Izhaja razen nedelj in prazmnov ysak dan popoldne.
Uredniitvo in npravniStvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica Stev. 6,  1. nadstropje, Učiteljska tiskarna.--------------------------------------------------------------
Naročuina po pdSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’ , za pol leta K 15-—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33'60. za ostalo tujino in Ameriko K 42'-. Posamezne ■---------------------številke	po	10	vinarjev. -...■---	■	—■>
Rokopisi #e ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-—■	macije	za list so poštnine proste. ~	 --il
lnserati: Enostopna petit vrstica 30 vin.; pogojem prostor 50 vin. ; razglasi in poslano vrstica po 60 vin.; večkratni objavi po dogovora --------- .....ii-i—primeren popust.  	■..............—111
Štev. 89,
■ram« vmmein mami
V Llubljani, sobota dne 27. oktobra 1917.
Le*
lalizma.
Ogrski ministrski predsednik Wekerle je nastopil v državnem zboru proti »napadom«, ki so jih izvršili avstrijski državni poslanci s tem, da so razkrili, kako nas O-grška mačehovsko oskrbuje z živili in kakšne ogromne cene zahteva zlasti za slanino. Zavrnil je tudi »napade« čeških poslancev, ki streme po tem, da se odcepi Slovaška od Ogrske in priklopi bodoči češki državi. Tem poslancem je pokazal tudi že šibo v obliki kazenskega paragrafa. Avstrijska vlada, vedno uslužna dekla Ogrske, že baje izdeluje primerne kazenske določbe za tiste Predrzneže, ki si upajo še kdaj pogledati preko ogrske meje. S to WekerIcvo izjavo je torej postavljen avstrijski justični minister Scbauer na laž, ker ni še dolgo, ko je izjavil, da avstrijska vlada niti ne misli na take kazenske določbe. Sedaj pa Wekerle ua javni seji zbornice izjavlja, da je avstrijska vlada že pridno na delu za stroge kazenske določbe, ki zadenejo vsakogar, ki bi stremel po kršitvi nedotakljivosti ogrske države. Res, pogumen mož je naš Schauer tu ker imamo pri nas mnogo takih pogumnih mož na odločilnih mestih, zato postaja Avstrija vedno pokornejša Ogrski in si ne upa zahtevati niti tega, kar je Ogrska zakonito prisiljena, da izvrši. Gesla o enakih pravicah in enakih dolžnostih ne poznajo na O-grskem, to velja le za nas in zato tudi ne Pride vprašanje avstro-ogrskega dualizma že desetletja z dnevnega reda.
Gospodarsko sta Avstrija in Ogrska dve državi. Skupno imata le finance, armado in zunanje zadeve. A tudi pri skupnih bilancah nosi tako plodna Ogrska le 34 in Pol, a Avstrija 65 in pol odstotkov, dasi je Ogrska mnogo bogatejša in produktivnejša država nego Avstrija in bi morala plačevati Ogrska k skupnim stroškom vsaj 45 odstotkov, če bi upoštevali tudi gospodarske momente. Rotom odpisa državnih dolgov ob uvedbi dualizma, razmeroma premajhne kvtjte k skupnim stroškom in ogrske carinske politike je bila Avstrija oškodovana v petdesetih letih dualizma za okolo tri mi-ljarde kron. Kaj pomeni ta znesek za Avstrijo, ve vsak, kdor presoja položaj z gospodarskega stališča. Ta izguba se ne tiče sedanjih vojnih stroškov, ki dosegajo zopet ogromno novo obremenitev Avstrije. Recimo, da znašajo vsi vojni stroški le 40 mi-•iard, tedaj odpade na Avstrijo tega dolga okroglo 14 miljard več nego na Ogrsko. Vse jc gospodarske posledice so uvidevali nekateri avstrijski politiki že od nekdaj in so ?e borili proti takemu izkoriščanju. Zlasti pa Je Proti tem razmeram nastopala avstrijska Socialna demokracija. Spremembi so se vedno upirali vladni krogi, zato je stvar ^udi ostala do danes taka, kakršna je že pol poletja. Res šteje Ogrska nekaj manj prebivalcev nego Avsrija, toda če je ta kompleks država, potem bi se morale upoštevati pravne prednosti in produktivnost obeh kompleksov in prilagoditi skupnim intere-s°m. Vladajoči krogi pri nas in na Ogrskem Pa teh momentov ne upoštevajo, deloma s stališča kot skupna velesila, deloma pa za-r;*di hegenomije narodov, v Avstriji Nem-Cev in na Ogrskem Madžarov.
Sedaj prihajajo novi časi. Narodi hre-•^ue po osamosvojitvi, kulturni in gospodar-ski samoupravi. Narodi, ki so trpeli doslej
pod tem režimom gospodarsko in kulturnč, zahtevajo več s v A •.de, ki ni nujno potrebna le za razvoj pr meznih narodov, marveč je vitalnega pomena za celotno gospodarsko enoto. V dosedanjih sponah, v zatiranju, ki je bilo doslej conditio sine qua non, se narodi niso mogli razvijati, so postali pravi sužnji večin in je v teh razmerah trpela nepregledno škodo vsa monarhija. Te razmere se morajo izpremeuiti, toda izpre-meniti se dajo le ob temeljiti izpremembi ustave, ki mora priti, na kakršenkoli, način, ker postaja sedanje razmerje med obema državama, od katerih je ena popolnoma suverena, druga popolnoma podložna, vsak dan neznosnejše.
K. K a u t s k y :
Avstrija in Srbija*
Ko so prodrli Rusi do Carigrada, je bila Turčija pripravljena, da sklene San štefan-ski mir. Tukaj je bila ustvarjena avtonomna Bolgarija, ki pa je morala plačevati tribut in ki je bila večja od današnje. Raztezala se je do Egejskega morja in mejila na Albanijo. Srbija naj bi dobila Niš, dolino Drine in Mali Zvornik. Bosna in Hercegovina naj bi dobili avtonomno upravo. Da bi zasedla Avstrija ta ozemlja, o tem ni bilo nobene določbe v mirovnem sklepu. Spričo napredujočega propadanja Turčije, so menili Srbi, da postaneta Bosna in Hercegovina njihova dedščina.
