4 MENJALNICA LEND Ugoden nakup in prodaja deviz ter drugih valut. Mohorjeva 2, Lendava, telefon: (069) 75427, 75518 11 o. 11 □ TRGOVINA BALAŽIČ ČRENŠOVCI, tel.i 70 796 UGODNO: • Ženski, moški in otroški čev. Iji 9 športna obutev i • tekstil & J v SOBOŠKI KINO PRIHAJA jMSnCPM 2., 4., 6., 7., 8. nov. ob 17. in 19.15 3. in 5. nov. ob 10., 17. in 19.15 VECTNIf f Pridružu/em se tistim, ki trde, da smo bolj kot drugih narodi zazrti v preminulost in smrt. Tudi dan spomina na umrle smo si naredili za pomemben narodni praznik in ni i nič manj prazničen, kot so praznični dnevi slavljenja iivlje- , nja. Dan spominjanja preminulosti svojcev, sočloveka, pa ' tudi lastne preminulosti je torej dan, ko nas prevevajo posebna, skrivnostna in neopisna občutja in Čustva. Sta nam to samosvojo narodovo zrenje v smrt in minlji- Murska Sobota, 4. novemln 1993 • Leto XLV • Št. 44 • Cen 90 SIT ‘Cnska nogometna reprezentanca Slovenije je v Ižakovcih premagala reprezentanco Hrvaške ® ^-2 in pripravila prijetno presenečenje, saj je to bila njena prva meddržavna zmaga. Poleg 'Starke Plevnikove so se v slovenski reprezentanci izkazale igralke Ižakovec Anica Korpič 'Strelka dveh golov, Melita Balek - strelka enega gola in obrambna igralka Majda Karo. Foto: Nataša Juhnov SO se V vosi že v krvi, morda zapisani v genih? Po samomorilnosti smo med primerjalnimi evropskimi državami prav na vrhu. Smrtne poškodbe v prometnih in sploh nezgodah so tretji vzrok smrti in prvi krivec smrti otrok in mladostnikov. Tretjina povzročiteljev nesreč je bila pod vplivom alkohola. Po nekaterih ugotovitvah naj bi čezmerno pila že skoraj । četrtina odraslih. Le slaba petina srednješolcev po odgovorih v anketi ne pije alkohola. Cigareta je vsakodnevna spremljevalka več kot polovice odraslih. Bog daj, da bi umrli naravne smrti, se je glasila priprošnja Starih staršev in ostala v spominu. Prošnja iz preteklih dni, | ki pa ob prebiranju vitalne narodove statistike še kako odzvanja. Če k umrlim zaradi poškodb pridamo se umrle zaradi bolezni srca in ožilja ter novotvorb, ko vemo, da tako prva kot druga skupina bolezni prizadeva čedalje mlajše, ustvarjalne ljudi, se resnično lahko vprašamo: naravna smrt, koliko je je sploh še ostalo? Načrt zdravstvenega varstva Slovenije do leta dva tisoč je z obravnavanjem zdravstvenega stanja prebivalcev in vzro- ■.■S, < .3* ». J r )■ F ■J ti'**' I?*i 11 i*2' ■u ■l 1 ■'<1 ‘'a Ikg lhQ ? < -M* *fgW Milijonska plača direktoija sejma Očitno je poslovanje delniške družbe Ljubljanski sejem nadvse uspešno. Direktor d. d. Ljubljanski sejem Borut Jerše si je junija izplačal osebni dohodek v višini 1.291.671,00 toluijev. Ta podatek smo zasledili na prvi sttani Delavske enotnosti (št. 46, 20. oktobra 1993), kjer so objavili 30 najvišjih plač v Sloveniji. Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zltoniice Sloveinje, jih je imenoval »ekstremisti« in >30 pogojnih barab, ki mečejo slabo senco na dobre, poštene diiektoije*. stran 4 'I -t H s,- J 1 ' I t , M. Sobota r Slomškova 8 cfidc' '.11 .1 kg i, 11 proti silmršii in ž kov smrii kol kažipot možnih poli, vse pa vodico ali v zdravje ali v zadnji instanci h končnemu cilju. Zato je z vidika narodove vitalnosti pomembno, katera bo najpoga-stejSa za narod. Se bodo sedanje, ki jih itejemo za neugodne, dale zaobrniti v smeri postavljenih ciijev v načrtu zdravstvenega varstva, da bomo do konca tisočletja v Sloveniji dosegli upadanje samomorov insamomorilnih poskusov, - za desetino zmanjšali umrljivost za rakom pri ljudeh, mlajših od 65 let, j - vsaj za Četrtino zmanjšali število poškodb, invalidnosti । in smrti zaradi nezgod, - dosegli upadanje prezgodnje umrljivosti in obolevnosti zaradi srca in ožilja, - izboljšali zdravstveno stanje žena, otrok in mladostni- I kov, J — ustavili naraščanje razlik v pričakovani življenjski dobi ob rojstvu med spoloma, - vsaj za desetino zmanjšali obolevnost in invalidnost zaradi kroničnih bolezni, - prizadetim zagotovili polnovredno življenje, - do konca tisočletja za četrtino zmanjšali razlike v zdravstvenem stanju različnih skupin prebivalstva. In končno, kam. v katero smer bo vodila moja pot, kolikšno možnost sploh imam (jo bom imel), da se kot pripadniku določene socialne ali rizične skupine od zastavljenih globalnih ctljev zdravstvenega varstva in doseganju le-teh obrne tudi moja pot. Koliko mi bodo dane ali zagotovljene Življenjske možnosti, da ostanem zdrav, in koliko sem sam pripravljen storiti za to. Bom prestopil na tisto ugodnejšo pot ali pa bo prav moja (še naprej) tekla v smeri manj ugodne. Bo v kažipotu res polna pravičnost pri zdravju? MAJDA HORVAT Mure ni mogoče speljati na Goričko čeprav dovefidu nadonalai prodam aanjataBjg še m "pcejrt. še kortzordji za nanakapje raČBejo attožitii. Kaže, da so zalntered-ratd ngoi»y3t; da je dobro, ie si pravočasno in nstrezdo priprav-Ijea, ng »ednev, ki tmdo navoljo za namakaj ne bo v neotm^e-nem obsegu. Do lett^j^ ptietja sta v ^vemp obstaja menda le dva tovr^ konaocc^, tetos se >ma Je pridrai^ še pomurski konzorcg za namakanje, j^ed kradrim pa so t4d«a honzordj vstffiBovili tudi na Dravi^m p<^e, tem podro^ soo v Sloves si^ dodej mo^ saj tresiitao oai^tmo le okoli Avtocesta v Pomuije šele leta 1995 1 odstotek kmeti^li po^^, lorra nunakai^ pa d v {HrSbodBie ne aroremo ve^ priddsre. Dejstvo je, da naaje 79,80 SIT 38,80 SIT 32,90 SIT 132,50 SIT 115,50 SIT 127,40 SIT 62,20 SIT 43,10 SIT 58,30 SIT 72,30 SIT 617,20 SIT 160,00 SIT 142,20 SIT 963,00 SIT 751,20 SIT 338,50 SIT 181,60 SIT 119,20 SIT 40,30 SIT 92,00 SIT 57,40 SIT Ko se eni prepirajo^ drugi ta čas s pridom izkoristijo v svoje' namene. Podobno je luni z načrtovanjem avtocest v Sloveniji. Nikogar ne zaainta, če občinam v severovzhodni Sloveniji tovornjaki^ uničujejo ceste, če so na dnevnem redu prometne nesrače zaradi nevzdržnega prometa in neprimernih cest, če se občinski veljaki in politiki ne morejo d^ovoriti in uskladiti. k intonnvn^šeBui o BaEsakaajs gpo^udŠg MŠa, tš}e pebtiala zul>e v jcadiijik dveh letih, po aap»ve£h stra^vi^. kov pa se bo ta nadaljevala tudi v prihoda^ tett. mimo katerega mesta bo ■u«* sla nova trasa avtoceste. le, to načrtovalce in Stran 9 delitce denaga sploh ne zanima. Vi se kar doeovaijajte, lahko dve leti, tri, štiri, pet. Medtem pa bomo mi pridno gradili ceste na svojem območju. stran 5 5, november, petek, Elizabeta 6. november, sobota, Lenart 7. november, nedelja, Ernest 8. november, ponedeljek, Bogomir 9. november, torek, Teodor 10. november, sreda, Leon Pregovor če je na Martina lepo, bo za tri dni sneg. 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos !Sip^'*^.200gr PERsiL bF. 3 kg 1 WEISSER RIESE BF, 3 kg 1 kos .41 “Ahil, 11 11 AAIjEHTA>, S5gr rllHg ^bn?