vav.-drii-skemj (položnica tiskanu-} gid. 1-J5. -Dekan A. Hvalica i* S!. IVlra S gid.. namesto l."i srečk za tombolo. - Anton Ku.Mrin gld. 1*50 (P50 tudi za Alojzi>visče) kol postotke pri razprodaji srečk. — «."'. g. kurat B it d i n iz Pevme je nabral v Št. I viru dd. :M».I55 za .Šolski' dom" Ur gld. 1-7,0 za otroški vrtec v Pevini. — Mladeniči iz ')«ck.i zaradi nenaroduiii vžigalic ob dehodu k tomboli v SI. Petru zložiti 50 kr.
Izkaza doneskov za l rošurico .Primorski odnoiaji" iu za .Šolski dom" v Gorici prinesemo v prihodnji številki.
Za ČfhoTlimr spomenik so dalje darovali : Častniki 7. huzarskega polka 70 gld.: podmaršal vitez p!. Kropatschek 30 gld.; častniki :»7. pešpolka :>() gld.; častniki '.>. topničarskega polka 27» gld.: častniki :>0. domobranskega polka ^0-78 gld.; načelnik generalnega štaba IU gld.; častniki 07. poš-polka 15 gld.: profesorji vojaške akademije na Dunaju t-VSO gld.: častniki DJ. topni-carskega polka 11 gld.
Po tO gld.: Knez Lobkovvitz, grof Paar, okrajni glavar tolminski grof Miroslav Ma-renzi. zapnvedništvo IV,. lopnrčarske brigade v Zagrebu, profesorji vojuo-telmiskega tečaja na Dunaju, častniki' 5. in «.). lopničarskega polka, častniki :}. in 12. ulanskega ter iVX pešpolka, profesorji kadetskega zavoda v Trstu, bovški veterani in županstvo v Štjnkn. Častniki žrebčarije v Gradcu G gld.
Po 5 gld.: Generalmajor Karol Lovelto v Trsln, grof Viljem Puppi, polko^uk-Ludovik Merkel,    častniki   S.   iu   3ft.    topničarskega
polka, častniki gorske baterije v Trentu, častniki 1. in 14. batalijona pijonirjev, uradniki domobranskega zapovedništva na Dunaju, Častniki (J. domobranskega polka, častniki HI. pešpolka, zapovednišlvo zaloge montur v Gradcu, županstvo v Podgori, Odoaknr Kirvijeh v Varaždinu, davkarski nadzornik Valentin Marušič, župan Oskar Gahršček, Anton Devetak, poštar v Tolminu, Matevž Saunig, župan in veleposestnik v Riljah, županstvo Sv. Florjan. Častniki trentskega oddelka v Gradcu 4/J5.
Naše pošte. — V Zadnji .Soči" je bilo govorjenje o postnem vozu v Mirriu, da nosi nemški napis! Danes naj dostavimo, da tudi oni v K o b a r i d u ima tudi edino nemški napis .K. k. Po s l*. Kje je ostal slovenski napis V! — Prav za prav bi moral biti edino slovenski napis, kakor so po Furlaniji le laški. — Toda slavno poštno ravnateljstvo v Trstu kaže tudi v lom pogledu svoje šopirne protislovanske rožičke. Vemo namreč, da nekje so bili napravili o d i n a slov. napis na poštnem vozu, a ravnateljstvo se je takoj oglasilo, češ, da .to ne gre". In isto ravnateljstvo dopušča le laške napise v Furlaniji, lam torej to .gre" ! Pa, smo pač že vajeni take dvojne mere, zalo nam krv ne vre preveč po žilah pri takih novicah J.      . .^»^
Tudi na poštne pečate pazimo vse premalo! Vse .sprejmemo, kar nam dajo! Poštni pečat v Prva čini kaže ua piv em mestu   grozovito   spako          Pro bac.iua i
In Prvačkovci trpe tako škandalozno pačenje poštenega slovenskega imena!
Sploh pa bi imeli reči našim poštarjem to le: Izvršujte svojo službo vestno in pošteno, pa ne bojte se nikogar, da bi vam kaj škodoval, najmanj pa kaki sitni komisarji i/. Trsta. Saj se dobe še drugih zdravil proti siluobam kakih zagrizeueev!
Dva uradna odloka.-C kr. okrajno glavarstvo v Gorici nam je poslalo v uporabo la-le odloka :
Visoko c. kr, finančno vodstvo v Ti slu ie z odlokom ml dne II. Septembra IS'.I7. šl. Jll',17., v to, da bi zadostilo želji ohda-čeiieev z dežele brez škode uradnih opravkov, premeiiilo urnik lukaj-nje c. kr. glavne davkarije lako, da od 1.' oktobra IS'.17. naprej bodo uradne ure za mesece april do všteviio oktobra od S prcilpuldno iln 1 popoldne iu vrh leda ob delavnikih od I do (• popoldne, in /a mesece november do všlevuo marca od «.» pivd|>nldue do I popoldne iu vrh tega ob delavnikih od :t doti popoldne.
H. Njegova Vzvi-enosl gospod finančni minister je imenoval z odlokom dne 15, julija is«.»7. št. ;!il'.i:!'.l za predsednika pri dobnhiske komisije II, razreda v priredbe-nom okraju in okraju trgovinske in obrtne zbornice .GorNui-Gradiška" iu islo lako za pridobnin-.ke koniisije III. in IV. razreda v priredbenih okrajih Gorica (meslo) in političnega okraja Gorica (dežela) c. kr, davčnega višjega nadzornika gospoda F.rucsla Kovis-a iu za njegovega namestnika c. kr. davčnega nadzornika gospoda Jožefa Terpina.