Gotovo je bilo nerazveseljivo, da je povzročila ravno Rusija tak položaj stvari. A tem hujši je bilo to za »napredne« sile Evrope, ki so prepustile ruskemu absolutizmu, da 'izvrši v Turčiji, kar je bila zgodovinska neodvračljivost. Zopet je bila vsa njihova modrost v tem, da je zabranila, da bi prišle na mesto Turčije večje države, zmožne za samostojno politiko. Edino, kar so znale napraviti, je bilo, da se pomnože male države na Balkanu in da se s tem ohrani ruski vpliv na Balkanu.
Energični ugovor Anglije, pravzaprav njegovega kabineta torijev (konservativcev) je uničil San štefansko mirovno pogodbo in prisilil Rusijo, da se ukloni evropskemu kongresu. In tam, v Berlinu, so odrinili Bolgarijo od Sredozemskega morja. Njeno ozemlje so razdelili na dva dela: En del je postal politično samostojen, s knezom na čelu, ki je ležal severno od Balkana, drugi del je bil pa južno, Rumelija, ki je ostala pod nadvlado Turčije in jo je upravljal krščanski guverner. Francija in Italija sta zastopali interese Grške, vendar je dobila Grška šele leta 1881. Tesalijo in južni Epir. Rusija je dobila le neznaten kos Besarabije, med tem ko so dovolili Avstriji, na njeno zahtevo, da zasede Bosno in Hercegovino. Bismarck je nastopil energično za interese Avstrije.
Od berlinskega kongresa dalje, leta 1878., sta se tesnejše združili hiši Habsburžanov in Hohenzollerjev. ki sta si bili dolga stoletja tako sovražni. Ze leta 1879. je bila sklenjena zveza med Nemčijo in Avstrijo, ki traja do danes. A od tega časa pa datira tudi približevanje med Rusijo in Francijo, ki se je izvrševalo sicer počasi, saj pomenja vendar zvezo med najbolj okostenelim despotizmom z demokratično republiko. Šele leta 1891. je prišlo ined obema silama do pismene pogodbe in je zazvenela na carjevem
dvoru marseljeza, dotlej tako obsovražena v Rusiji.
Za Rusijo nepovoljni izid vojne pa ni vplival le na carja.
Zc Krimska vojna je razkrila rusko vojaško zaostalost kot posledico ..njene gospodarske in politične zaostalosti., Tenka plast njenih izobraženih elementov je spoznala že takrat jasno, da država nujno potrebuje modernizacije. Posledica je bilo močno gibanje, kateremu se tudi ni car mogel popolnoma ustavljati. Odpravili so tlačanstvo, uvedli so okrajna zastopstva (zemsva), gradili železnice in pospeševali industrijo; časopisna literatura se je pričela razvijati. Ali absolutizma so se držali prav tako čvrsto kakor prej, V letih šestdesetih ni imel absolutizem v ruski državi sami še nobenih nasprotnikov, razen na Poljskem, ki bi bili močni do-velj, da prično v deželi sami boj proti njemu. Tem večje so bile simpatije, da navdušenje po svobodi hrepenečih ruskega razumništva za osvobodilne boje njim tako blizu stoječih Jugoslovanov proti turškemu despotizmu. To navdušenje se je morda posluževalo Včasih panslavističnih argumentov, a je v temelju izviralo le iz skupnega demokratičnega hrepenenja, kakor v letih dvajsetih prejšnjega stoletja splošno navdušenje za Grke v liberalni Evropi in še pozneje, v letih šestdesetih, navdušenje za Poljake.
Turgenjev je globoko izrazil to čuvstvo s svojem romanu »Na predvečer« iz leta 1859. V tem romanu riše tip revolucionarnega bojevnika. Ali ta bojevnik ni Rus, temveč Bolgar.
Lehko si mislimo, kako so učinkovale vstaje na Balkanu iz leta 1875. na velik del ruske mladine, hrepeneče po svobodi. Vsa ruska družba je bila razgibana, na tisoče prostovoljcev je hitelo pod srbske zastave.
Ko pa je potem ruska vlada sama posegla vmes in so prinesle velikanske žrtve, ki jih je nalagala ljudstvu, tako boren uspeh, tedaj se je močno ojačilo opozicionelno gibanje proti carjevemu režimu, ki je bilo v teku že prej. Še ni bil sklenjen mir, in že je našla nova močna, delovna opozicija svoj prvi vidni izraz s strelom naše sodružice Vere Sasuličeve, 5. februarja 1878. To revolucionarno gibanje je doseglo kmalu svoj vrhunec z umorom Aleksandra II., lerta 1881. Potem je to gibanje pojemalo, ker ni imelo v družbi dovelj podpore in se je zopet oživilo, ko se je ruski proletariat toliko ojačil, da je dal gibanju trajen, trden temelj.
(D^lje prih.)
Vojna.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 26. oktobra. Italijansko b oj išče: Avstro-ogrske in nemške čete, ki so pričele s prodiranjem ob srednjem teku Soče so prekoračile črto Kobarid-Avče. Od včeraj zjutraj je lepo vreme, ki je za gibanje zelo ugodno. Italijanski odpor smo zlomili tudi na visoki planoti Banjšice-Sv. Duh do ozemlja okolo sv. Gabrijela. Sovražnik se pripravlja, da izgubi vse ozemlje, ki si ga je bil prilastil v enajsti soški bitki z življenjem tisočev. Na visoki planoti Krasa so se razvili živahni boji, ki doslej niso izpremenili položaja. Naskok zaveznikov je povzročil, da se je pri-
NAPREJ, it 89, 27. oktobra 1917.
o
Stran ‘2.
NAPR E J.
Ste v. 89
čela v dveh dneh majati sovražnikova črta v širini 50 km. Pri Italijanih, ki se umikajo, vlada večinoma velika zmešnjava. Mnoge farmacije, ki so bile popolnoma odrezane, so sc udale na prostem polju. Mnogo topovskih mas vseh kalibrov in nepregledne množine vojnega materiala so dobili zavezniki. Ena sama avstro-ogrska divizija je vzela sovražniku južnozapadno od Tolmina 70 topov. Doslej je šlo skozi naša zbirališča 30.000 ti-jetnikov in našteli srno približno 300 topov. Nemško vojno poročilo z italijanske fronte.