^LjE.6S0g it. e,5 do 11 VELtlHCOVIHi 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 kos 1 st., 112,B0SIT 79,60 SIT 1 par LUTKOVNI ABONMA 93/94 prva predstava KO PRIDE ZVEZDA LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR (Četrtak, 4. novembra, ob 17. uri) uro pred predstavo je še možen vpis i VREME Ob koncu tedna bo oblačno z občasnimi padavinami Vestnikov koledar 4. ■■Hi ZifEZA KULTURNIK OF!QANjZAC! J Karel november, četrtek, stran 2 vestnik, 4. novembrajj^ J aktualno okoli nas ) PO SLOVENIJI ■ LJUBLJANA - Ustanovljen je Atlantski svet Slovenije, nevladno gibanje državljanov, ki si bo prizadevalo med drugim za informiranje javnosti o vprašanjih zagotavljanja varnosti, proučevanje procesov sodelovanja v Evropi in mednarodnih organizacij s posebnim poudarkom na čezatlantskem povezovanju v okviru Nata. ■ LJUBLJANA - Predsednik države Milan Kučan je sprejel delegacijo Zveze Slovencev na Madžarskem. Porabski Slovenci so predsednika seznanili z izboljšanjem gmotnih razmer, predvsem zaradi sprejema zakona o narodnih skupnostih in pomoči matične domovine. Govorili so Še o žgočih vprašanjih gospodarske nerazvitosti porabskega območja, odpiranju možnosti za zaposlovanje in šolanju mladih. ■ LJUBLJANA - Na seji državnega sveta so sprejeli stališče, po katerem vlada praktično ne bi smela več poseči po renomina-ciji letošnjega državnega proračuna. Sprejeli so mnenje, po katerem naj bi bile volitve na lokalni ravni aprila prihodnje leto, to pomeni, da naj ne bi čakali na oblikovanje novih občin, ampak izvedli volitve za enodomne občinske skupščine. ■ LJUBLJANA - Nekaj pred polnočjo se je v petek končalo doslej najdaljše zasedanje državnega zbora. Poslanci so za več kot 50 točk dnevnega reda potrebovali skoraj mesec dni. Med drugim so sklenili, da bo treba lastninjenje igralnic opredeliti s posebnim zakonom, zato so do sprejetja zakona lastninjenje v njih ustavili. Poslanci so sprejeli tudi vladno informacijo o posledicah suše in nekatere ukrepe v zvezi s tem ter drugo vmesno poročilo preiskovalne komisije o aferah Hit. V njem je rečeno, da je nekdanji minister za turizem Janez Širše utemeljeno osumljen zlorabe pooblastil. Državni zbor je ustanovil tudi komisijo, ki bo obravnavala nedovoljeno trgovanje z orožjem. ■ LJUBLJANA - Na krajšem uradnem obisku v Sloveniji je bila delegacija nemške zvezne dežele Baden-Wurttemberg, ki jo je vodil predsednik deželne vlade Envin Teufel. Delegacijo je sprejel tudi zunanji minister Lojze Peterle. Beseda je tekla o gospodarskem sodelovanju in Se zlasti o vlaganjih v Sloveniji. ■ MARIBOR - V Narodnem domuje bila slovesna akademija ob 75. obletnici bojev za severno mejo. Ob tej priložnosti so v avli doma na spominski plošči borcev za severno mejo znova odkrili prvotno besedilo. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, ki je pred tem sprejel Se živeče Maistrove borce. I /z tujega tiska Koliko je pravzaprav držav? Ker nove države zahtevajo tak status vsak mesec ali kaj takega, Je težko slediti njihovemu številu - zlasti še, ker ni trdnih pravil, k^j je neodvisna država. Vzemimo Antarktiko. Je država? Veliko ozemlja premore, znamke izdaja in ima celo kratico za oznako držav, AQ, vendar pa nima svojih državljanov, Palestina ima obilo prebivalcev, priznane diplomate, dejansko pa nima svojega ozemlja. Zanju ni prostora v OZN - lam pa ni tudi Švice. OZN ima 184 članic; zadnja je bila sprejela Andora, julija letos. Toda nekatere države niso članice; tako Ukrajina kot Belorusija sta bili članici kot sovjetski republiki, dokler nista poslali neodvisni državi. Med članstvom so karibski otočki, na primer Sainl Chrislopher in Nevis ali Saint Lucia pa Vanuatu, ne pa ludi Tajvan. Kateri so simboli državnosti? Po tradiciji so to kralji ali predsedniki, vojske, narodne banke, potni listi. Toda več afriških ne- držav ima kralje, medtem ko kandidat za kralja Jugoslavije nima države. Nešteto gverilskih skupin ima vojske. Evropska skupnost nima ne kralja ne predsednika, nima vojske, pač pa so njeni ekuji valuta, čeprav uradno nepriznana. Ima tudi lastne diplomate in države članice je prepričala, da so privolile v enoten potni list, ki je prej ali slej državen, vendar omogoča lastniku »držav- karibskih otokov. Grenlandija, uradno del Danske, ima svojo številko. Celo Indijski in Tihi ocean imata lastne »državne« klicne Številke; Atlantski ocean ima dvoje številk. Zdaj je v rabi 182 vrst številk. Pri znamkah so podobne zadrege. Mednarodna poštna zveza ima 185 članov, vštevši vse nekdanje države Sovjetske zveze in večino nekdanjih jugoslovanskih republik; najnovejša članica je »nekdanja jugoslovanska republika Makedonija«. Politika tudi dodatno zapleta zadeve: avstralski otok Norfolk je Član, prav tako britanski otok Man, nista pa članici Južna Afrika in Tajvan. Ko gre za valute - teh je 168 - je rubelj uradno v rabi razen v Rusiji še v petih drugih republikah nekdanje ZSSR. Liechtenstein uporablja franke, Mikronezija aine™* larje, Vatikan italijanske tia-nekdanjih francoskih u Afriki imn 7a valutO fraf . _ v Afriki ima za valuto rtiTIKl irTjHa Zd Vdiuvv Koliko je torej v re®“^‘ ^■. o a rtrCTiJTil73011^ * . Sx Mednarodna org^nizac? - ■ da rde, ki priznava kode ob imenu držav oziroma^ jnu' IJanski« status v vsej Evropski skupnosti. ES je članica več med- narodnih organizacij. vštevši OZNAKA RAZLIKOVANJA POSVETU ■ VARŠAVA - Novi poljski premier Waldemar Pawlak je sestavil ministrski svet, ki je že prisegel na slovesnosti v predsedniški palači Belveder. V koalicijski vladi je sedem predstavnikov Poljske narodne stranke, šest ministrov je iz Zveze demokratske levice, po eden pa iz Nestrankarskega bloka in Unije dela. ■ OTTAWA - Jean Chretien bo novi kanadski premier. Njegova liberalna stranka je dobila namreč na parlamentarnih volitvah kar 178 od 295 poslanskih sedežev v spodnjem domu parlamenta. Konservativni stranki premierke Kirn Cambell, ki je imela do sedaj v parlamentu 154 sedežev, je uspelo dobiti vsega skupaj dva sedeža. ■ DORTMUND - Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je ob koncu dvodnevnega obiska v Severnem Porenju-Vestfaliji sešel z voditelji te nemške zvezne dežele. Z njimi se je pogovarjal predvsem o možnostih za poglobitev vsestranskih odnosov, predaval pa je tudi o temi Slovenija Ifot srednjeevropska dežela. ■ TBILISI - Vojne razmere v Gruziji so vse hujše. Redna gruzinska vojska je spet zasedla mesto Senaki, ki so ga pred dnevi okupirale uporniške enote nekdanjega predsednika Gamsa-hurdija. Predsednik Ševardnadze je opozoril upornike, da bo vlada uporabila vsa sredstva za čimprejšnjo zmago in ustavitev prelivanja krvi, ■ RIM - V 73. letu starosti je umrl velikan italijanskega filma, režiser Federico Fellini. Posnel je vrsto filmov, ki bodo odšli v anale svetovne filmske umetnosti, ■ MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je po dolgem napovedovanju in obljubljanju končno naredil enega temeljnih korakov pri odpravljanju dediščine sovjetskega komunizma v državi. Z dekretom o zemljiški privatizaciji je končal 66-letno zgodovino Stalinove kmetijske politike. Po novem bo tržna tudi cena kruha. ■ SARAJEVO - Bosna in Hercegovina ima novo vlado. Vodi jo dosedanji zunanji minister Haris Silajdžič. Njena poglavitna naloga bo pomagati ljudem, da bi preživeli še eno zimo v vojnih razmerah, ter se s Srbi in Hrvati dogovoriti o ustreznem mirovnem načrtu. NEW YORK - Generalna skupščina OZN je sklenila, da _ bodo Argentina, Oman, Ruanda, Češka in Nigerija od januarja prihodnjega leta za dve leti postale nestalne članice varnostnega sveta, ■ BRUSELJ - Voditelji držav članic Evropske skupnosti so se na izrednem vrhunskem srečanju sporazumeli, da bosta sedeža Evropskega denarnega inštituta in Evropske osrednje banke v Frankfurtu. Voditelji Evropske skupnosti so razpravljali tudi o razmerah v BiH. Sklenili so, da bodo vzpostavili posebne varovalne poti za dostavo človekoljubne pomoči v to državo. GATT. Nove države utegnejo imeti posebne potrebe. Ko so Latvija, Litva in Estonija razglasile neodvisnost, so zahtevale svoje mednarodne telefonske klicne številke. Na srečo je bila na voljo številka Vzhodne Nemčije, 37, vsaki državi pa so dodali Se tretjo karakteristično številko, kar jih razlikuje od Moldavije, ki ima prav tako številko 37. Vatikan je nedavno dobil lastno Številko, Evropska komisija, izvrSno telo ES, si prizadeva dobiti svojo. Nasprotno pa Kanada deli klicno Številko 1 z ZDA in vrsto Sosvet koroških Slovencev strelja V prazno Avstrijska vlada si je za boljše urejanje narodnostnih vprašanj iz- inštitucijo. mislila inštitucijo, imenovano Manjšinski sosvet. Čeprav so koro- ški Slovenci štiri leta ie sodelovali v podobnem sosvetu, se tik pred ustanovitvijo novega pojavljajo številni problemi. Prva razprava naj bi teUa o širitvi slovenskih radijskih in televizijskih oddaj v okviru osrednje avstrijske televizije ORF. Pri tem pa je v zraku vrsta dilem in odprtih vprašanj, ki lahko celo ogrozijo obstoj tega informativno-posvetovalnega telesa. Na dan so znova prišli nekateri bistveni vzroki, ki postavljajo sosvet v povsem drugačen položaj, kol ga pred širšo javnostjo postavlja zvezna vlada. Pri Narodnem svetu koroških Slovencev, kjer se obnašajo v nasprotju z Zvezo slovenskih organizacij do omenjenega manjšinskega sosveta zadržano in zelo kritično, so očitke usmerili predvsem v njegovo operativno neučinkovitost. Med drugim omenjajo, da se je od vseh predlogov in sklepov, ki so jih v minulih štirih letih sprejeli na Dunaju, v koroški praksi uresničilo manj kot 15 odstotkov napovedanega. To pa je po mnenju predsednika Narodnega sveta koroSkih Slovencev dr. 