.It rloviue pcn.siero", rede pnljski .oslič",    ivvolversko - laški    časopis            je
umri, da na njegovi gomili oživi drugo glasilo islerskil Lahonov, katero bo baje izhajalo vsaki dan, ozirom,, trikrat ua teden. Lahi torej napredujejo na vsej čili. Z dnevnikom jim bode dana prilika gosteje napadati na vse, kar je islerskim Slovanom najsvetejše, najdraže — na njihovo narodnost, kateri zanikujejo obstoj. Dočitn oni napredujejo podpirani od vseh stranij, mi se ne ganemo, da bi tudi dosegli enako orodje, s katerim bi se dali odbijati nasprotnikovi napadi — mi smo Slovani — —!
..Ililaiijanska tiskarna"(delti, društvo) je imela te dni izredni občni zbor. Za kulisami nekaj vre — iu po vsej pravici ! ,Fa o del Morale* iu ,F.< o del Popolo" imala pri ti>k.irm že /opel nad 2W0 gld. doiga in uu-uda čakata, da bo zopet -- odpisan, kakor se je zgodilo že ne-telo krat! Na lak način j.- pač lahko izdajali „F,co" (di Koma iu ne ,del Litorale!") po I! krat na teden. Tiskarna pa mora životarili dalje v glavnem Z dobičkom i/. - slovenskih žepov. Malo semenišče ne dobiva nič, ker požira ves dobiček omenjena .sl.iinpa cattolica".
Sadjarsko društvo v Tolminu je priredilo dne V.K septembra kmetijski shod v Volčah v šolskem poslopju. Boljših kme-tovaa-ov-posdušalcev je bilo precejšnjo število, vendar se ju pričakovala večja udeležba. Odbornik c. kr. kmet. ilruSlva g! K. Klavžar je predaval obširneje o živinoreji ter prešel na /družitev dveh nasprotujočih si mleka rnie v Volčah v jedno večjo, izgledno po zahlev.di naprednega mlekarstva in sirarslva na poslavuo-pravni podlagi. Tako želi vlada sama iu bi v tem slučaju dobili izdatno podporo za poslopje iu opravo. Volčanje! bodite pametni ler ne zamudile ugodne prilike.
Domači učitelj g. M. Keuda je predaval jako lepo in prepričevalno o zanemarjeni volčanski planini. Spodbujal je ob-činarje k ureditvi planine, k napravi staj in hlevov ter dokazal, da dobro vrejena in skrbno vzdrževana volčanska planina l>i do-našaia na leto več tisoč goldinarjev dohodkov. Na delo torej po naukih g. učitelja!
Tolminski učitelj in tajnik .Sadjarskega društva" v Tolminu g And. Vrlovcc je predaval o dobri zemlji, legi in podnebji za sadjerejo ter poudarjal in priporočal sadili dve, največ tri vrste- za kupčijo pripoznanih jabiali, ki istočasno dozorijo v velikih množinah na cele vagone. Taka kupčija je izdatna in bi donasala mnogo denarja. Pojasnil je dalje da ima .Sadjarsko društvo" ravno ta namen, ter le, da tudi nekojc vrste jablan širi mej ljudstvo in pospešuje kupčijo s sadjem. Konečno je priporočal pristop k koristnemu »Sadjarskemu drušlvn". (J. I. Padolič, drušittni odbornik, je priporočal društvu gojitev trlorejc, kar se bode s časoma tudi skušalo.
Predsednik g. Ignacij KovaCifi je:^-ključil shod z naznanilom, da bode jedno*. prihodnjih nedelj enak shod  pri  sv.  Luciji.;
Omeniti mi je, da sta bila pri shodrr čč. gg. župnik in kaplan ter več gg. učiteljev. Gotovo bodejo omenjena gospoda duhovnika in g. učitelj Kenda merodajno uplivali na občinarje za potrebno in koristno združitev obeh mlekarnic ter delali na izvršitev tudi ostalih naukov in nasvetov, v kar po-mozi Bog!
Toiiiboln v Koruilnu. — Kakošcn uspeh je imela v nedeljo tombola v Si. Petru, smo govorili v zadnjem „P." in deloma danes v .S.". — Ob istem času je bila tudi tombola v Korminu, za katera se je delala velikanska reklama. Toda prodali so le KiSIl sretk; z vlakom je došlo celih — pet gostov, katere je sprejela godba na kolodvoru. Ta neuspeh jo neprijetno zadel nčkatere lahor.ske kroge, kar sodimo po pisavi njihovih časopisov.
f/. učiteljskih krosov.— Z Goriškega nam pišejo: Goriška dežela ima v resnici od bogov zaničevane učitelje; ali ti bogovi so živi in plezajo vedno više ob kolu maie-rijalno sreče in časti po hrbtih sestradanih učiteljev. Naša dežela je uboga, zalo so nje zastopniki res v težkem položaju, ko gre za zboljšanje plač in naše učiloljstvo v ogromni večini rado trpi nekoliko iz rodoljubja, ali tu prihajajo še drugi faktorji v poslov, lako da ob skromni plači učileljslva trpi še pre-zirania in poniževanja. Pred par leli so nekega učitelja kar odstavili, češ, da ne zna poučevati. i*i let je učil, :>5. leto kar naenkrat je poslal nezmožen. To je bila le pretveza ; vsemogočneži so imeli druge vzroke, s katerimi se niso upali na dan. Da je res pri nas pravo .paševanje", da smo učitelji resnično hlapci, s katerimi se ne poslopa po zakonih, nam očitno kaže še drug slučaj, Letos so vdohili nekateri učitelji mosta, ki niso bila nili razpisana. Ako bi bila mesla razpisana, prosili bi bili vrednejši iu starejši. Da so pa razmere v resnici škandalozne, kaže nam dejstvo, ki je v zvezi z odpravo pripravnice v Kobaridu. Ta slučaj nam' kaže očilno, da gorje I istemu, ki ni Benjamin od neke .persone gratisiiiie". I/, vsega, kar se je z nami počenjalo do zdaj, razvidimo in sklepamo, da učileljstvii ni treba posebno vkvarjali se s šolo; učitelj ne bodi /na-čajen ter ne izobražuj se nadalje, temveč klečeplazi iu       dobro'ti bode!        ,Kd."