Berlin, 26. oktobra. (Kor. ur.) Naše divizije izrabljajo svoj uspeh pri Bovcu in Tolminu in prodirajo sedaj čez Kobarid in Rončin. Cete severnega krila druge italijanske armade so deloma ujete, deloma se umikajo. Nemški in avstro-ogrski polki, tekmujoči med seboj, neprestano prodirajo in so vrgli sovražnika iz zadnjih višinskih postojank, ki jih je poizkušal držati. Pod našim pritiskom so pričeli izpraznjevati Italijani tudi visoko planoto Banjšica-Sv. Duh. Na tleh. Število ujetnikov se je zivišalo že čez 30.000 mož, med 'temi 700 častnikov, število vplenjenih topov že nad 300. Med topovi je mnogo težkih.
Avstrijsko večerno poročilo: Uspehi na jugozaparu postajajo večji, število ujetnikov mnogih krajih se bojujemo že na italijanskih in plen narašča vsako uro.
Umikanje Italijanov.
Iz v oj n o p o ročev alske ga stana poročajo: Predvčerajšnjem so se umikali Italijani kakor brez glave. Nato so poizkušali iznova, a zaman, da se postavijo v bran v zadnjih črtah navalu zasledujočih čet. Skupno z nemškimi četami srno iztrgali, podpirani od lepega vremena, tudi nadvladajočc višine druge in tretje črte, ki so bile večinoma v enajsti soški bitki najprednejše bojne črte. Kobarid, ki ga je hotel Italijan priklopiti za vse čase Veneciji, smo vzeli v prvem naskoku. Fronta poteka sedaj tukaj od prvega soškega kolena do Žage. Na visoki planoti Banjšice, ki je bila poleg sv. Gabrijela prizorišče najljutejših bojev vseli naših front v zadnjih tednih, prodirajo naše čete v neprestanih bojih proti višinam, ki jih ločijo od ■Soče. Dalje južno proti morju je boj v polnem teku. Med 30.000 ujetniki je mnogo generalov in poveljnikov. Brigade Friuli, Genova, Etna, Caldanise, Alessandria, Taro in Spezzia, potem mnogo polkov in bataljonov alpincev so uničene in razkropljene. Poleg 300 uplenjenih topov je mnogo strojnih pušk, minometov, drugega orožja, municija, zaloge in drugi vojni material.
*
Potniki, ki so dospeli v Lugano, pripovedujejo, da odhajajo na italijansko fronto močni oddelki angleških in francoskih čet, artiljerijski parki, zračna b rodov j a itd. V mnogih italijanskih mestih so ententne čete, ki so baje pripravljene, da nastopijo -.ob e-ventualnih uporih. — »Corriere della Sera« trdi, da so centralne države pričele z ofenzivo zato, ker so se bale, da pridejo Italijanom Francozi in Angleži na pomoč. Italijanska vojna poročila pripovedujejo, da deluje sovražna artiljerija na Tirolskem zelo močno. — »Petit Journal« poroča iz 'Rima, da odgovarja na italijanski fronti več kakor 5000 topov na sovražni ogenj. Obrambne akcije se udeležuje tudi okolo 500 angleških in francoskih 'topov.
Ostala bojišča.
■ Na vzhodnem bojišču in v Albaniji je položaj neizpremenjen.
Z a p a d n o b o j i š č e. Berlin, 26. okt. (Kor. ur.) Anm. sk. nemškega cesarjeviča: Po močni artiljerijski pripravi so pričeli prodirati Francozi s severnega pobočja Chemin des Dames proti Aillette. Njihov napad je naletel na čele, ki so prišle prejšnjo noč na južni rob gozda Pinon in ki so se bile umaknile prej s severnega brega prekopa Oise-Aisne. Na drugih krajih bojišča smo najprej uspešno zavrnili sovražni sunek, potem smo umaknili našo črto po načrtu za prekop m
južno od Chavignona. Nasprotnik je poizkušal večkrat, da prekorači prekop, a so ga naše čete zavrnile. Na vzhodnem bregu Može so naskočili dolnjesaški bataljoni francoske črte v širini nad 1200 metrov v gozdu Chaume. Več sovražnikovih protinapadov se je krvavo izjalovilo.
Politični pregled.
= Skupni ministrski svet. Iz Budimpešte poročajo, da prispe minister vnanjih zadev grof Czernin danes v ogrsko prestolico, kjer se vrši jutri popoldne skupni ministrski svet Grof Czernin ostane pet dni v Budimpešti ter bo konferiral z voditelji vseh političnih strank.
= Germanizacija naše trgovske mornarice. Tržaška »Edinost« se pritožuje, v članku »Germanizacija našega pomorskega plov-stva« o ponemčevalnih tendencah, ki so v novejšem času zavladale tudi v trgovski mornarici. Vse se germanizira. Omenjeni list objavlja tudi zanimivo novico, da je avstrijski Lloyd pred izbruhom avstrijsko-ita-lijanske vojne z dovoljenjem trgovskega ministrstva prodal ladjo »Evgenie« neki italijanski parobrodni družbi.
= Tožba za dijete. Obsoieni državni poslanci dr. Kramar, dr. Rašin, Choc, Vojna, Netolicky in Bourival bodo zahtevali nakazilo poslanskih dijet od 30. maja' t. 1. dalje. Ako bo njihova zahteva odklonjena, kar je več nego gotovo, vložijo tožbo pri državnem sodišču. S tem spravijo v tek marsikako zanimivo pravno vprašanje.