'Wiig Karikatura: S. STRAČKOVSKI 7z Zagreba piše k VESTNIK Izdala Pi>d|et|e za lotormlranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Sedernjak. Stefan Cigut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder. Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Urednfštvo: Irma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek [odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega uradnika), Bernarda Balažič-Peče k, Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Smej, Štefan Sobočan (novinarji), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Nataša Juhnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Slovenska 41, Telefoni: novinarji in odgovorni urednik £1-363, £1-064 in 33-01&, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-363 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Ne naročen iti rokopisov In fotografij ne vračamo. Naročnina za IV. trimesečje 1993 je 1,100.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje St. ie/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Grilca zadosten dokaz, da sosvet strelja v prazno in da niti slučajno ne izpolnjuje nalog, zaradi katerih Je v bistvu nastal. Tako se koroška politična kuhinja, kot kaže, požvižga na sklepe, ki jih sprejemajo v dunajskem sosvetu. Zato Je pogosto potovanje predstavnikov manjšine na seje v avstrijsko prestolnico zapravljanje časa in denatja Ob takih razmerah Narodni svet koroških Slovencev ni več pripravljen sodelovati. Hkrati pa predlaga spremembe, ki bi sosvetu dale večja pooblastila pri konkretnem sooblikovanju manjšinske politike na Koroškem. Ce zvezne obfasti mislijo resno in sosveta ne pojmujejo zgolj kot lepo fasado pred mednarodno javnostjo, bodo morale prisluhniti vsaj nekaterim zahtevam slovenske narodnostne skupnosti. MILAN JERŠE * 239 I®;;: glavnem seznamu med njimi so tudi „nJ^ L otoki, na rezervnem na Se 15 občutljivih imen. tanskega »Scatestnana« ' Letopi^^ 194 držav. Po Economistu, Lonu ■// 8 ti Zapomnite si fantje, katoli-t iki teroristi imajo na glavi VOLNENO nogavico, protestantski pa NAJLONSKO! Deložacije po hrvaško Potrka! je na vrata mojega dopisniškega sta- niča regionalne stranke Dalmatir^ka 4 P'''*! •> “Pi PUf it tfti <1 «!0, »t tiei 'ipt At *ii ■"tc r<_ "Pt; 'Id “ti. J; vedanega gosta. Nikola je najprej s pričami si Hrvaška tako rekoč doma in na dokazal, da nikoli po 17. avgust 1990, ko se je avtogole, temveč za samovoljno začela oboroiena vstaja hrvaških Srbov, ni bit meznikov in skupin, ki postaja J/ ZOC€ia ooorozeriii vsiaja nrviisjKLn ^rpoVj m oii mezniKuv insKuptn, fsi v na ozemlju tako imenovane Srbske republike na organizmu »mlade denio Krajina. Potem se je odpravit v Ljubljano, kjer hadezejevska oblast nenehno živi in dela eden od njegovih sinov, ki je svo- lentič tudi pravi, da bo oblast jega očeta napotit na moj naslov. Na koncu je z vsemi takimi pojavi in da bo^ nhi^knl tudi druvevu sinu u Z/? Nemčiii. kier ie ruv/jrnvntn nrnvrce vsakesa l-.^_ .kfl^ J nc ozemlju tako imenovane Srbske republike na organizmu »mlade 1'* obiskal tudi drugega sina v ZR Nemčiji, kjer je zavarovala pravice vsakega u. * prav tako od delodajalca dobil ustrezna potr- ške«. Dokler se to ne bo zgodUjZ, jf f ' uspehu postavijahm^ ja je njegova aru- pravne arzave pri sosedih, g krajevni skupnosti podobnimi obljubami, dila, s katerimi je nato pred Tudmanovim voj- dvomimo o nim kabinetom dokazal, da je njegova dru- pravne driave pri sosedih, saj lina, ki so jo v njegovi razglasili za Četniško drhal, povsem nedolina. valo o najbolj trdnem XH. Toda postopek vračanja stanovanja je trajal stemu^, srečujemo od prvega skoraj eno leto, in ko se je Nikola vrnil, t> sta- Hrvaške. Splitski primer novanju ni našel niti enega kosa svojega pohi- opisana zgodba 75-letnega upok‘ štva. »Ampak srečen sem, da sem dokazal lovca, ki iz strahu pred novtrrj nedollnost,« se je naposled bridko nasmehnil svoje krajevne skupnosti noče, (pJi Nikola. pride tudi v slovenski časopii; Ker sem se s takimi in podobnimi primeri njujeta marsikateri nerazurr>!p'^^,^si^^* ----.■------- - L_j_i j; ..J-------JI- .. hrvaško-slovenskih odnosih, ZT-m pozneje pogosto ubadal, me tudi ni presenetila u hrvaško-siovenskih odnosih, nasitna izselitev opozicijske postanke dr. Mire nje vojaško nasilje nad Ljubič-Lorger iz njenega podnajemniškega škimi domovi in njihovimi stanovanja v Splitu. Njen smisel za lucidno Pineiavnovigradskiobčim.!h^*^^^^ .)if sociološko analizo dogajanj na Hrvaškem se lahko iz hrvaško- slovenskih^^ v parlamentu gre na živce hadezejevskim go- še marsikaj, kar je zunaj kolm^ rečnežem, poleg tega pa je Lorgerjeva predsed- vega razuma. pETE° a L f? L ■ I P K iS6 4. novembra 1993 stran 3 aktualno doma \^v<;ihjc jv uuiulvikj, uh —-j—■■ ----------------- -— 1 in njene pristojnosti ureja zakon. V nasprotju gospodarske moči in I"*'-1 Hii„ ureditvijo loči ustava upravne naloge iz znanim zdraviliščem, . I, i J , t Dristntntftcii L» ..nmvl.uij. iinravnt nronni Irnt nronrii SCdcŽ Upravnega Okrj znanim zdraviliščem, lahko kot Čiči organiziranja upravnih olj S pristojnosti, ki jih opravljajo upravni organi kot organi in noln--------------------tl Ul. ......... lai naloge samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jMi opruh ■ ■ ?*’ skladu z novo ustavo bo potemtakem treba Ifedeliti ^•on naloge, ki sodijo v državno pristojnost in ki jih bodo upravni organi. Z zakonom, ki ureja upravo, je kot sedež upravnega okraja odigra sidno vlogo pri nadaljnjem razsojo regije. In naposled: Gornja Radgona je poteg Ljubljane in Celja vodilno sejemsko me-410 s državi z idealno lego in veliko prihodnostjo, ki bo po- okrajev v Republiki Sloveniji. Ker zakon ne določa natančno, katera področja dela upravnih dejavnosti bodo organizirana v upravnih okrajih, gornjeradgonski izvršni svet podpira pobudo nekaterih drugih slovenskih občin (takih stališč je vsak Jan več), naj bodo v določe- Lokalna samouprava - Vreme ob 14. uri: Kranj -20, Maribor +35, Novo mesto -5, B Kočevje +40, 1 Murska Sobota -30 stopinj C! Karikatura: 5. STRAČKOVSKI J nem prehodnem obdobju , Sicer 1 upravna in teritorialna enota predviden upravni okraj, bi določil območja in sedež upravnega okraja, hi mora za takšno obrnoqe, ki bo zagotavljalo opravljanje sejemskih prireditev orga- nalog na prvi stopnji. pa bodo z zakonom do- taka območja upravnih niziralo it druge dejavnosti. Kdaj do novega zakona o IS Tudi lokalna samouprava je »sladka« Sprejetje zakona o lokalni samoupravi bo veliko težji zalogaj, kot se je morda zdelo na začetku, ko je v komisiji državnega zbora za lokalno samoupravo nastajalo besedilo. Ta je v državnem zboru že preživel prvo, besedilu nič preveč naklonjeno obravnavo. Takoj zatem so se sestali predlagatelji zakona, poslanci šestih poslanskih skupin, in se dogovorili za konkretno in operativno delo, ki naj bi zagotovilo, da bo druga obravnava predloga zakona o lokalni samoupravi mogoča že na oktobrski seji. Tako so se dogovorili, da