Isvcmo stalnega Htilmtlullm.       Ker
so poslale polrebe v novejšem času v vsakem pogledu večje, bi radi z novim lelom razširili tudi «Sočo», da bi izhajala morda dvakrat na teden, Ali v prvi vrsti pnlre-huj"ini) dobrega solrudnika, soiirednika, zlasti dobrega korektorja. —¦ Kdor culi sposobnost in voljo za lak posel, naj se oglasi! Plača po .logovom.
MATTONI-jev
GIESSHUBLER
je najčistejši nlkalifni
KISLI   VRELEC.
Državni /.bor. — V sobotni seji so se izvršile volitve v doiogacije. Izvoljenih je bilo '.t Mladočehov (Nemci iz ("loške se niso udeležili volilov), U ("'.ehi-konservativci; (i Poljakov: I Hrvat; I Iliisin; 1 Slovence; 5 konserv. Nemcev; i Nemci ljudske stranke; i krščanska soeijalista; I nemški napredr.jak ; ¦2 Nemca-vcleposeslnika: 1 Bumiin in i Lahi; namreč Verzcgnassi za Gorico; Gani-bini za Istro: Basevi za Trsi in Gnetli za Tndent. Tako, razun Dalmacije — ukljub slovanski večini primorskih dežela (hvala sedanjemu vladnemu sistemu) — bodo zagovarjali v delegacijah naše primorske deželo sami Lahi! Včeraj (ISO. sepl.) je bila zopel seja, o kateri se br/.ojavlja, da jo pretekla, z malo izjemo, popolnoma mirno.
Hazgled po svetu. — Avslro-O gorska je bila ta teden pozorišče, s katerim se jo pečala vsa Kvropa. Prvič dvoboj Badeni-\Volf ja uzročil toliko hrupa in presenečenja v časnikarskem svetu, da razlaganju ni kraja ne konca. Drugič pa se pripisuje zopet neka važnost dejstvu, ker je po nemškem cesarju prišel obiskat, našega cesarja i u m u n s k i k r a 1 j K a r o 1 v Budimpešto. 'So n ntags - Z e i lun g" tolmači ta obisk tako, da s tem obiskom se smatra, da je pristopila k Irozvezi tudi Uumunska. Tretje dejstvo, katero da veliko mislili, so zopet kmečki nemiri na Hrvaškem, kateri so nastali največ v krajih, kjer je pravoslavni živelj. Doslej na nerazjašnjen način se je zgodilo, da so kmetje ubili poverjenslvo treh uradnikov, ki so prišli v neki kraj, da izvršijo tajno razdelitev zadrug. Taki ljudje, ki pri nemirih nimajo kaj zgubili ler so brezsrčni, so ljudstvu čisto kaj drugega |;o-vedali kol uz.-ok prihodu tega poverjenstva nego je bila resnica; rekli so uiu namreč, da nesejo seboj m a d j a r s k e z a s t a v e, katere razobesijo na zvonike cerkva. To jo zadostovalo, da so je ljudstvo dvignilo ter prikrajšalo življenje nedolžnim žrtvam. Ta slučaj, pa tudi, ker v nekem drugem km ju niso dovolil vstopa v cerkev pravoslavnemu vladiki — je uzrok, da so proglasili v desetih okrajih lakozvani „preki sud" (Slandrecht). to je, da vsakega upornika precej sodijo na smrt in nslrele. Ukljub temu ljudstvo še ni pomirjeno. — Naš cesar in egerski kralj je odločil, da se v Budimpešti postavi desel spomenikov na njegove stroške raznim oger-skiiu slavnim možem. Mej lomi je lugi Hrvat Nikolaj Z r i n s k i, katerega Madjnrji sebi prišievajo. ••-- Avslro-Ogerska pogodba se baje zdaljša začasno na dve leti. — Druge
države: Srbski minister prosvete je odlo-•čil, da se' uptlje v srednje šole ruščina kot '•obvezni predmet. — Norveško-švedski kralj Oton je 'proslavil te dni 25-letnico svojega vladanja. — Angleški časopisi, posebno »Times", zagovarjajo misel, da se Anglija zveze v trozvezo s Francijo in Rusijo.
Književnost.
»Slovanska knjižnica". — Ako ne bo
posebnih zaprek v tiskarni, izide 15. t. m. 20—21 pol obsežen roman gospo Pavlino Pajkove z naslovom: «S lučaj i usode«. Knjiga bo prav zanimiva. ~ To na znanje naročnikom.
.Salonska knjižnica". — Pesnik veleč, g. Anton Aškerc je napisal o tem podjetju to-le oceno:
Drugi, napredujoči kulturni narodi imajo vsaki po vet raznih literarnih in leposlovnih »biblijolek", t. j. perjodično izhajajočih izdanj, v katerih dobivajo čitalelji dola najboljših, najpriljubljenejših in najmodernejših pisateljev bodisi v izvirnikih, ali v prevodih.
Mej nami Slovani so posebno Cehi tudi v tem o/.iru jako podjetni in agilni. Znani liskar iu založnik Ollo v Pragi ustanovil je že zdavnaj po ('loškem močno razširjeno iu čislano .Salonni biblioteka", priuašajočo čli-važeljnemu narodnemu občinstvu leto "za letom izbrane spise domačih in tujih pisateljev v nevezani iu vezani besedi.
Te dni smo dobili naposled tudi mi Slovenci svojo ,S a I o n s k o k n j i ž u i c o*. Živela! Ustvaril nam jo je nas domači, neutrudni, za razširjanje dobre loktiro med našim narodom jako zaslužni liskar in založnik g. G a h r fc č e k v Gorici.