= Grof Tisza proti volilni reformi. Bivši ministrski predsednik grof Tisza je v ogrski poslanski zbornici zopet nastopil proti volilni reformi. Naglašal je najprej v svojem govoru, da se Ogri bore za svoj obstoj ter da je narodna dolžnost Ogrov, boj do končne zmage. Tudi vojni pogoji so ugodni za uspešen konec. Grof Tisza pa opaža dve oviri, ki skušata preprečiti uspeh. Prvič so naši sovražniki zbudili v narodih mnenje, da je vzrok tej vojni naša agresivna politika. In vprašanje nastane, če listi, ki trde, da je tudi del ogrskega naroda tega mnenja, koristijo miru. Druga ovira je v sovražnih deželah razširjeno mnenje, da smo oslabeli in nezmožni za nadaljevanje svetovne vojne. Tu opozarja Tisza zopet na škodljivi vpliv politične agitacije, češ, da moramo skleniti mir pod vsakršnimi pogoji in graja, da ti agitatorji napadajo celo zaveznike. Obžalovanja vredno je, da celo nekateri ogrski možje ogrožajo najvitalneje interese ogrske države. Vedno, kadar so nasprotne sile Francija ali Rusija zastopale svoje interese kje zunaj, smo naglašah trdnost evropskega ravnotežja. Nesreča ngše dežele pa je sedaj, ko se pojavlja tako nesoglasna zunanja politika, da se tudi v notranji politiki razvijajo problemi, ki odvračajo pozornost od važnih nalog v sedanji vojni. Gre za radikalno reformo volilne pravice, ne glede na to, da se tej reformi večji del javnosti upira z bojaznijo, ki je nasprotna tisočletni zgodovini ogrske uprave. Ogrska se ni nikdar upirala novim modernim stremljenjem, toda vedno jih je znala spraviti v sklad s posebnostmi naše narodne individu-alitete in vedno se je ukrenilo to, kar je bilo v prid Ogrski. Ne zahteve pariških cest, ne one boljševikov so, ki jih potrebuje Ogrska. Govornik razpravlja potem o posledicah volilne reforme in pravi, da z njo narase nacionalna agitacija in trdi, da bo volilna reforma za deželo prava katastrofa. Tisza hoče dalje dokazati, da je avstrijski parlament prav zaradi razširjene volilne reforme postal nezmožen. Saj je jasno, da so manj izobraženi elementi proti narodni, nacionalni pa oni z nekakšno izobrazbo. Kako daleč gre politika gotovih krogov, dokazuje to, da je volilni blok sklenil v zadnjem času dogovor z ogrskimi nacionalnimi strankami, kar pomeni za ogrski narod veliko nevarnost. Grof Tisza pravi, da je program volilne reforme le politični manever, zahteva, ki ne ustreza željam ogrskega naroda. Tisza predlaga, da se odloži volilna reforma po vojni. — Ministrski predsednik je nato izjavil, da je volilna reforma program te vlade, in je ne more odložiti z dnevnega reda. — Boj za volilno reformo na Ogrskem je torej hud, dasi
nova reforma ne obeta kaj prida. Iz nastopa grofa Tisze pa je razvidno, da je Tiszova kapitalistična stranka zagovornica vojne in naj-iiujša nasprotnica demokratizacije na Ogrskem.
= Grof Czernin poda pojasnila o vnanji politiki. Ministrski predsednik pl. Seidler je včeraj načelniku proračunskega odseka naznanil, da je minister vnanjih zadev grof Czernin pripravljen, podati v primerni obliki članom avstrijskega državnega zbora pojasnila o vnanji politiki. Grof Czernin bo baje na konferenco povabil načelnike strank, predsednika obeh zbornic ter vodilne člane gosposke zbornice. Poslanec Kraft je vsled tega svoj predlog, naj se povabi grofa Czer-nina na sejo proračunskega odseka, umaknil; poslanec dr. Korošec pa je Kraftav predlog sprejel kot svojega in vztraja na predlogu, da se ministra vnanjih zadev povabi v odsek ifi ministra Buriana.
= Usoda Poljske. Oficiozni lisii poročajo, da se je med Avstro - Ogrsko in Nemčijo doseglo sporazumljenje glede uredbe rtržavno-pravnega položaja kraljevine Poljske. Ta uredba se izvrši v bližnji bodočnosti v zmislu znanih, tudi v državnem zboru zastopanih zahtev Poljakov po združitvi kraljevine Poljske z av-stro-ogrsko monarhijo na podlagi perzonalne unije.
— Proti vojni in za mir. Italijanska zbornica je včeraj s 314 glasovi proti 96 glasovom odklonila predlagani dnevni red, da se vladi izreče zaupanje, ter potem z 241 glasovi proti 36 glasovom dovolila samo dva-mesečen proračunski provizorij. Bosellijev kabinet bo izročil danes svojo demisijo. —-»Giornale d’Iitalia« piše: Nevarnost poraza kabineta Boselli obstoji zlasti v tem, da se utegne omajali dosedanja vojna politika. Odstranitev mož, ki jamčijo za energično vojno politiko, bi bila pridobitev za sovražnika in za mir, kakor ga žele nasprotniki. — »Corriere della Sera« izvaja: Zmiraj bolj jasno stopa v ospredje borba med nevtralisti in med vojnimi strankami. 'Za intervencioniste nastaja resna dolžnost, da strnejo svoje vrste. Boj, ki se vodi pod geslom »vojaška diktatura« proti Cadorni, je v resnici boj proti nadaljevanju vojne.
= Položaj v Italiji. Na predvčerajšnji seji italijanske zbornice je generalni komisar za prehrano, general Alfieri, naglašal velike prometne težave v Italiji. Rezerv za prehrano ni več in prebivalstvo bo moralo pretrpeti pomanjkanje in velike žrtve. Kruha bo malo, patriotizma pa mora biti mnogo. V trdni veri na zmago in na povečanje domovine bo italijansko ljudstvo preneslo tudi te težave. (Enak položaj glede kruha in patriotizma je menda po vseh državah.)
= Iz francoske zbornice. Zunanji minister Barthou je odgovarjal na interpelacije o zunanji politiki Francije. Naglašal je, da je dolžnost Francije, da utrdi edinost med alii-ranci, ki so doživeli z Rusijo težke preizkušnje. Zavračal je trditve, da bi imel do nove ruske armade manj zaupanja kakor do prejšnje caristične. Nihče ne govori o tem, da bi zapustil Rusijo. Francija je polna zaupanja na zmago, zlasti sedaj, ko vstopi Amerika v vojno. Treba je, da nadzorujemo diploma-tično ofenzivo Nemčije zlasti sedaj, ko so zlomili francoski vojaki in aliiranci vojaško ofenzivo Nemčije. Preprečti moramo nevarnost, da bi razdražila Nemčija aliirance in jih nahujskala med seboj. Glede vojnih ciljev pravi, da mora dobiti Francija Alzacijo-Lo-reno jn povrnitev škode in dobiti mora tudi poroštva, o katerih pa ne more zaenkrat natančnejše govoriti. Min. predsednik Pain-leve je izjavil, da gre v sedanjem trenotku le za povrnitev Alzacijc-Lorene. Za to sp moramo boriti in zmagati.