omenjena skupina na podlagi stališč in sklepov državnega zbora (sprejetih po prvi obravnavi) pripravi strokovne podlage, ki so jih pretresli predlagatelji zakona in člani komisije za lokalno samoupravo. Ker je bilo eno najbolj spornih vprašanj financiranje novih občin, so se dogovorili za oblikovanje posebne delovne skupine, ki je pripravila projekt financiranja novih občin. Ta je namenjen dopolnitvi zakona o lokalni samoupravi, predvsem pa naj bi razjasnil še pred začetkom preobrazbe tega sistema, po kakšnih merilih bo država občine dodatno financirala in kakšna merila bodo uporabljena za določanje posebnega statusa občin, s katerim je seveda tudi povezano državno financiranje občinskih programov. Predlagatelji zakona pa so medtem podrezali tudi vlado, da čimprej pripravi predlog zakona o referendumu, na podlagi katerega naj bi se ljudje odločali o mejah novih občin. Dosedanje izkušnje pa so pokazale, da so mnenja o predlogu zakona o lokalni samoupravi dokaj različna, zato bo za nekaj rešitev nujnih več različic. Do tu vse lepo in prav! Toda zdajšnji dogovor med vodji parlamentarnih strank dokazuje, da je sicer dobro zamišljena ideja o nujnosti sprejetja zakona o lokalni samoupravi do konca letošnjega leta zaenkrat padla v vodo. S lem je seveda povezano nesprejemaiije drugih zakonov, ki so tesno povezani z lokalno samoupravo, to pa bo v mnogočem upočasnilo proces preobrazbe komunalnega sistema v lokalno samoupravo. To pa je gotovo velika Skoda, saj bo moral proces lokalne demokracije očitno počakati na boljše čase. Formalnim izgovorom, da vsi potrebni zakoni niso dovolj pripravljeni za nadaljnji zakonodajni postopek in daje časovna stiska, nc bi smeli povsem pritrjevati. Resda seje pred poslanci znašlo okrog trideset aktov, povezanih s potqeva-njem proračunskega memoranduma, s čimer sc je podrl načrtovan program dela do konca leta, toda odgovornost bi poleg vlade morali sprejeti tudi poslanci. Ti namreč niso pravočasno končali septembrske maratonske seje, po kateri je bilo predvideno, da bi oktobra razpravljali tudi o lokalni samoupravi. Zdaj so to aktualno temo prenesli na novembrsko zasedanje, toda ob obilici drugih vprašanj in problemov je seveda nemogoče predvideti nadaljnji tok razprav. Morda pa bo komisija državnega zbora za lokalno samoupravo naredila še zadnjo potezo in zahtevala izredno sejo, na kateri bi se lahko odločili, da vendar še letos nadaljujejo postopek za sprejem zakonodaje o lokalni samoupravi. Čudno je le, da so temo o lokalni samoupravi, ki so jo sprva v vseh krogih uvrščali takoj za osamosvojitvijo ter uvedbo demokracije in parlamentarizma, postavili na drugi tir. Zdi se, kot da je ob nenehnem strankarskem podtikanju nekako splahnelo zanimanje za lokalno samoupravo, od preobrazbe katere smo si vsi skupaj veliko obetali. Zdaj so namreč odpadla tudi prizadevanja, da bi že pred spomladanskimi volitvami prišli do novih občin. Tako še vedno nimamo zakona o referendumu. Na dlani je, da se bo treba čimprej odločiti med dvema možnostima. Po prvi naj bi spomladanske volitve opravili v okviru sedanjih občin, to pomeni, da bi novim občinskim strukturam prepustili urejanje nove lokalne samouprave. Druga možnost, ki jo zagovarjajo nekateri pravni strokovnjaki, pa je, da bi se z ustavnim zakonom, ki mora biti sprejet z dvotretjinsko večino, odločili za podaljšanje mandata sedanjim občinskim skupščinam. Kakorkoli že, dejstvo je, da nas Čaka vroča politična jesen, ko bo naposled treba sprejeti politično in ne strokovno rešitev. Zavedati sc je treba resnicp, da je tudi lokalna samouprava »sladka«, zato ne kaže zanemarjati različnih apetitov političnih strank, ki računajo tudi na drugačne koalicije, ki naj bi jim prinesle zmago na lokalnih volitvah. MILAN JERSE upravni okraji na sedežih sedanjih občin. V prehodnem obdobju nekaj let naj bi razčistili številna vprašanja, ki se bodo pojavljala z ločitvijo državne uprave od lokalne samouprave. Pred dokončnim oblikovanjem upravnih okrajev pa bi bilo nujno razčistiti tudi vsa odprta vprašanja o prihodnji vlogi pokrajin. Posebno še zato, ker imajo tudi v Ljutomeru kot središču Prlekije podobne apetite. MILAN JERŠE kot so borza, akcijske prodaje in podobno. Na osnovi omenjenih argumentov gornjeradgonski izvršni svet upravičeno pričakuje da bo prišlo do spre- okrajev, pri Čemer bi za gornje-radgonsko občino veljala me- il in . , iti pa mora biti duhejre v Giornji Radgoni, Eden od bistvenih ‘Med drugim se je sestal tudi omogoča|o raci- jdržavijanom do- Eden od bistvenih ■litvv^ oblikovanje okrajev je ' prebivalcev. Območje okraja naj bi pove-.. območja, ki so v dose-razvoju med seboj po-Zjito so v predlogu za-Picdvidune tri različne upravnih lt(i 'P'njihovih sedežev. Po j® predvideno 25 okrajev v Republiki ‘Itii, okrajev v ' ""vni M drugim tudi l|ili ^'■aj za območje seda- P’iEo ” Gornja ["'lEnr, 1'61 lil 'JUiiija Ipii. r? sedežem v Ljuto- ■ ovuc^CJll V UJULV- ‘ drugi različici naj bi f’'' lUa 19 upravnih okra-W Čemer bi bil sedež ll^i okraja v Murski So-bi bile vključene Se Ljutomer, Gornja Rad-Ifflna r • blajmanj ver-različica, po HL imeli le 11 upravnih fi f tl rila po dm^i tuličici. Vse to pa je močno razburilo občinski izvršni svet in po temeljiti proučitvi prednosti in pomanjkljivosti vseh treh razli- meinbe SLsltZj upravnega okraja po predvideni prvi razli- čic sprejel več stališč. Po njiho- PETROL izdal prvo slovensko plačilno jema območje Prlekije, Pri tem kurtiCO ugotavljajo, da je to območje povezano z gospodarstvom, prometom in drugo infrastrukturo ter kulturo, pri čemer pa mora biti sedež v Gornji Radgoni in ne v Ljutomeru, kot je navedeno v gradivu. Gornjeradgonski izvršni svet utemeljuje zahtevo do sedeža upravnega okraja v Gornji Radgoni na več načinov. Poudarjajo, da je osnovno merilo za ustanovitev in sedež okraja, torej Število in koncentracija prebivalcev, očitno v prid Gornje Radgone. To naj bi dokazovali tudi podatki o velikosti občine, šte- | . OŠ tvana Cankarja v Ljutomeru Magna Charta Libertatum »Nobenega svobodnjaka ni dovoljeno prijeti ali vreči v ječn ali mu odvzeti premoženje ali ga izgnati ali kakorkoli uničiti niti ga ne bomo zasledovati niti ga prijemali, razen po zakoniti sodbi njegovih plemenitašev ali (in) zakonov dežele.« Zgornji odstavek je besedilo Vsak občan, ki ima odprt te-tiajbolj znane določbe Magne koči račun pri bankah (Poštni Charte Libertatum (Velike li- banki Slovenija, d.d., Ljub-stine svoboščin), s katero so Ijanski banki. Abanki. SKB- angleSki fevdalci omejili kraljevo oblast v Angliji in predstavlja enega temeljev demokracije in parlamentarizma. banka, LB - Banki Zasavje in Creditanstali - Novi banki Lju-blajana) bo lahko pri banki oddal izpolnjen formular; le-ta bo [•sjvarjalna, sodobna Icl od začetka delovanja osnovne Sole ''■in.. Ljutomeru, ki se je najprej imenovala po cesarju ^f^ike Francu Jožefu. ]fi'^^o'’adnica >ri ose-jo dokončali pred Je bil. ,„i™lo • • • f. tf' d i J- ut !> pretesna za vse L " poleg učencev in '■ se namreč zbrali 'I Srt iicviljii starSi in 2 ■ R na proslavo rr f S? (( J« is t! O i ! a*! ^1 5» i' f i () il r d I' r t I I.. 'U DOZftrav.. “ pozdravu ravnate-KOROŠEC ■^^^^egovoril predsednik ''"'upSčine Ljutomer h;- r- • v l •Gg, ki je po- ^”ko Ljutomer- U .