G. Vidie. je menda p:-ed kratkem v nekem feljtonu dobro zavračal tisle naše rodoljube, ki so slovenske pisatelje in ž njimi vred skoro vso našo inteligeucijo svarili pred — parketom iu salonom. Pa, kaj hočemo! Hazvili smo se kulturno po čisto naravnih zakonih lako, da imnino ludi že dosli narodnega meščanstva in pa nekaj narodne inteligeucijo v višjih krogih. Kjer pa sta la dva družabna sloja, lam je tudi — »salon", Da potrebujejo izobraženi meščanski in mul vsemi predsodki stoječi drugi inleligenlni krotf ludi vse drugačno književno hrane, nogo naši kmetje • - kdo logu ne razmner Takšnega   »višjega"   člivu   je seveda v
obilici v ..... tujih  literaturah, in naša iuleli-
goncija so ga do zdaj nikakor ni branila, In kdo" zna več svetovnih jezikov, lisi i je še vselej rad čilul včasi kaj v leli tujih jezikih, čeprav jo bil dober narodnjak,
Toda domača književnost je prvn, iu zopet je čisto naravno, da hočejo naši narodni inteligentni krogi imeli sebi primernega leposlovnega čtiva v slovenskem jeziku,
In  tudi  iakega književnega blagii smo začeli   dobivali   izpod   peres   naših domačih novelistov in belotrislov sploh.  Janko ICer-s n i k, dr. T a v č a r,  Sirila r, dr. M c lici n g e r,  v  najnovejšem  času pa zlasti B. I M u r n i k, K. D o 1 o n c in pa Fran G o v e-k a r   —   vsi ti umetniki  s,o zajemali  in  še ] zajemljejo  snovi svojim romanom, povestim iu novelam   večinoma ali izključno  iz višjih slojev; reševali   so in   še rešujejo   v   svojih ] spisih višje obče-eloveške probleme; pisali so torej iu pišejo   še za višje,   naše izobražene krogi; pišejo torej večinoma za — salon.
Naš socijalni in kulturni razvoj nam je rodil izobražene, višje kroge, a ti krogi so sami iz sebe rodili svojih pisateljev. Naravna reciprociteta I
In kakor pomenja ves naš dosedanji razvoj vendar le napredek, lako pomenja ludi naša nova »Salonska knjižnica" napredek v prosvetno književnem oziru. Jaz se popolnoma slrinj-Jin s tem, kar piše izdajatelj v svojem predgovoru: .Slovenski razumnik ... mora poznali vsaj prve pisatelje vseh prosvelljenih narodov, zlasti one, ki so vzročili s svojimi deli kako posebno smer ¦— kako posebno slrujo ne le v književnosti svojega naroda, ampak so uplivali v večji ali manjši meri na vse prosvetljcnejše narode"... »Da bi mogel poznali vsak razumnik vsa dela raznih narodov po izvirniku, ni mogoče. Zalegadel imajo vsi narodi posebne zbirke, »knjižnice", da prcskrbljujejo dobre prevode onih del, ki so vredna splošnega poznanja. »Salonska knjižnica" bo torej prinašala take izvirne spise, ki po svoji vsebini niso za najširše ljudske vrste, ler prevode najznamenitejših klasičnih in modernih spisov vseh narodov" ... »Salonska knjižnica1' bo torej, kakor čujemo pravili, naj-svobodoiniselnojše. najliberalnejše uločišče domače in tuje literature. Zalo utegne postali ta knjižnica principijalne važnosli mej nami*.
Izdajatelj in založnik bodi overjen, »da bo njegovo podjetje odobraval vsakdo, ki ne tiči preko ušes v ozkosrčnih sponah farizejev, ki se brez polrebe pohujšujejo nad vsako manj navadno frazo ali resnično sliko človeške družbe" ...
»Salonski knjižnici4 piše dalje izdajatelj — »sploh ne bo naloga, odobravati ali pro-pagovati n. pr. listo ali ono smer, marveč le predočiti jo slovenskemu rozumnižtvu, češ: Taka je n. pr. ta »nova slruja" v slovenski leposlovni književnosti, laka slruja se je spočela in je zmagala ped lom ali onim pisateljem iu njegovimi somišljeniki na Nemškem, Francoskem, Angleškem, Ituskcm itd., a ti, slovensko izobraženslvo -— poznaj jo in sodi samo!".,.
Ako izdajatelj sluti, da utegnejo vstali nasprotniki podjetju, naj ga to nikar ne plaši in naj se ne zmeni za njihovo napade! Saj jih poznamo, da znajo pa; vse kriliko-vali, da imajo za načelo, obsoditi s svojega srcdovcčuega stališča vse, čemur niso dali svojega »imprimalur"-ja, a vemo tudi, da so sami ti kritiki strašno suhi in umetniško tako neplodovili ko kraške pečine!
No, pa saj izdajalj že naprej izjavlja, da povsem ravnodušno in flegmatično pričakuje kakoršiiih si bodi napadov izza — grma. ....                 '               ••  .      .
Ta pogum nam ugaja in miponujc!
Z vsem se torej strinjamo in soglašamo, kar smo čitali v izdajateljevem programu, samo s tem se ne moremo povsem strinjati, da bi naše razumništvo »podpiralo" njegovo novo knjižnico. Zoper ta poziv na »podporo" slovenske knjige in* književnosti moramo jedenkrat za vselej protestov,.:!!. Ne, »podpora" to ni prava beseda na tem mestu!  .