= Dogodki na Ruskem. Petrograški delavski in vojaški sovjet je sprejel resolucijo, kjer pravi, da so takojšnja mirovna pogajanja edino sredstvo za rešiitev Rusije. Vseruskemu kongresu sovjeta vstajajo vedno večje zapreke. Najprej so se branili kmetje udeležbe na kongresu, ker se sestane kmalu ustavodajalna zbornica. Zastopnik1 vojaštva, ki pridobivajo vsak dam na vplivu, so se izjavili proti kongresu. In tudi če se
Stev. 89.
snide kongres, je še vprašanje, ako zmagajo tam boljšetviki, kakor pričakujeo. — Novoimenovana poslanika za Pariz in Madrid, Maklakov in Stahovič, sta odložila svoj odhod za toliko časa, dokler ne določi predpar-lament smeri zunanje politike. — Minister za notranje zadeve Nikitin je podal svojo demisijo, ker je socialistična stranka ravnala Proti svojim načelom. Kerjenskij ga je prosil naj ostane na svojem mestu. — Socialni revolucionarni kakor tudi zmerne stranke so mnenja, da ne sme zapustiti vlada Petrograda prej, dokler ne bo najvočje sile, ker Postanejo drugače anarhične razmere v Petrogradu še večje.
= Delavski in vojaški sovjet za mir. »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« objavlja važno izjavo o mirovnem načrtu petrograj-skega delavskega in vojaškega sovjeta, katero pozdravlja kot izjavo v smislu približanja k miru. Pctrograjska izjava se mora, čeprav se mora odkloniti celo vrsto posameznih točk, brez dvoma vpisati kot pridobitev v mirovnem vprašanju in ima nekaj duha sporazuma, s katerim so bile prešin-jenc razprave v nemškem državnem zboru 'in programatična izjava grofa Czernina. Mogoče je upravičena nada — tako pravi ofi-cijelno glasilo nemške vlade — da bo trud delavskega sveta v nasprotju s prejšnjimi slučaji to pot dosegel boljši uspeh.
Državni zbor.
Na D u n a j u, 26. oktobra.
Na današnji seji zbornice poslancev se je predsednik s toplimi besedami spominjal danes ponoči umrlega poslanca Olesoickega. Po predlogu imunitetnega odseka je zbornica za tri tedne podaljšala termin, ki je določen za poročilo o obnovljenju mandatov amnestiranih poslancev.
Poslanec grof L as očki je vložil nujno interpelacijo na ministra za deželno hrambo in ministra notranjih zadev glede pomanjkljive in nezakonite porabe zakona z dne 17. julija 1917 (nova ureditev vzdrževalnih prispevkov) za dobo svetovne vojne. Zbornica je sklenila, da se o tej interpelaciji otvori debata.
Odgovarjajoč na interpelacijo grofa La-sockega je miništer za deželno braimbo G z a p p omenil, da se v nekaterih upravnih okrajih v resnici še niso konstituirale o-krajne komisije za prispevke, ker poklicani zastopniki niso hoteli te funkcije brezplačno prevzeti. Minister prosi poslance, naj bi vplivali na dotične, da vstopijo v komisije. Minister je obljubil nadalje, da se bo dovolil prispevek tudi onim tovarniškim delavkam, ki so imele zaslužek že prej, preden je odšel mož k vojakom. Prispevek se bo predujemno izplačeval tudi če gre za nadaljnje izplačevanje prispevka vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov. Glede onih, katerim se je po poteku šestih mesecev po smrti vpo-klicanca ustavilo izplačevanje prispevka, bo minister izdal navodila, da se šestmesečna doba za prijavo zahteve glede opravičenih oseb onih vpoklicancev, ■ ki so padli ali u-tnrli pred 1. avgustom 19.17, računa še le od omenjenega dneva. Skušalo se bo tudi pospešiti reševanje vloženih prošenj za prispevke na ta način, da se bo dotičnim komisijam dodalo več delavnih moči.
Poslanec Hofmann-Wellenhof je poročal o cesarski naredbi z dne 7. decembra 1915 glede premembe nekaterih določil za. olajšanje nastopa, oziroma nadaljevanja o-brta. Gre zlasti za to, da se doba vojne službe vračuni kot pripravljalna ali porabila doba v obrtu. Govorili so še poslanci Glock-ner, Kraus in Halban.
Ko se je še rešil predlog glede vrnitve beguncev, se je seja zaključila. Prihodnja seja v torek.
Agitirajte za »Naprej!“ Pošiljajte ga vojakom!
NAPREJ.
Dnevne beležke.
— Odškodnina občinam za preneseni delokrog. V proračunskem odseku poslanske zbornice je včeraj poročal poslanec An-germann o predlogih glede odškodnine občinam za delo, ki ga opravljajo v preneše-
! nem delokrogu. Finančni minister je nagla-šal, da bi bilo zelo težko, že sedaj določiti odškodnino občinam za posle prenešenega delokroga, ker se položaj po vojni danes še ne more presoditi. Odsek je sprejel potem resolucijo, ki določa občinam odškodnino za opravljanje poslov prenešenega delokroga v vojni dobi.
— O velikanski bedi med primorskimi begunci nam piše sodrug iz Trsta sledeče: V Trstu in okolici je vse mnogo beguncev, ki se potikajo že dve leti semintje, so že vsi raztrgani m bosi, a begunske podpore ne dobe. Kar so si v mladih letih prihranili, to so že vse porabili in zdaj le še čakajo, da jih reši smrt vsled lakote vsega trpljenja. Hodili so že od Poncija do Pilata in prosili za podelitev podpore, a iz vsakega urada odhajajo s tolažbo, da že pride, pa roke ostanejo vedno prazne. Drugi, ki so bežali komaj 20 minut od svojega domovanja, so pa dobili že kar po dvakrat podporo. Poleg vsega trpljenja, ki ga je navalila vojna na begunce, imajo še zavest, da ne velja enaka pravica za vse.
— Smrtna nezgoda vsled granate. Iz Goričan poročajo, da je neki delavec na poti v tovarno našel izgubljeno ročno granato. Vzame jo s seboj, ko pa jo hoče v tovarni postaviti na tla, mu granata eksplodira, odtrga roko ter ga tudi na telesu težko poškoduje. Delavec je še na poti v bolnišnico umrl. Eksplozija granate je bila tako močna, da je popokalo mnogo šip.
— Novo vino. Dolenjci se z letošnjo vinsko letino prav dobro pohvalijo, 'hrta je obrodila izborno in je tudi kakovost vina taka, kakor že kmalu ne. Politična oblast je dala oklicati, da producenti novega vina ne sinejo prodajati nad 3 krone liter, gostilničarji ga pa smejo točiti po 3 krone 60 vin. do 3 krone 80 vinarjev liter. — V Ljubljani se toči že po 6 kron 80 vinarjev liter.
— Iz Kresnic smo prejeli dopis o tamkajšnjih slabih aprovizacijskih razmerah. Ker pa je dopis brez podpisa, ga ne moremo priobčiti.