^11 . bflio. Ki bližnji in dalj- So priznal X'^i tri- zad .1 pečat, kolckiivo priznanje, za tri; zadnji seji ibciri občinske S" iho,..................... ? ^^'oda Repi . ^til^,*’'^3cijska HGBER, u- 2» šolstvo in enota je najprej ' da m med dru-j* mnogo ljudi In kakšna jc povezava med glede na tekoči račun poslala Magno Charto Libertatum in ' . _ . zbralo tudi 12. novembra leta 1893 ob otvoritvi Sole, ki se je najprej imenovala po Francu Jožefu, leta 1946 pa je dobila ime po Ivanu Cankarju. Postala je ustvarjalna in odprta ustanova, s svojim vkliučeva-vseslovenski projekt njem v prenove osnovne Sole pa stopa po poti sodobnega vzgojno-izobraževainega pro- tudi česa. Uvodnim nagovorom je sledil pester kulturni program. T A v ’ * '■ k I Petrolovo MAGNO? Tudi plačilna kartica s strelo naj bi na nek način osvobodila človeka, saj ne bi bil več vezan na goto- formular naprej Petrolu. To kartico, ki se imenuje MAGNA. bo mogoče uporabiti v vsej Petrolovi notranji mreži (bencinski servisi, avto- vino. Marsikdaj ste.se znašli pralnice, trgovine, gostinski v hudo neprijetnem položaju. ko ste morali »natankati« svojega jeklenega konjička, pa ste imeli v denarnici le nekaj drobiža, Morali ste dvigniti gotovino ali izpolniti ček; toda pisanje številk, kraja, datum, podpisovanje ... vse to je tako za- obrati), iz dneva v dan pa se širi tudi zunanja mreža prodajnih mest v hotelih, motelih, gostilnah, avtomehaničnih delavnicah, zavarovalnicah itd. Vse kaže, da se na slovenskem trgu Sele pričenja boj za uveljavljanje plačilnih kartic; doslej smo mudno, poleg tega pa so vas poznali že tuje, na primer črpalkarji Se grdo gledali (tudi Eurocard, Visa in American njim namreč dajejo čeki do- Express, bančne karice LB in datno delo). V prihodnje bodo Active, kartice trgovskih hiš torej imetniki Petrolovih pla- Nama in Mercator ler kartice čilnih kartic MAGNA rešeni časopisov Slovenec in Nedelj- teh skrbi. ski dnevnik. Močnejši bo tisti, Brezgotovinsko plačevanje ki si bo izboril čim več prodaj-storiiev na servisih Petrola ni ni h mest, na katerih bo možno j novo; že nekaj desetletij veliki plačevati s kartico. To bo j porabniki goriva poslujejo uspelo le najmočnejšemu -I preko sistema »naročilnic-do- ' ......... J bavnic«, 1991 pa so uvedli pia- čilno kartico za pravne osebe. za- enkrat imata največ možnosti kartica MAGMA (bencin potrebuje prav vsak) in kartica ki so jo lahko najeli pdojetja, Activa (Ljubljanska banka je ustanove in obrtniki. Danes je najbolj razširjena banka v Slo- V obtoku že 45 tisoč »sivih« veniji). Torej sta tudi največja kartic. V Petrolu so oblikovali konkurenta in ni čudno, da še MAGNA center, katerega vo- vedno ni podpisane pogodbe, dja jc Igor Mravlja (skupno de- Ne bi bilo prav, da bi se izklju- set sodelavcev), ki je kar nekaj čevali, kajti to bi bilo na škodo časa načrtovala širitev uporabe predvsem državljanom. In Se kartice in promocijski nastop. ena črno piko mora Petrol od- Mladost preide in izprašuje; ■ e pnj^l naših ušes, Kaj si storil z bogastvom, ki Sem ti ga dala? Te Cankarjeve besede so bile moto proslave ob JtVl-letnic! OŠ Ivana Can- Znan slogan (Je MAGMA. Je praviti; odtegovanje denarja l.?V JV«* karia v Ljutomeru. Njeno bo- ■■ _____ ..^(-zmprlllVO. tudi reklama na televiziji nam je zbudila zanimanje, tako da smo želeli izvedeti kaj več o kartici. In prav to je cilj sodobnega načina reklamiranja. s tekočega računa dvakrat na mesec. S Petrolovo plačilno kartico bodo lahko Pomurci plačevali na vseh njegovih bencinskih servisih in 13 predstavništvih Poleg že znane »sive« plačilne Zavarovalnice Triglav. Od 365 't je zares neizmerljivo, kartice bo v prihodnje na trgu prodajnih mest, ki so vsa na-gasivo J , Q j poslovna kartica, name- šteta na posebnem seznamu, ni (Fotogr ] ■ • .— n.,Hom v; voiiVr, y Pomurju nobenega gostin- skega lokala, restavracije ali name- njena vsem ljudem, ki veliko v katerem so sodelovali učenci potujejo (plačnik računov je šole Ivana Cankarja in skupina podjetje), saj bodo lahko z njo učencev ljutomerske glasbene plačevali ne le bencin, ampak «*.**,,tlizb etnri šole, okrepljena z nekaterimi glasbeniki. starejšimi znanimi ter gledališki igralec Stupar iz Lendave. JOŽE GRAJ hotela, niti avtopralnic, tehnič-. — le bencin, ampak nih servisov ali prodajaln s teh-tudi storitve v hotelih in mote- ničnim blagom. Nekdo ima selih, restavracijah, gostiščih in Rajko najeli avtomobile. Za širši krog občanov pa bo zanimiva (do- slej »modra«) kartica s strelo. verovzhodno Slovenijo v denarnih zadevah kar močno pod nadzorom! BERNARDA B.PEČEK Bienale male plastike v petek je v soboški gtierji Lojze Peterle odprl 11. medoarrtoi bienale male plastike, katerega moBv je »mala ^fptora in objekti v prostoru«. Letošnjega bienala, I^er predstav^fljo žHi moment evrop^e mde plastike, ,se je udeležBo 2S avtogen i? desetih držav: Avstrije, Tešlif, Hrv^e, ItsUje, tltedžarske, Nemčije, Polfske, Romunije, Slovaške in Slovenije. Mednarodna strokovna žirija je podelila tri nagrade, fei so jih prejeli Čeh Jirži Kovanda, Tibor Szeoienyey-Nagy iz Madžarske in Klaus KnmT0w iz Nemčije. Nagrade so prispevali ministrstvo za kulturo, soboška občina in SKB-banka. Tovarna Mura je kot na vsakem bienalu podelila odkupno nagrado, tokrat Mirsadu Begiču iz Ljubljane. Žirija se je oSloČiia, da letos umetnikom ne podeli velikega častnega priznanja. stran 4 vestnik. 4. novembraj^ ve gospodarstvo Iz revizijskih poročil knjigovodskih inšpektorjev Lončaričevi delavci zaenkrat ne bodo stavkali Plača le za julij Eden najve^ih pomurskih zasebnikov, ki so ga v minulih letih večkrat navajali kol zgled uspešnega zasebnika, ki si * zna priskrbeti posel in poskrbeti za delavce, je zašel v težave. Če na žiroračunu ni denaija, ga ni niti za plače . delavcev. Seveda le-li nekaj časa potrpijo, pri zasebnikih dlje kol v javnem podjetju, če pa to traja predolgo, jim seveda ni vseeno, Že pred 14 dnevi smo prejeli obvestilo, da so delavci podjetja Lončarič ustanovili stavkovni odbor in da za 3. novembra po vseh pravilih napovedujejo stavko, Če ne bodo izpolnjene njihove zahteve. Na prvo mesto so postavili izplačilo dohodkov za mesece julij, avgust in september, zahtevajo pa Se sklenitev in podpis pogodbe o zaposlitvi, izplačilo nadur po kolektivni pogodbi, izplačilo potnih stroškov, terenskega dodatka in dnevnic, izplačilo zaostalih obresti zaradi prepoznega izplačila osebnih dohodkov in plačilo stavke (če bo do nje prišlo). Pred sklepom redakcije smo izvedeli, da stavke v sredo, 3. novembra, ne bo, saj so v torek dobili julijsko plačo, To je seveda izpolnitev le delčka zahtev stavkovnega odbora, zato bomo o firmi Lončarič Še poročali. BBP Iskrica Milijonska plača direktoija sejma Očitno je poslovanje delniške družbe Ljubljanski sejem nadvse uspešno. Direktor d,d. Ljubljanski sejem Borut Jerše si je junija izplačal osebni dohodek v višini 1.291.671.00 to-laijev, Ta podatek smo zasledili na prvi strani Delavske enotnosti (St.46, 28. oktobra 1993), kjer so objavili 30 najvišjih plač v Sloveniji. Dagmar Šuster, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, jih je imenoval »ekstremisti« in »30 pogojnih barab, ki mečejo slabo senco na dobre, poštene direktorje«. Kdor si lahko privošči mili- jonsko ploOo ob dejstvu, da marsikje nimajo denarja niti za 10 odstotkov plače, je res nadvse »sposoben«. Gornje-radgončani pa bi radi vedeli, zakaj potem g. Jerie ni mogel izplačati mestu 7 odstotkov vrednosti od pobranih vstopnic za oglede sejmov na razstavišču v Gornji Radgoni (to obvezo je naložila Ljubljanskemu sejmu gomjeradgonska skupščina)? Z eno njegovo plačo bi bili zadovoljni, saj bi lahko zakrpali vsaj Cesto na stadion, ki jo sejem brez odškodnine uporablja za svoj razstavni prostor. SSF Sindikati proti omejevanju stavke Po izredni seji državnega zbora, na kateri so sprejeli zakonske spremembe v zv^ s ESavkami zaposleuib A' dauž* benih dejavnostih, je tej odločitvi nasprotovalo več prizadetih sindikatov. To je Wlo tudi pričakovati. Dopolnila, ki omejujejo•^tavko poheistom, carinikom, kontrolorjem letenja in delavcem v kazenskih zavodih, so namreč n^etela na Igličen odmev. Zahtevo za sprejem suspenzivnega veta nad temi zakoni so poslali sindikat državnih in družbenih organov, sindikat carinikov ter sindikat delavcev KPD in zaporov. Razlog za veto je po njihovem mnenju v tem. da daje že zdajšnji II. člen zakona o stavki možnosti za omejevanje le-te. Zato je bila po njihovem izredna seja državnega zbora nepotrebna, odveč pa so tudi spremembe zakonov. Poleg tega naj bi krSili pravico do stavke. Kot vemo, su^arivaega veta v državnem svetu niso sprejeH. zato je sindikat pri tej svoji zahtevi osamljen. M. JERŠE li CQ uit UNIVERZALNA BANKA d.d. Lpblijna, Trtjih DS PE MURSKA SOBOTA SLOMŠKOVA 25, tel.:32801, 31 810 PONUDBA ZA OBRTNIKE Bančne storitve po meri Žiroračuni Poslovanje s tujino Kreditno poslovanje Vrednostni papirji Depozitno poslovanje Izdajanje jamstev Devizno poslovanje Faetoring poslovanje Oškodovani za milijone godbi, nastopi družbeni branilec samoupravljanja* Soboška podružnica Službe družbenega knjigovodstva je pri 37 pravnih osebah ali podjetjih uvedla revizijo. Zahteve zanjo so dobili za 11 primerov iz Temeljnega javnega tožilstva v Murski Soboti. 