• Podpira se — berač, siromak, ki si sam ne more kruha služiti, Knjiga, književnost, umetnost pa so stvari, ki so s kulturo vsakega naroda tako nerazdelno spojene, da si je brez njih še mislili ne moremo. Ali so more kdo izobraženim nazivali, kdor ne pozna svoje domače književnosti? Kako pa naj jo pozna, ako ne Cita njenih dol ?- Kdor so za književnost svojega naroda ne briga, ta niti narodnjak ali rodoljub ni, ampak barbar. Zakaj v književnosti je shranjen zaklad narodnega duha. Poznati ta duh jo torej naravna duševna potreba vsakemu izobražencu. Če kupi novo knjigo, čo se naroči na književen list,- stori to" pravi omikani rodoljub, ker jo Ušla knjiga, tisli časopis njegovemu duševnemu življenju tako potreben kakor kos kruha ali mosa njegovemu telesnemu.
Omikani rodoljub loroj, ki kupnjn nove domače knjige, so navoča na nnjvnftnpjfln literarna izdnnja domnfta, no misli, ila »podpira književnost, da ji izkazuje morda kako »milost"; on naj no pričakuje, da mn bo kdo slavo pol, čo stopi iz knjigarno z novo knjigo v roki... No, vso lo so pri njem razume samo ob sobi,
Ne govorimo in no pišimo loroj več; »Podpirajte" književnost! — nmpnki »Uvu-žnjle" književnost kako'- bistven clnllolj narodno prosvolo In napredka njegovega!' Ako pa jo lako, potem jo kupovanje dobrih knjig in časopisov doma- ih naravna dolžnost vsakega omikanega rodoljuba.,.
Toda — knm som zasol! Ali no. vidite, gosp, urednik, da nisem pri Rlvnri? ¦• oddaljujem bo od svojega predmeta kuknr knk obalmkcijonist v parlamentu,
No, prehnjam ml ivm brez Vašega zvončka.
Prav jo Atorll izdajatelj, da jo olvorll svojo knjižnico z novelami nas-ign oko/. Iu skoz modornoga, izvrši nega piipnvodnvalea Frana (Jo ve kurja,
Osmem novelio jo zln-al plHiiiolj v lom zvezku, različnih pn hiiJrIii, ra/.llčnlli po oh-lelični ' vrodnoHli, On sam jih imenuje »skromno prvonco*, kar da naj hI poslovala ludi kritika. Nekaterim |o|i povesllj so ros pozna, da ho prvenko; ako pa jih pisatelj imenuje »skromno", mora pač čllulelj reči, da jo lo pisatelj sum skromon.
Vrlina, ki vso lo novolloo dičl, jo življenje podobnosl, resničnost, toploto," prava živa kri. Pozna so, da jo mojster GovMar že zgodaj znal opazovali »sredo", v kateri jo živel; ludi lllozolljo najdeš v tuli usmerili črticah, pravo, zdrave življenjsko (ilozolljo! Drnžeslne so vso to slvarico iu pikantno tudi. saj povo to že naslov sam!
Ker som lotos žo v »Zvonu« obširneje pisal o Govekarjovi muzi sploh, zalo so sedaj v tem foljlonu ne spuščam v podrobnosti; no mislim govoriti o posameznih novelah.
Ne vem, katero izmej teli osincro starejših detet Govekarjevih utegne čitaleljicaiu najbolj prijati. To je Cisto subjektivno. Vsaka ima kaj posebnega za so, vsaki pa jo pri-tisnjen pečat Govekarjove muze.
Če jedenkrat vem, kako slika Voreščagin, Rjcpin, Brožik, Liebschcr, Mikulaš Aloš, Vješin ali Vlaho Bukovac... izpoznal bom brez veliko težave moj drugimi slikami, ka-leio izmej njih jo naslikal la ali oni izmoj imenovanih mojstrov. Čo poznam par novel kakega pisatelja, izpoznal bom dotičnega novelista brez velike težave, ako prečiUuu le jedno stran kakega novega spisa njegovega, čo se mi ludi no povo avtorjevo ime. Vsak Slovenec zna ločili dikcijo in slog Jurčičev od dikcije Tavčarjeve, pisavo Kersnikovo od pisave Stritarjeve... Tako poznamo tudi, da je spisal vso le krasno prvence tisli pisatelj, ki se je pozneje razvil in spopolnil v avtorja romana „V krvi" ali novel »Vzor", »Soči j a 1 i s t" itd....
Rekel som, da ne vom, katera izmej osmerih novelic prvenk bo najbolj ugajala našemu čitateljstvu katera so mu bo zdela „najlepša". Umetniško in tehnično najbolj dovršen je nemara »Dr. St r nad". Pre-lcstni sla tudi »Institulka" in »Pavlina".
Dovolj! Začetek je srečen. Upamo, da gosp. Govekar pozneje izda ludi ostalo svojo večje povesti. Za njim pa pridejo s časom na vrsto tudi drugi naši novelisti in novo-listinje: Kersnik, Mencinger, Murnik, Dolenc, Marica i. dr.... in morebiti tudi naš klasični bajkar — prof. Trdina...
Upamo, da bo ta prvi zvezek v kratkem razprodan. Vsakdo, ki prečita teh osmoro sličic iz življenja, uvidi, da jo njihov skupni naslov opravičen; s pisateljem vred nemara s pomenljivim smehljajem vzdihne: „0 te ženske i"...
»>Ta5a monarhija". 7. zvezek tega, v proslavo cesarjevega jubileja izhajajočega dela prinaša v redakciji g. Julija Livroučiča opis in sliko Dalmacijo. Z vsako novo številko pridobiva to albumsko delo, ki bo nedvomno v okras vsakemu salonu, na no-, tranji vrednosti. Zbor slik jo naravnost izvrsten in reprodukcija folografičnih originalnih slik krasna. V tem zvezku vidimo: morski zaliv Zadra, katedralo v Zadru, cinque Pozzi, porta lovni forma, Šibenik s 4 slikami, pad Krko, katedralo v Kotonii, Splot s 4 slikami, , olroko s (i slikami, Dubrovnik, Lncroma, kolorski zaliv s petimi slikami in z glavnim razgledom. Tekst s slikani in sličicam jo napisala romauopisaleljica Pavel Marija Lacroma pI.-Eggor, ki jo prepotovala v la namen vso Dalmacijo. Posamezni zvezki veljajo po 1 krono.
dfflte se strogo gssla »Svoji fcsvojim"!