— Iz Grobelnega nam pišejo: 19. oktobra je padel nek vojak tako nesrečno iz železniškega voza, da mu je odrezal vlak obe nogi pod kolenom. — Kakšno navijanje cen vlada pri nas, to naj dokaže tale primer: Pred vojno je veljal en škaf pšenice 5 kron, danes velja 50 in še več; en škrd koruze je veljaj včasih 4 krone, danes pa 40 kron in čez. Kmetje bogate, delavci/ propadajo, a oblasti se ne zganejo.
— Trbovlje. Vinska trgatev in ž njo združena veselica, ki jo je priredilo tukaj-šno tamb. društvo »Kolo« v prid trbovljskim vdovam v vojni padlih vojakov, se je vršila v najlepšem redu in v veliko zadovoljnost mnogoštevilnega občinstva, ki jo je poselilo. Najiskrenejša zahvala vsem darovalcem, ki so na ta ali oni način pripomogli da je trgatev, ki je imela 251 kron dobička, tako krasno uspela. Denar se je oddal tukajšnji občini.
— Novice iz Črne. Pri krčmarju Poreju v Gutensteinu je vlomil neznan tat, odnesel je dekli 92 K, zlato uro z verižico, zaklenil je deklo, ki je spala in iz kuhinje je odnesel 2 kg zmlete kave ter v kleti je izpustil sod mošta in tri sode vina. Pore ima okolo 3000 K škode. — Lesnemu skladiščarju Plušingar-ju je bilo ukradenih štiri panje čebel, vse druge panje so zmetali iz čebelnjaka po bregu in vse uničili. — Iz kuhinje v Zrjavu (Schmelzhutte) je bilo ukradenih 34 hlebov kruha, 7 kg špeha in nekaj moke. — V Mu-seniku je bil ukraden na žagi grofa Tbur-na .15 m dolg in 14 om širok jermen. Za storilci ni sledu. Vse to je znamenje časa.
— Minimalne plače za privatne nastav-Ijence. V državnem zboru je bil vložen predlog glede določitve minimalnih plač privatnim nastavljencem. Predlog zahteva za razne kategorije privatnih nasitavljencev, v ko-
Stran S.
likor se delodajalec in delojemalec nista pogodila za višjo plačo, v krajih, ki se prištevajo drugemu razredu, tele minimalne plače: za zapisnikarje, risalce, pomožne knjigovodje do 18. leta 160 K, do 20. let 190 K, čez 24 let 285 K; za knjigovodje od 18 do 20 let 240 K, nad 24 let 410 kron; za glavne knjigovodje, samostojne konstrukterje, stavbne voditelje nad 24 let 485 K; za koresponden-te po navodilu, kopiste in druge tehnične pomožne moči 160, 200, oziroma 250 K; za samostojne take moči 190, 250, ozir. 350 K; za one, ki opravljajo korespondenco v tujih jezikih, brez ozira na starost 415 K; za bla-j gajnike v prodajalnah 190, 240 in 335 K; v industriji in veletrgovini 280 in 415 K; v bankah in hranilnicah 410 in 485 K; za skladiščnike 160, 210 in 285 K; za ekspedijente 335 K; za strojepisce in stenografe po diktatu 180, 210 in 285 K; za samostojne 240 in 335 K; za prodajalce v špecerijah in podobnih strokah 160, 190 in 250 I<; za druge prodajalce 160, 210 in 335 K; za trgovske potnike 330 in 480 K.
— O tistih, za katere je vojna blagoslov. Praška železarska družba priobčuje svoj letni računski zaključek. Čisti dobiček družbe znaša 17,412.802 K. Dividenda znaša 200 kron na akcijo. 700.000 K se prepiše na rezervni fond, 824.714 kron se prenese na nov račun.
— Malinov sok. Urad za ljudsko prehrano je izdal danes naredbo, s katero določuje najvišje cene za malinov sok in sicer veljajo te cene za producente, veletrgovce in male trgovce. Cena malinovega soka v nadrobni prodaji bo znašala za en kilogram 6 kron 20 vinarjev. Ta cena velja brez ozira na to, od kje prihaja blago.
Aprovizacija.
Brezplačna oddaja goveje juhe in drobovja. Deželno mesto za vnovčevanje živine bo oddajalo revnim slojem brezplačno govejo juho in drobovje živine ter prašičev, kakor pljuča, jetra vampe, glave, obisti,'•parklje in dr. Razdeljevalo se bo vsaki torek, sredo četrtek in soboto ob 2. do 5. popoldan v lastni mesnici na Jurčičevem trgu št. 1. Prosilci, kateri bi bili radi deležni te oddaje, naj se oglase pri svojem župnem uradu v Ljubljani, begunci pa pri posredovalnici go-riških beguncev, kjer dobe izkaznice. Pričetek v sredo 31. t. m.
Vprašalne pole za petrolej. Vnovič se o-pozarja, da se oddajajo vprašalne pole za petrolej v Galctovi hiši pritličje le onim obrtnikom, ki imajo pri svojem obratu zaposlene več kakor dve obrtno pomožni osebi, ali ki rabijo za svojo obrt več kakor en delaven prostor; dalje zavodom ter javnim uradom in pisarnam ako nimajo v svojih prostorih ne električne ne plinove luči. Za dokaz da nimajo ne plinove ne električne luči zadostuje uradni pečat plinarne in elektrarne, katerima se mora predložiti vprašalna pola v potrdilo. Trgovine, ki ne prodajajo živil, dalje zasebne stranke in pisarne ne dobe vprašalnih pol. Izpolnjene vprašalne pole potrjene od plinarne in elektrarne je predložiti v mestni posvetovalnici najkasneje do 6. novembra t. h, ker se na poznejše prošnje ozira le v toliko, če bi preostalo kaj petroleja. Drugi naj ne hodijo po nepotrebnem na magistrat, ker vsled majhne množine petroleja pod nobenim pogojem ne morejo dobiti več petroleja kakor ga dobe na karte.
Kislo zelje na rdeče A in na rdeče brez A št. 601 do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami brez A št. 601 do konca prejmejo kislo zelje v cerkvi sv. Jožefa v ponedeljek, dne 29. t. m. poiioldne. Od 2. do 3. pridejo na vrsto št. 601 do 80t), od 3. do 4. št. 801 do konca. Stranke z rdečimi izkaznicami zaznamovanimi s črko A, dobe zelje istotam od 4. do 5. Vsaka oseba dobi 1 kg. Kilogram stane 80 vinarjev.