8 od Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo , Uprava za notranje zadeve Murska Sobota je zahtevala revizijski pregled za šest podjetij, javni pravobranilec za enega in družini ! pravobranilec samoupravljanja za tri podjetja. Po uradni dolžno. sti so inŠpektoiji knjigovodske službe uvedli revizijo v osmih primerih. Do konca prejšnjega tedna družbenega kapitala za 12 mi liso končali 11 revizijskih po' jonov 200 tisoč tolaijev stopkov ter ugotovili naslednja Družbeno premoženje je oškodovanja družbenega pre- bilo oškodovano tudi zaradi moženja: ustanovitve podjetij v mešani - pri zmanjšanju premoženja lasti, ko so soustanovitelji de-zaradi prenosa poslovne funk- lavci podjetja, zaradi prenosa cije je bilo družbeno premože- poslovnih funkcij na mešana nje oškodovano za 2,5 milijona podjetja, v katerih so večinski - vlaganje sredstev in ustanav- lastniki delavci (by pass po-Ijanje novih podjetij z oškodo- djetja), ter sklenitve škodljiva njem družbenega premože- vega pravnega posla registra- nja za lt(8 milijonov cije konkurenčnega podje^a - premalo obračunana najem- z isto dejavnostjo, kot jo je nina za 163 tisoč - prodaja sredstev po nižji obrestni meri za milijon 200 tisoč - zaradi nepravilne delitve dobička je pr^o do oškodovanja družbenega premoženja za 245 tisoč - zaradi izgube prikazan manjši poslovni sklad za milijon 570 tisoč opravljalo družbeno podjetje. Podatki o podjetjih, v katerih je bila ali še bo revizija, ne smejo priti v javnost, zapišemo pa lahko, da so to predvsem podjetja, ki opravljajo storitveno, pa tudi trgovsko in proizvodno dejavnost. Ravizorski inšpektorji so torej pri enajstih revizijskih po- - zaradi izplačila pavšalnih stopkih ugotovili, da je bilo zneskov regresa in jubilejnih družbeno premoženje v po- nagrad za 4 milijone 670 tisoč murskih podjetjih oškodovano - zaradi nepravilne razporedi- za več kot 210 milijonov toiar-tve revalorizacije rezerve in jev. prikazane manjše vrednosti In kakšne so revizorske ugo- tovitve za Slovenijo? V Sloveniji je bilo izdanih nekaj več kot 900 sklepov o reviziji. Do srede oktobra so inšektorji pričeli revizijski pregled v 1S7 podjetjih, opravili pa so ga v 71. V 28 podjetjih niso ugotovili neposrednega oškodovanja družbenega premoženja, am- inšpektorji nepravilnosti in El io tudi** 7 v podjetjih dogajajo — letu, je njihova naloga po konu o lastninskem preori' 29" <() Konu o iastninsKem pi'-'"' vanju, da pregled opravijo le do toga Id®' pak v povezavi ali posredno pa pregledajo tudi preko »by pass« podjetij. Revi- slovanje podjetja letošnje 2 )vanje podjetja. j,. Prav vsega oškodovala, zijski inšpektorji so ugotovili, l.ov da je bilo družbeno premože- je bilo storjeno, ni ' ■ ■ ■ vrniti in možnih ukrepov* nje v podjetjih, kjer so končali s pregledom, oškodovano za 9 milijard 340 milijonov tolarjev ali 152,7 milijona mark. In kaj so pri pregledih ugotavljali revizorji drugod po Slo- veniji? Največje bilo odliva kapitala v tujino. Če so inSpek- torji lahko ugotovili, koliko ga je bilo, pa z zakoni in ukrepi Skoda odpravi, ni mogoče'' sti. Gre za tiste primer^^' bile sklenjene ............ škodo družbenega !?■ J'P ■1? 0' nja, vendar so nične-mer pri ustanovitvi i podjetja, ko p, o tem ni sklepal. V take« L meru družbeni ________________________-J- ... zahteva ničnost 1 >2 mogoče poseči čez mejo. Naj-' register, lahko pa tudi _„._j-----■_ L,,------J; _ W _ _ . _ čila o ugotovitvah S tev, za 1,7, in nepravilne deli- postopka pošilja knjigo'^" V ■ " ' ■ služba tudi tožilcu- , (fej ovadbe za kazniva dejanj |a. popravljanja oškodovanja ni več oškodovanja je bilo zaradi neutemeljenega odpisa terja- tve dobička, 1,3 milijarde tolarjev. Podjetja, v katerih so ugotovili oškodovanje, morajo kjerjih sumijo. ...„ ................. ■ ■ ■ Bo besedah direktofi^ u,,-«... z,.boške službe družbeneg^^^ njem, če pa tega ne storijo, govodstva Etelke potem izda odločbo o tem vat bodo revizije v p®« V tridesetih dneh oškodovanje urediti 2 ustreznim prekniže- I> ttii. ''Ilir v X WJ V Sr* V -V -S-" R-**^ « <1 ■ * *** * -- | služba družbenega knjigovod- podjetjih. za katere stva. Tam kjer so bile nepravi]- sklep o tem, Ce nosti ali oškodovanja druge narave, na primer pri statusu podjetja ali sklenjeni škodljivi po- sklep o tem, če ne prijav, opravili A začetka poletnih P*^, 'Ij MAJDA K Namesto demografsko ogrožen®! določitev razvojno močij. saj so dosedanji^jj) izključno na zalcih. Ti Se niso 1’’% bodo nared okoli sred p i razvojno šibka območja Skladnejšemu regionalnemu razvoju namenjamo v Sloveniji že po novem imenovala razvojno časa posebno pozornost, vendar rezultati, ki jih pri tem šibka, spremenjen pa naj bi bil dosegamo, niso takšni, kot bi pričakovali. Zakonodaja, ki je tudi naslov zakona, ki bo po-doslej urejala to področje, je imela številne pomanjkljivosti, zato slej Zakon o spodbujanju razje v pripravi nova, ki naj bi vprašanja skladnejšega regionalnega voja razvojno šibkih območij, razvoja celostno uredila. To področje zdaj ureja zakon o spodbo- Če je imel zakon o spodbuja-janju razvoja demografsko ogroženih območij, ki je v veljavi že tri nju razvoja demografsko ogro-leta, in čeprav se njegovih pozitivnih učinkov še ne da objektivno žen ih območij težišče na spod-izmeriti, seje ob njegovem izvajanju pokazala cela vrsta pomanjk- bujanju posameznih projektov, Ijivosti in tudi možnih ustreznejših reMtev. Na to so opozorili tudi naj bi z novim zakonom prešli v razpravah ob obravnavi poročila o izvajanju lega zakona v letu s solidarnostnega razdeljevanja 1992, vlada pa je hkrati tudi predlagala, da pripravi spremembe razvojnih spodbud na spod-tega zakona in ga še letos posreduje v postopek sprejemanja bude, ki bodo dajale prednost v državnem zboru. aktiviranju lastnih razvojnih Sredstva, ki Jih v Sloveniji venija bi zato potrebovala potencialov in lastnih pobud, namenjamo za najrazličnejše krovni zakon o izvajanju ce- - —....................... intervencije, niso ravno lostne politike skladnejšega re- ________________ _____ ______ _____ ' ' gionalnega razvoja, vendar Je doslej kriterij za dodeljevanje takšen zakon v tem trenutku - — - - - je imel zakon o spodbuja- Sredstva, ki jih v Sloveniji niso ravno Več pristojnosti bodo pri tem bodo nared okoli sre vembra. na te prav gotove predlogov. Novi Širil tudi vrste bud, saj so se po f ‘ konu spodbude \ mografsko °gtoženin i- mogralSKO diidcljcvalc Ic kpf ^* sredstva in krediti, P k pa se bodo vencioniranje obrv . pjL.k bančnih kreditov m štva za te kredite- »»1, janje razvoja območij se bo usta ,pl majhna, saj podatki kažejo, da imamo na ravni države več kot 40 različnih vrst in oblik inter- dobile tudi občine, saj je bil sredstev velikost demografsko ............ ___________________ skorajda nemogoče pripraviti, ogroženega območja in na tej vencij oz. spodbud, poleg teh saj za to m vseh možnosti, * ■ ‘ ■ ■ pa Se okoli 30 različnih spod- Predhodno bi bilo namreč po- bud na nivoju občin, ki pa žal trebno izdelati in sprejeti si-niso usklajene. Državne inter- - --- — vencije v gospodarstvo dosegajo v Sloveniji vrednost 4,5 odstotka domačega bruto proizvoda, to pa je več od razvitih evropskih držav, kjer se ta delež giblje okoli 4 odstotkov, vsa sredstva, ki jih namenjamo za intervencije in spodbude, pa dosegajo kar vrednost 6,3 odstotka domačega bruto proizvoda, Da je na tem področju velika različnost in neusklajenost, pove tudi podatek, da sredstva, ki jih po sedaj veljavnem zakonu namenjamo za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij, dosegajo le 0,2-odstotni delež v družbenem proizvodu. Vse to kaže, da država preliva v gospodarstvo dobršen del sredstev, to pa v bistvu pomeni le stemske osnove o strategiji re- gionalnega razvoja, oblikova- osnovi so tudi razdeljevali sredstva med občine. Po novem bo Slovenija Se posebej spodbujala lokalne iniciative in podpirala predvsem tiste aktiv- Pri spodbujanju skladnejšega regionalnega razvoja se bo morala Slovenjja škodovati ro nekaterih zahodnoevropskih državah, kjer se je uveljavila nova strategija tega razvoja. V nasprotju s fcradicionaloo politiko zaščite razvojno šibkih re^j, ki je temeljila na subvenettmiranju in ohranjanju stanja, so v državah EGS prešli na takšno spodbujevalno politiko. Ih zagotav^a teh regij. Poudarek dajejo predvsem ukrep<»n, ki spodt^ajo lastne iniciative v teh ^ijah. zsWo so usmerjeni zlasti v reševanje . ključnihrazvojnih oiw$jitevv pomanjkanju znar^a, informacij, podjetniške Iniciative in tržnih povezav. Dobre rezultate $o s takšno politiko dosegli predvsem na Irskem, v tej meri pa je naravnana tudi sifonska j^litika skladnejšega regt-onainega razvoja. Si^em spodbujanja na Irskem temelji na razvoju komparativnih predmeti re^j, spodbujanju It^alne iniciative ter na selektivnem usmeqan]u spodbud, ki jih namenjajo za progrme, ki zagotavljajo pospešen razvoj regije. , . nju lokalne samouprave in re- prerazporejanje srecbtev med gionalizaciji Slovenije ter zago- gospodarskimi subjekti ali povedano drugače, je to jemanje dobrim in dajanje slabim. Prav zaradi te različnosti je loviti Se nekatere pogoje. Da pa ne bi bilo potrebno Čakati na te sistemske spremembe, v ministrstvu za ekonomske tudi težko preverjati, kakšne odnose in razvoj predlagajo učinke imajo vsi ti ukrepi in spremembo zakona o spodbu-kakSen je njihov vpliv na regi- janju razvoja demografsko onalni razvoj. Sodeč po dose- ogroženih območij. Zaenkrat datljih izkušnjah bi skorajda so nared le teze, v njih pa so lahko trdili, da gospodarske predlagane nekatere izboljšave strukture regij ne spreminjajo ■ .............. - • in tako sredstva, ki jih dajemo za te natpepe. velikokrat ne lin novosti, ki se zlasti nanašajo na boljšo organizacijo in delo nesti, ki bodo prispevale k samorazvoju razvojno šibkih območij. Ministrstvo naj bi take že pred pripravo proračunskega memoranduma javno pozvalo vse občine, da mu dostavijo potrebe po razvojnih spodbudah za prihodnje leto, hkrati s potrebami pa dokumentirajo tudi lastni delež v razvojne naložbe. Povedano drugače, poslej ne bo Slo več za financiranje razvoja, pač pa za pomoč pri njem. Novost predlaganega za- . , na tem področju. Demograf- ____________________ „ dosežejo svojega namena. Slo- sko ogrožena območja naj bi se- , kona so vsekakor kriteriji za MVlllvrviJ .r** - - , , . ki bo ob spodbujanj ki bo Ob spouuuj—. nosti slovenskega (J,. Možnosti za saj se bodo Že ki^ pj, uTSZ-aii sredsivu. ki CV vračali sredsivu- njih treh l"!?' n>«^ obliki kreditov ” fejo ■ ■ . ,nih območjih* • S Kot smo zapi^J.^id^ doma, imamo * .AirivAiJ zlične oblike in * -jj, trebno v P*,'.„,,«.1. * bojno bolj Z ' v ložbam na Ženih območjih* deniogral UUJIIV - Jijnv .-r letos poleti že . *-t Vr,nrdinaC’J^I.,.ll^r^ sebno za adbujanje J spodbujanje^^^j regionalnega regionalnega ■ Ijeno iz pr«?, ji vladnih gajo s sred.«' bud. Teze noveg^ V ■ tudi predvideva]^ j tov V ministrstva in sk!3^j(ir% L sijo. priministi^‘- V vorno za ista stavi ustrezen.' k tl SLCIll L> ‘ Zaenkrat se bo ' le na in: iforniatj^j(io.^ij a*’ spodbudah ^1; območjih, z vega Skladnejšega voja pa b* -A-- razvejane j« Ji to™acijskii«5ejJ^}-.S radi kontrole n *n*itfTl 0*^ . r Bk bud, znjiinPfJ^f tavljali tud'^ bud. to možno- ,1 i h^ik, 4. novembra 1993 stran 5 93 M gospodarstvo |^wcn7w s svetovalko ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo n TfJi' ‘Monopolistični trzljaji« semenaijev i ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo sicer ni pozornost posvečali tudi temu, 5e posebej v tem prim " " ■J'- 1-.1 . F«,*. Iz Ljutomera 5t lHj?' 1011' - -v.|iin z ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ^cer ni r^aedno odgovorna za uvoz semenskega materiala, kljub temu , bo doseeel neki b;problematika ni neznana. Pravzaprav pravega sogovornika sledno, da se bo dom^gei neK W dobili, saj Je prejšnja odgovorna oseba pred red^ Ker samo kjd jeJ.stn^Ki j?®*ii itdilii s tega položaja, naslednica pa še nnna dolgoletnih da bo kontrola opravljena do- V tem primeru. ker niso toino vedeli, kdo je IjLj^ -UM« S »ega puiuzajH, nasicunica pa sc imua uui^vkiuu, —j------ —j- ,--------- - le Ru sogovornica Terpinova. Zanimalo nas je podroge bremu pred slabim. Sami vi- Sftnefij^ tjp, iim glavno besedo še vedno država oziroma dite, da potrošnik tudi po svoje dS kmerijstvo in gozdarstvo. Z uvozom semenskega in odreagira, če je ogoljufan, am- taaicriala se lahko po dosedanjem Zakonu o semenu i» P^k kontrola je dejansko po- - uuIm.«;,. La c-Zfc u/nutAna V uoojcFisi' ntnoAlpnAOll inini> :itr laF*' “*'”*"iajo tisti, ki so vpisani v register omenjenega mini-*** vpisani v register za dodelovalce semena ali ’ '•* * rui nJ Vi liheri ' vpisani v *a uvuciuTtukv •»« za dodelovalce sadilnega materiala. Ta register (ki ni ^lulHiMvn dolžno voditi v skladu z zakonom. Za vpis ,so “**'*“** »UIUH T 91UOIAV t, <,OKV»vuu» llJ^^orojo interesenti izpolnjevati določene pogoje, širši so “ dodelovalce oziroma uvoznike pa so pogoji K.' **, ki imH ustrezno skladišče in strokovnjaka z višjo Pl za ' ki ima skiaoisce m siroKovajaKu i »isj« aJr' *t(» ’^®t>ko izobrazbo agronomske smeri, se lahko ukvarja ■ L. 'm semen tinnia Tovnin nniillnria. ilfl ni niillOV namen OŽiti r 30* fj' ^'iti semen. Špela Terpin poudarja, da ni njihov namen ožiti [ ■' 1 i seme pridelal! »Ja, to je pa tako ali tako njihov problem. To pa,..« Ste imeli že kdaj tak problem? Tudi s semensko koruzo, ki ni vzklila, so že bili problemi? »Jaz vam tega ne bi mogla povedati, pa tudi ga. Pečnikova ne, ker je nova na tem ministrstvu...« Je g, Čeplak odšel zaradi teh zadev? - r- »Ne bi rekla, da je zaradi ■ sicer pa nisem pravi p’’ k V, ampak nadzorovati, da bodo vsi, ki se ukvarjajo ■ ''bam, izpolnjevali vsaj minimalne pogoje. razlika, če uvaža -■ v J................. rinfuzi ali pa ze predpisi so La. “ sedai soreminiaio. bomo verjeli certifikatom, ta ne bo več potrebno delati tukaj, ampak bo zadostoval ustrezni T- ■ ■ ®^daj spreminjajo. '‘F L*« «A certifikat. « lis e jsy i’ *' semenom, ki je že j^^kin semenom v rinfuzi, ■'>mani - ' ' Terpin, V prispevkih oziroma odgo- Jpgia Terpin, svetovalka vorih na članke o pekoči pa- Ministrstva za kmetijstvo in / Jfcfc-'li razlike v izpol-DOPr.,(.v pogojev. . Glejte - potrebno je Pk’ vsakem C' '“'kaj so fitosanitarni ' ’n nrpi so fitosanitarni naslov za taka vprašanja...