Ball-Seidenstoffc 35 Kr.
bis 14-05 p. Met. — so\v'id sclnvarze, vvcisse nmlfar-bigc Hennebcrg-Safda vrm 35 kr. bia .1. I*G5 p. Met. — glalt, geslreift, karriert, gcmustert, Damaste ete. (ta. <m versch. Qual. und 2000 versch. P'arben, Iiessins etc), porto- nml steucrfrel \m Hans. Muster •impcliend. Dnppelles Briefporlo nach der Srfnveiz.
Seldfln-Fahrikcn O. Hcnnelicr«> (k. u k. Hofl.)
(4)                               ZtiRICH.
V vsakem poštno oddajnem okraji, v vsafcej fari iit pa potrebi v vsakej občini, nastavi se razumna, delavna in zanesljiva oseba kot
zaupni mož in posredovalec
7. dobrim in Irfljnim postranskim zaslužkom od nekega, mnogo let obstoječega, avstrijskega podjetja prve vrste. Pismene ponudbe pod „V. u. G." Gradec, posle
3U« 5t'Wi»«ft"
za konje,
popolnoma zanesljiv in trezen, kaleri razeme vso hišno in poljske opravke, od 24 do 40 let star, Le taki noj se oglasijo P« ff* Iv. Defranccschi-ju v Šlurjah pri Ajdovščini,
Josipina Grundig
l/Milana In potrjena mi dunajskem kan* smatorljn M učiteljice mi  {rlaiMiTirn
počnSfinjo so . sviti, da podelnjc pouk v svi-i-iinju na r jem domu ali pa na domu učenk ali učencev. Oglasiti so je: Via deli a B i a n e a S t. 8.                                ________
Novourejena
kavarna in gostilna
se odda
v najem pod dobrimi pogoji.
Več pri npravnislv«.
P. n,
Vsojatu si naznaniti slavnemu občinstvu, da imam zalogo
pravega ljubljanskega kislega zelja,
kalem prodajani v zabojih od 25, 30 in 100 kg. po zmerni ceni.
Zelje priporočam kolikor zasebnim rodbinam toliko tudi gg. gostilničarjem in pro-dajalničnrjcm,
Za obila naročila se priporoča udaui I vim Hej ji,
(iiisliltm .pri golobu* v vojaški ulici št. 7
Razglas.
Podpisano županstvo daje na znanje, da je razpisana služba občinskega tajnika za županijo Bilje,
Lastnoročno spisane in kolekovanc prošnje je vložili do konce oktobra 1897.
Prošnji je priložili spričevalo pristojnosti in obnašanja.
Plača po dogovoru in zmožnosti v tajniških opravilih.
Županstvo v Biljah
dne 8. septembra 1S97.
Župan: .11. Sami i?, s. r.
Garantirano
Seznam blaga
tvrdke
G. Ferd. Resberg
v Gorici.
Glavna zaloga: m *}Cap\xcvr\sltt fc&ti it. U
(stara enkrarna).
Podružnica: na Komu št. 2
(Attemsova palača). Doslej ima vrzalogi to-le blago:
Sladkor — haY» - ri* — mast per ~~ sveče - olje — škrob Ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zob ¦ -sol — moko za pitanje — kis — žveplo - cement - bakreni vltrijol itd.         i 69-i
V podružnici na Komu prodaj« tudi moko, otrobe, ovs, turilco itd.
Vozniki v Gorici in z dežele, pozor!
Sedlar
Valentin Ferjančič
naznanja, da je odprl svo>                      24-1
sedlarsko delavnico
v Gorici v Vrtni ulici t hiši j^rofji Thnrim
nasproti odprtemu sadnemu trgu.
V svoji delavnici prodaja vse potrebščine za zasebnike, voznike, jahalce, torbice, kovčege itd., izdeluje navadne in najfinejše vprege in oprave za jahanje.
Priporoča se toplo svojim rojakom v Gorici in z dežele.
Št. .12.
Razpis dražbe.
Eksckulivui odbor za zgradbo braniške ceste bode oddal polom javne dražbe dne 6. oktobra t. I.
in ako tega dne ostane dražba brezuspešna, pa dne 12. oktobra
od iO. do 1. ure  popoludne   v Branici   pri g. Francetu Benku
delo štirih mostov,
in sicer:
1.  Most od Podlasa proti Branici in Rihemhergu za gld. 2374*74.
2.  Most na cesti nnprej proli Branici za gld. 2478-71.
3.  Most pri mlinu Čipi za gld. 2530-47.
4.  Most pri potoku Kostanjevica za gld. 1008-95.
Preudarki, načrti in pogoji se nahajajo v rihemhcrškem županstvu, kjer so vsakemu tekmovalcu na ogled.
Delo se bo oddalo ponudniku z najni-žitni pogoji. Varščina znaša 10%.
G e s t n o - s k 1 a d o v u i odbor
za zgradbo braniške ceste
v ttihc-.nbeigu, dne 11, septembra 1S97.
Načelnik:
Jožef Pavlica.
trgovce i vinom na veliko
Anton Pečenko
Vrtna ulica 8 — GORICA — Via Giardinn 8 12 O.                         priporoča
dalmatinsko vino iz Jelše in Sibenika,
pristna bela In črna vina
vipavskih,
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 5(> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Cene smerne. Postrežba poštena.
pristni gorenjski brinovec
je dobiti 283 8- t v vsaki meri in vsak čas pri Antonn •Jamar-jn, kuharja brinovca in posestniku na Bledu (Veldes) na Kranjskem. Cena in uzoree zastonj na zahlcvanje.
ivan iomii
ttgovee z fcittmm %ta$om
v Karminu _..............
n glavam salu* trn (Mrla te« raSm)
priporo'a stojim rojakom
sladkor, kavo, rfž, olje, fcamenoolj«, moko, otrobe, vsakovrstno svoč« i« Kopačeve tovarne« potem špirit vinski in domače žganje. Dalje predaja vltrijol (modro gotico) In pravo romansko trtno žveplo, narodne iveplenke. Vsn prodaja p« tako zmerni cpiiI, •!» se h«* boji tekmovanja <k»>nk»r(>nee>.                              it--
Svoji k svojim!