Špeh za III. okraj. Stranke III. okraja prejmejo Špeh v ponedeljek, dne 29. t. m. in v torek, dne 30. t. m. na nova nakazila za
Stran 4.
Stev. 89.
mast, na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: v ponedeljek dopoldne od 11. do 12. štev. 1 do 200, popoldne od pol 2. do pol 3. št. 201 do 4C0, od pol 3. do pol 4' štev. 401 do 600, Od pol 4. do pol 5. št. 601 do 800, od pol 5. do pol 6. štev. 801 do 1000. V torek, dne 30. t. m, dopoldne od 8. do 9, št. 1001 do 1200, od 9. do 10. št. 1201 do 1400. do 10. do 11. št. 1400 do konca. Vsaka oseba dobi četrt kg, kilogram stane K 8'80. Poleg nakazil za mast prinesite tudi maščobne izkaznice.
Sladka repa. Mestna aprovizacija je nakazovala in oddajala zadnje drii sladko repo strankam prvega okraja. Zglasilo se je mnogo gospodinj, ki so dobile po številu družine primerno množino repe, da jo dajo kisati. Plačale so kilogram po 40 vinarjev in prejele približno 20 kg na osebo. Za naprej se lahko javijo tudi. stranke iz drugih okrajev mesta. Priglase sprejema mestni aprovizacijski urad na Poljanski c^sti štev. 13/1, oddelek za sadje.
Špeh za H. okraj štev. 1001 do konca. Stranke II. okraja prejmejo v ponedeljek, dne 29. t. m. r.a nakazila ra mast štev. 1001 do konca na Poljanski cesti št. 15 Špeh. Določen je ta-le red: Od 8 do 9. dopoldne št. 1001 do 1200, od 9. do 10. štev. 1201 do 1400, od 10. do 11. štev. 1401 do konca. V.-aka oseba dobi četrt kilograma, kilogram stane K 8-80. Poleg nakffzil za,mast prinesite tudi mesečne maščobne izkaznice.
S seje mestnega aprovizačnega odseka. Aprovizačni odsek sklene po svojem predsedniku osebno intervenirati pri centrali žitnega zavoda na Dunaju, da nakaže za Ljubljano več žit a. Razpoložljive zaloge 1 šc danes ne odgovarjajo potrebščini ter je še vedno predočena bojazen, da bo mesto b r e z k ni h a. Doslej je prejela mestna aprovizacija komaj 10% krompirja, kar bi ga imela dobiti. Glavna krivda, da je Ljubljana brez krompirja, zadene razna okrajna glavarstva, ki so popolnoma odpovedala pri izpeljavi rekvizicije. Zaradi nezmožnosti o-krajnih glavarjev bo Ljubljana brez krompirja. Razni okraji, kjer je gotovo doyolj krompirja na razpolago, so oddali smešne množine. Vendar vsi merodajni faktorji gledajo to početje kot bi se nič ne zgodilo in niti ne pomislijo ne, kakšne posledice znajo nastati. Mraz in zima sta pred durmi in skladišča so prazna in ljudje brez krompirja. Ljubljano so obkolili žandarji, ki vzamejo vse, kar si hočejo lačni ljudje prinesti v mesto. Največja sila in beda se plazi po domovih, pri okrajnih glavarstvih pa gospodje mirno sede, brez skrbi in razsodnosti, kako bodo mesta živela. Uradna birokracija gre svojo pot, brez čuta odgovornosti, brez pči za bodočnost in zamuja v svoji brezbrižnosti tedne in tedne. Stradajoče ljudstvo bo zahtevalo odgovora, kdo je bedo zakrivil in gorje tistemu, na katerega pade krivda. Zadnje ure potekajo in še je čas, da se popravi zamujeno. Še je čas, da se energično izpelje rekvizicija krompirja iti da dobi mesto vse, kar ima pravico zahtevati. Izgovor, da ni krompirja, je ničev. Dobro vemo, da je dovolj krompirja in to nedvomno toliko, da bi bila Ljubljana prav lahko zadostno preskrbljena. Samo dobre volje je treba in krepke in energične roke, ki bo izpeljala re-kvizicijo. To oboje je pa do danes popolnoma odpovedalo pri onih odgovornih faktorjih, katerim je bila poverjena naloga, da rekvi-rirajo krompir.
Razno.
* Težave v aprovizacijo povsod. »Pravo Iidu« poroča o seji aprovizacijskega odbora za Prago in okolico. Seja je prava obtožnica obstoječih aprovizacijskih razmer. Posamezna mesta imajo le še za dva dni, k večjemu za tri, motke. Krompir je silno slab, majhen kakor grah, ves prsten in pri vsakem vagonu ga manjka do 41 centov. Prebivalstvo Prage je brez masti in tudi nima upanja, da jo dobi prav kmalu. Najstrašnejše je pa pomanjkanje mleka. Od oktobra ne dobivajo zdravi ljudje nič več nakazil za mleko. Taka nakazila dobivajo le bolniki in do-
jenčki, a mleka seveda ne. Funkcionarji a-provizacijskih odborov so sklenili, da odlože svoje funkcije, ako se v najkrajšem času ne izpremeni na boljše.
* 90.000 ton premoga imajo po dosedanjih preiskavah privatne osebe na Dunaju. S to zalogo in svojo železno zalogo je preskrbljen Dunaj za dva meseca, če bi nastopile še hujše razmere.
Listnica uredništva.
Štefan D. Dunaj. — Vse v redu. Prošnjo srno odposlali. Na Dunaju sem Te iskal, pa Te ni bilo nikjer dobiti. Pozdrav.
Jernej O. v K. — Kadar bo mogoče, odgovorimo pismeno. M. G. v Z. — Potrpite; vse se bo uredilo.
S. Fr. J. Civilno delavstvo, ki je zaposleno v vojaških podjetjih mora biti zavarovano pri bolniški blagajni v zmislu ministrskih na-redeb. Najnovejši odlok naroča celo, da plačajo celotni prispevek podjetja sama. Delavstvo, ki je zaposleno pri M. D. v Polju, spada v okrajno bolniško blagajno v Št. Vidu nad Ljubljano. Naj zahtevajo delavke zavarovanje pri vodstvu. Posredujemo tudi mi, če se kdo zglasi in pojasni stvar v društvenem lokalu v Ljubljani, Selenburgova ulica 61., od 9. do 10. dopoldne. — Ivan Seršen. Obrnite se na podružnico „Vojnož.inega zavoda" v Ljubljani, Dunajska cesta, oziroma na ,,Deželno mesto za krmila “ v Ljubljani.