Ambrož Furlan
trgovce                                  ltl
z jedilnim  blagom
na tržaški cesti «1 v Gorici
priporoča   kavo,  riž,  sladkor,
moko, i itn, otrobe, vse poljske
in domače pridelke.
jpBT"»  Postreže vestno in po /literni ceni. -^•ISJ
tovarna tamburic
I. STJEPUŠIN
i posredovalni poslovnici DELLA ZOTTA
v Nunski uliei št. 16
se prodajajo
najboljše stiskalnice za grozdje, slamorezalnice itd.
po tovarniških cenah.
Gabrijel Picceli
Kaj.išje priznanje
II.  mrjiiarodni  farni.

is!k:
Y-l.-sp„5l..v..H.-nin |f»>p. (i. 1'i.cili-ju
v Ijubljani
Štejem ni v dolinosl Vam naznanili, il.i se je Vaša zalodačna tinktura izkazala kol uspeSno delujoča ne |e jiri množili mojih zupljunih. katerim sem islo pripnro.-il, tciuvcr tmli iiirne rcšilii zelo miirnih ž.)Io.lc.-,.il, |,f,I..riii, kalere H.-rn trpel ^..ir, celih !M.t. Znnmovfiin se. «|tošlovaiijein                    i!U it> :\
A t ti n Nikoli e h. žnpni upravitelj .Sv. I<ucija (S.hialarra) pri Allmiii, N. „„v. Isnif.
(•onpoihi lekaiju (J. Piccoli-ju v l.jiihijani. Itla^oviilite mi takoj poslali po  polnim   \<nv-zcijn .".tiri iliKv.ie Vaše želodečna tinktura, kaleia mi je il(.sr'il,ij veiliio pomagala.
Oilliriiim NpoSlovanjeni iidani
¦losip   Itollctraro, žnpn. in .Ickmi lijcuioiit pri lilijah (Istra), i!t>. maja  IS'.Ki.
2elodoLna tinktura  lekaija   finoli-ja   „|ni an;:eljii" v l-juhljani   ,,¦ lazpošilja ločno  po  j.i»:'rti.iu
povzetju.    Celili    \2   Hleklelli.-je  v  ikllllllji     I   J-I.l.  ::#r
kr.; pohltii zavilek t. 70 steklenicami   velja li M.   :,n kr. Poštnino j.lača naroinik.
Fran Vanek
priporoča .svojo                   148 (fll.)
goriško pivovarno
na OoriSčeku -  V Gorici — Tiazza Catterini
Pivovarna je zdalno razširjena ler urejena po najnovejši zahtevi. Kuha pivo po čeSki, dunajski in bavarski navadi in uporablja le češki hmelj in moravski slad.
Priporoča se p. n. gostilničarjem in zasebnikom v Gorici, v Krdih in na Tolminskem.
Zalogo za Brda ima gosp. Peter Rossian v Korminu in gosp. (iolffned De-genhart v Ganipolongo za Furlanski del de/cle.
SloveRska gostilna v Trstu
Sprejme v svoje lepe prostore \saeefra lačnega in utrujenega gosta, ter ga pogosti Z jedjo in pijačo, ih li« zailovoljeD.
fiospodar gostilne A. Vo il o p i v ec je preskrhel •»rojimgostom hladnega, ve«lna svežega piva, vina belera in črnega vipavskega in v hu-tillkah.
Prjazna gospodinja pa Vas postreže z tečnim zajutrkotn, kosilom, večerjo,  na željo »osla.
Ilu bolje nstrežem svojim cenj. gostom, posebno pa tni«Inemn popotniku napravil sem tudi >p.-»fniee z melitutiuV a čednimi posteljami, katere o«i-ifajam svojim goslorn »a željo v prenočišče. (lena je zmerna.
Vse prav čedno, zdravo in ceno. Popotnik, ko prideš v Tr.-*t, ozrt se na krasno tahlo:
„Pri Petelinu"
g)p» «!im V.h*s* ŠU\. 1. -tKJI
Na dež. juiiil. razstavi Na lvovski razstavi s
1 s srehr, drž. sveljnjo — srebrno svetinjo
Tovarna uzornih telovadnih priprav
JOS. YIMD'YŠ-JL,
v Pragi na Smihovu
(Piaha-Smiciiov) Vinohradska ulice čislo SI«, se priporoča
k popolnemu uzoniemu prirejovanjti
soliolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznnuih in praktičnih sestavili.
V ta dnkaz je na rnzpolauo mnogo prlpotoču-očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jeilno leto. Cene zel» zmerne, plačuje se pa na mesečin: ohroke po volji in zmožnosti.
;Yavadne priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proiaami in načrti za popolne telr-va.lmce pe.š.lja na zahtevo hivzplačno in poštnine 1'roslo.                                                               so, 7,-2    i»l
l»opravc I/.vr5nje po nujni/jili cennli.
Veliki prazni sadovi
iz Srbije, iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 7, 20 30 do 70 liektov, 6-7 cm. debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj. Natančneje poizvedbe, pri n p ravni Št v u, ali v hiši na Frane Jožefovi cesti st. 9. pri g, L. •r>terii.              o.ir, 7- i s.   7s •
srebrar v Gorici, ulica Morelli št. 17.