Zadnje vesti.
Naši uspehi proti Italiji.
D u n a j, 26. oktobra. (Kor. ur.) Vnovič so se združile centralne države za skupen sunek; tokrat proti Italiji. Skupnost in sloga, ki je že preskušena v premnogih bojih, se bo izkazala kot trdna vez sedaj tudi v bojih proti verolomnemu dednemu sovražniku. Od tolikih tisočev prebivalcev monarhije že^lol-
go zaželjeni dogodek postaja sedaj dejanje in pod jeklenimi udarci se umikajo sedaj italijanske bojne čete ob srednjem in gornjem-teku Soče. Sunek se je komaj pričel, njegova sila narašča od ure do ure, kratka poročila o zmagah pri Bovcu, Tolminu in na. banjški planoti govore jasno, kako izborno zna armadno vodstvo izrabiti prednosti tako zvane notranje linije. Kar nam je prineslo velike uspehe ob Dunajcu, na Sedmograš-kem in ob Donavi, to se sedaj sijajno in zma-gonosno ponavlja na jugozapadu monarhije. Proti relativno malemu delu naše armade je nastopila miljonska italijanska vojska na. razmeroma kratki fronti, podpirana z o-groninimi tehnični pripomočki od Anglije in Francije. Po dveinpolletni vojni je italijanska velesila v težkih in krvavih bojih pridobila le malo našega ozemlja. Nasprotno pa so naše zvezne čete koj v pričetku operacij na treh važnih mestih prebile italijansko bojno fronto. Nadaljnja poročila že javljajo katastrofalen upllv našega prodiranja na spodnje italijanske pozicije. 40.000 ujetnikov in 300 topov — to govori jasno o veličini sovražnikovega poraza.
Italijansko vojno poročilo.
i Duna j 26. oktobra. Italijansko vojno p0' ročiio z dne 26. oktobra: Sovražna ofenziva proti levemu krilu naše armade ob julijskih planinah je trajala celo noč in včeraj cel dan dalje. Od Monte Maggiore do Avč smo se morali umakniti z naših prvih črt. V zvezi s tem umikanjem smo morali zapustiti tudi banjško planoto. Vzhodjio od Gorice in na Krasu je položaj neizpremenjen. Včeraj smo 10 sovražnih letal sestrelili oziroma jih prisilili, da se spustili na tla.
Odsiop nemškega kanclerja.
Berlin 26. oktobra. P> informacijah ^ j parlamentarnih krogov se sodi, da se riotra-j njepolitični položaj z odstopom državnega I kanclerja pojasni tekom prihodnjega tedna..
Št. 15 360.
V smislu ministrske naredbe z dne 25. junija 1917, drž. zak, št. 271, je oddati sledeče kovinske predmete:
I. Izdelovalci in kupčevalci morajo izročiti po predpisih tega ukaza svoje ostale zaloge predmetov, navedenih v ministrskem ukazu z dne 23. septembra 1915, drž. zak. št. 283,
II. Vsi morajo oddati:
A. Predmete, ki so docela ali po pretežnem delu iz bakra ali bakrenih zlitin, in sicer:
1. Vse vrste drogov in cevi za držaje, obrambo, preproge, zastore, brisače in kopalne rute, okrasnih in drugačnih drogov in cevi z nosili, drugimi pritrdili in obroči vred, nadalje ročaje in držaje vsake vrste;
2. pločevine za oblaganje oglov, robov, podnožij in druge take pločevine, obeski in obkladi, zlasti obklad' kurilnih teles:
3.	napisi imen, raklamni napisi, orijentacijski napisi (n. pr. za nadstropja), izveski (n.	pr.	brivski)	in	drug'
napisi	in	table, emblemi, grbi, kovinske črke in številke nad 3 cm visoke, obeski s številkami	nad 10 gr	posamezne
teže za ključe in drugi obeski številk (n. pr. ob durih stanovanj in izb ali nad njimi;
4.	okraski opreme, pritrdila, kakor: kroglje, gumbi, verige, obroči za vrvice, klini, latve	in	dr.;	,
5. mreže, in sicer mreže za obrambo, ostrgavanje, ograjanje, okrasne mreže, v kolikor pod točko 1 do p našteti predmeti niso nameščeni na spomenikih (sohah, spominskih ploščah, nagrobnikih in dr.), nadalje na pob1' štvu, razsvetilih ali majhnih rabnih predmetih; nadalje
6. podstavki pred pečmi;
7.	zvonovi s premerom do 25 cm, kraguljci in gongi;
8.	priprosta orodja za pušenje in pisalne garniture ter drugo priprosto galanterijsko blago;
9. bednje za cvetlice ;
10. kavlji (obešalniki), stojala in obešala za obleke, klobuke, palice, dežnike;
11. oprave za izložbe, kakor; stojala, opore, nosila, šine, podnožja itd., izvzemši portalne obklade.
B. Predmeti iz čistega niklja, z nikljem popločene jeklene pločevine ali aluminija, in sicer ; Vse hišno, Ku' harsko, kuhinjsko, mizno in namizno orodje, vštevSi žlice, nože in vilice, nadalje posode za jedi in pijače,. mcoe' nine in,banje, zlasti tridi tokozvano »pasarsko blago*, izvzemši električne kuhalne aparate.
III. Zahtevani niso predmeti, ki so:
1. je pomedeni, bakreni in ponikljani;
2. z bakrom ali bakrenimi zlitinami zgolj popločeni;
3. iz bakra ali bakrenih zlitin in z roko klepani, gravirani, cizelirani, giloširani, jedkanl ali tanširani.
Vsi lastniki se opozarjajo, da navedene predmete lahko takoj oddajo pri sledečih tvrdkah-
1. Fran Stupica,	3.	Alojzij	Sušnik in
2. Schneider & Verovšek,	4.	Štefan	Nagy.(
Pripomiuja se, da se pri prostovoljni oddaji blago boljše in takoj plača in končno, da se bo blago itak moralo enkrat oddati.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 24. oktobra 1917.	_
Izdajatelj: Viktor Zor& — Za uredništvo odgovorna: Stebi Alojzija. — Tisk Učit^jske tiskarne v Ljulrfjani.