Priporoča se prečaslili duhovščini za izgolovljenje erkvenih posod in. orodij po najnovejem uzoreu in najnižji ee»i, kot: M onstran e, keliltov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravlja ler jih v osrnjii po« siebrenl in pozlati. Da si pi zarnorejo tudi bolj revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem_, da jim je pripravljen pošiljali blago, nko mu poteni to izplačujejo na obroke. Obroke si pa naročevalee sam Tanko določi.
Strelovode iz bakra r ognju pozlačene najboljše iznajdbe, kakor tudi vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporoča tudi po najnižjih cenah.     PuSilja vnuk« blago dobro spravljeno in po&tiihip friuiko!               10 (Cl-
»U
Pravi trpotcev  sok  je jedino  oni, kaleri  se  pripravlja v lekarni k Zri njske/u u, II. Brodjovin, Z o greh, Zri njski trg Sto v. 20. Trpolrcv   sok   nepresežno  deluje  pri   vsili   preh lajenj ih dušnih organov, fer je  najboljše sredstvo za   prsni   katar, ka-S«>lj, prsohol,   firipavost  in  vratobol. Tini i za si a ran i k.iSel j se s trm zdravilom v   najkrajšem   času da odpraviti;   bolniki 'dobijo tek za jelo, lahko spijo in   na   ta način   hitro  okrevajo. — IzttK-d mnogih zahval spominjam tukaj samo eno: sVelecenjeni gospod lekarni k! Pošljite mi Se tri steklenice Vrašega izvrstno delojočega frpolčevega   soka;   potrebujem   jih za moje  pozna nce. Jaz sem   od   dveh   steklenic  od   nesnosiieg.i   k asi j a p op nI n o m a ozdravel.   Hvala   Vam.   Priporočil   hodom   In   zdravilni sok vsim prsobolniui. S spoštovanjem ~~ It itdnlf Atis i m. Na Dunaju, -MU m are a !H!f7.»
Pazi naj se toraj, da je na vsaki steklenici varstvena zn muka. t. j. slika bana Nikole Zrinj^kega, kajti samo je oni pravi trpotcev sok, kateri to varstveno znamko nosi.— Cena steklenici s točnim opisom je 7.*> kr. — lUzposilja se vsaki dan s poŠto na vsa mesta in sicer proli predplačilu {priraču-navši M> k:, zri zamotek) ali pa po poštnem povzetju. — Ceniki raznovrstnih domačih preskušani h zdravil razpošiljajo se na zahtevo zastonj in poštnine prosto, Lekarna k Zr i n jskem u, If. Ifrodjovin, Zagreb. Zrinjski trg Štev. dO.                            i>86 :*.U—I
Kolesarji!
Velika zaloga
j .
se nahaja pri tvrtlki AUNIG & DEKLEVA
v Nunski ulici št. 11-10 v tloriei.     i    r, Dvokoiesa so  iz raznih   sistemov
PH7AT? f     in VA l,ai,ll,usa- last'« »e^M ifelalnica za poprav-JL KJLJ\J±\ l     ijsuje in poMesfiaitf z niklatn.
Vse Stroje Za pOljedelStVO. Vnovič znižane cone!
Trijerl (čistilni -troji za žit«) v natančni izvršitvi. Sušliniee za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori. poboljšani se-lav Vermoieiov.
Mlaliinice, mlini za žito. stiskalnica                                  ,;:! -^   v>
(pre.-c) za vino in sadje različnih sestav. (Te stiskalnice imajo -kop. ono tl.ičilno moč kakor hi-dravličin: vo.lovo.ln.; preš.-l.
Slamorazniea Jako lahko za gonili in *i po zalo zmarnih canab. Stiskalnica, za I seno in  slamo,  ter w  potrelme,  vsakovi-tne
polj.'del-kr stroje piud.lja  V   najboljši  izvi.;it\i
lir. Ifeller :i,» Dnnsijii
II ;, Praterstrasse 4g.
Preil ponarejanjem seje po-el>ni> treba varmati! Z.i-toj.niki se iičejo.
I zlate, iS srebrnih kolajn, .'te čast ni It In diplom pil/.nanja.
Kwizdov
Komeuturžki reiilni prašek sa sivine.
Zdravstveno
tu dietetieuo sredstvo za konje, govedo lu ovce.
l-porablja se že i:j let v  mnngili lil.-vih. ako živina ne žre.  ak.i slabo prebavlj:.. dalje z.t zb»lj;:.u.:e mleka iti [...mrmž-.je istega pri krava1!. Cena: *', škutulja 70 kr., ' , Skutiilje :'.:» kr.
Pii-lno le z g..rnji> v.n-stvno znamko  se duhi v  vseh lek.mtali iti niiinddnicah.
(iliivtm zalogo ima                           .\n tu,
-------< FRANC IV. KWIZOA >-------
¦rv-cr.-ki in kiaij. ruiimi.-ki d\..rui zilajralelj, okro>.ni lekai K«>riieuhiii'i:ii prt Dunaju.
^y     Augr. Tscliinkolna sinovi     lil
c. in kr. dvorni založniki.                          -!»; in  :
Najstarejša tvrdka kavinih surogatov v državi.
TOVARNE
v Lovosicah na Labt, na Dunaju, v ScliOnle-lu, na češ. sev. žel. in
v LJUBLJANI
Priporočamo naSe   splošno kakor solidne in izborne pripoznane izdelke
kavine surogate In figovo kavo
in med njimi zavoljo krepke dišave in velike izdatnosti posebno: Tschinkel""  kaveni zdrob v okroglih skaluleh.  —  Tschinherava kava v lesenih zahojčkih. —- Tschinkcl"0" kavina inokst v zapahnih škatulait.
1
Cenik na zahtevanje iranko.
AliL
M
1
rŠ
'i
, Tseliiiikcl1"1 sinovi Mm
Ljubljana.                  __OiM
I