« Potem pa še vprašanje z vašega področja; zakaj je težko uvoziti sadike rož? »Vse sadike se lahko uvozi, razen če niso fitosanitarno pre- , povedane, da ne bi prinesli ____ 1 sem kakšnih bolezni. Nekaj je lakih rastlin, ki prenašajo ka- Informacijska pisarna za nove podjetnike? v občini Ljutomer precej stavijo na razvoj obrtništva oziroma malega gospodarstva. Po podatkih Ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije so zaenkrat partneiji gospodarske mreže poleg same občine Ljutomer in obrtne zbornice še Štirje zasebni podjetniki (INPO, KOMTUR, M & V, STIM), Ta mreža pa je sedaj preveč prepuščena sama sebi, oziroma se v določenih primerih povezuje le na podlagi parcialnih interesov. Zato bi kazalo izbrati koordinatorja, ki bi odpravil kritična podro^a, ki v občini zavirajo hitrejši razvoj podjetnutva. Občinska vlada predlaga, da bi v ta namen (kot prvo fazo) ustanovili informacijsko pisarno v občinski stavbi, ki bi začela delovati 1. januarja prihodnje leto. Tukaj naj bi predvsem dobili potrebne napotke in strokovno pomoč vsi tisti, ki bi radi stopili na pot malega gospodarstva. Obrtna zbornica v Ljutomeru je namreč (po oceni nekaterih) dober servis zlasti za tiste, ki so že v tej dejavnosti. Kljub vsemu pa se postavlja vprašanje, ali ne bo Slo za podvajanje dela in zakaj naj tu nastopa država, ko pa gre vendar za poslovno stvar. Mreža naj bi torej delovala po tržnem principu, ne pa da bo občina glavni financer. Vendar drugi spet pravijo, da priki baburi smo 'lahko p.re- „;^d"tvo Republike Slove- bralt, da je za zaplete kriva tudi slovenska vlada zaradi nedorečene zakonodaje, pomanjkanja Banke kultivarjev, prevelikega števila uvoznikov itn.? »Veste, to je tako’ Mi smo na osnovi kar precejšnjih pritožb domačih firm, ki so včasih rantenske škodljivce in bolezni, Postopek ni predolg. Sicer imamo mi tri tedne časa za vsako dovoljenje, vendar mislim, da ni Se nihče tri tedne vajati.« čakal. Treba je vedeti, da boš Jn kaj v takem primeru, če uvažal in treba je biti vpisan pride do napake in škode za- v register. Pri marsikomu je radi nedorečenosti zakona kot problem, ker ni vpisan v ustre- pije trebna, jo je pa silno težko iz- J ua se ta Pogl’ se ta denar lahko kaj hitro povrne tudi v občinsko blagajno. Pogledi so torej različni. JOG Turri-In še vedno na zatožili klopi Okrog (jutomerskega TURRI-IN-a je še vedno dokaj vroče. Na zadnjem zasedanju občinske skupščine so delegati (poslanci) dobili na mizo tudi krajšo informacjjo o tej zadevi. To je bil namreč tudi odgovor na vprašanje, koliko denarja je dobilo podjetje TVRRl-IN od države Slovenije. Največji znesek je dan po lizinški pogodbi za opremo (jamčila je Ljubljanska banka - Pomurska banka), in sicer 84,7 milijona tolarjev. Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije je prispeval 4,6 milijona tolarjev (za usposabljanja okrog 70 delavcev), Ministrstvo za delo Republike Slovenije pa Je vložilo 4,5 milijona tolarjev nepovratnih sredstev in 15 milijonov tolarjev posojila. To je naposled torej znano. S tem denarjem, skupaj 106,8 milijona tolarjev, bi lahko zgradili dokaj veliko in lepo novo osnovno šolo. Žal je skoraj vse splavalo po vodi - s podjetnikom Tur rijem iz Italije. Kakšno zakonodajo vendarle imamo, da omogoča tujcu takšno poslovanje (odnašanje denaga)? Kako lahko ravnajo z našim denarjem kot svinja z mehom? Je bilo res vse legalno pri tem .obetavnem’ poslu? Ali vodstvo občine tu nekaj ne prikriva? Takšna in podobna vprašanja so imeli delegati in zen register. Kakšen je torej postopek, če primeru paprike,,. »O, tu pa m bilo nedorečenosti zakona...» pride do mednarodnega spora Ni točno določeno, v kakš- glede semena? Ali država Slanem času ali kdaj mora biti venija ščiti uvoznika? v « imele monopol, to moramo priznati - to sta Semenarna in ABC Pomurka - Sli z inSpek- ---------------- — cijo ponovno preverjat, če ti, ki opravljen vegetacijski poskus; »Ne, glejte, to je stvar čiste so na novo prijavljeni, izpoj- istočasno, ko so predali seme pogodbe dveh, kaj bo kdo ku- njujejo vse pogoje. Dejansko Kmetijskemu inštitutu v vege- pil, pod kakšnimi pogoji in nismo našli nobenega kršenja tacijski poskus so ga dali tudi s kakšnimi jamstvi«. Če je pač in ni bilo zaradi tega nobenega na prodajne police! slučajno prodajalec na oni izbrisa. »Ja, samo tukaj so oni kršili strani meje, to popolnoma nič Res je, da v tej državi marši- predpise in tukaj tudi mislim, ne spremeni in je to običajen kaj ne »Stima«, ampak tukaj se jaz ne bi strinjala s tem, da ne »Štirna« pri tistih, ki so na novo vpisani v register... »Štirna« pri vseh približno enako. Gre za to, da je postalo goljufanje države nekakšen kavalirski delikt. to vsi počnejo in zato je velik problem. Mi načrtujemo boš ti dobil certifikat države, ki v novi zakonodaji - staro je 'H'‘.,isnA v« ermra?,™? namreč strašno težko upošte- določene nelogič- obratno. Kdaj daš v vegetacij- ■’ tul'' predpisi o kakovo-I' ''lil ''^dno močno re-P'riji'’.P®š to ne bo nikoli i' ki ga nekdo lahko fkiSL '■ Tuch vegetacijski K T*lAtr*skapi io Tii. I,' h t la bo nekdo lahko ni .1 L ,,, 1' n, ' ’ ’ "j t'* iik? j*" Č ^1 ^kdo UVOZI pšenico (L Pakiranju ali rin-»1, jc popolnoma P^fiica lic vzklije. potreben.ja. Tu- da je dejansko ■ti> tako velika, da ^0 cvetje in vrtnine za predpise in tukaj tudi mislim, da je to le izgovarjanje na ne- pravrti postopek: kdo je koga koga drugega. Sicer se pa po v poslu ogoljufal. Stvar po-njihovi reakciji vidi, da so godbe je tudi, če bo tožba spoznali, da so zadevo napačno v Sloveniji ali na drugi strani meje. Jaz ne vem, jaz pogodbe nisem videla in ne bi mogla peljali, so se tudi opravičili, ne! So certifikati, ki jim bomo morali prej ali slej verjeti, prej ali slej bo sistem takšen, da ko o tem govoriti. Ampak, če je v pogodbi jasno napisano, kaj ........................ , bo kupil, se ve, kdo je kriv, da ima sklenjene vse sporazume, je dobavil drugačno blago. Tu ni nobenega vprašanja o med- terjali, da se ugotovi tudi odgovornost tistih, ki so v tem poslu boš ti temu certifikatu verjel in P*- določeni V I?’. K . pre- (t’ Čš 5 ij**' d« T" dff bomo imeti sporazume in vati, ker so --------- ----„ . nosti, je zastarela in prihaja do ski poskus, pa je jasno, takoj velikih, velikih težav - ampak ko uvoziš. Oni bi verjetno mo-od trenutka, ko bo sprejeta rali počakati na rezultate vege-------------hr,mrt vpjiko taciiskeca ooskusa...« narodnem sporu, ampak je tu sodelovali. Predsednik občinske skupščine MIRKO PRELOG je med drugim dejal, da če je za trohico resnice, da bi na občini kaj prikrivali, potem on nima več mesta v skupščini. LUDVIK BRA- ka/ izključno vpraianje dveh TUŠA, predsednik izvršnega sveta, pa je podprl predlog delegata nova zakonodaja, bomo veliko tacijskega poskusa... pogodbenih strank trt izpolnjevanje pogodb. BERNARDA B. PEČEK PAVLA ŠERCA, da je treba zadevo predati Se javnemu pravo- branilcu. Uprava za notranje zadeve namreč že ugotavlja more- bitna kazniva dejanja posameznikov. J. GRAJ 1< odsek avtoceste šele 1995. leta - Najprej je na vrsti krak Šentilj-Pesnica^ z najzahtevnejšim odsekom lan. »pri tem je pa na Široko udariti, da pozdravljamo tudi tjino zamudili? najzahtevnejšim odsekom lan, »pri tem je pa na Široko ~ " angažirilo vse inštitucije in pri Slovenske Konjice-Dramlje, kjer sta oba predora in največ viaduktov. In zakaj ni še vedno nič dokončnega o odseku avto- ,7 '"fti .r ''■P. uru);i lu '^koristijo v svoje frnim it mJ 1 ceste proti meji z Madžarsko, j ki jo delijo na tri manjše od-9 seke: Sl. Bistrica-Hajdina Sl. ***^**^* 'h Uhr n. ,.. a‘st v Slovis- (P,2 km). "* zanima, če ob- H Sijv ^•nirna, ce on* Slove-hh . Uhi^ilinia^ aacIzi 42v,S’Wr2!'' Hajdina-Ormož Ormož-Pince (29,2 km) in (4L6km). S kakšnim problemom se ukvarjajo? J b fcdu pro- k paradi nevzdrž. wf 516 nv*primemih “'»tinski vpliabf in i’ a 1'* dogovoriti in katerega me-trasa “sčrtovalce in de- avtnce- ne zanima. bhku pet. Medtem Li Inž. Janez ■ni ^FadiH Ce* |u. /v® / .-P' if ki tudi občine '^ti]u projckia [morajo A I a, hi v ------- p*’- urbanizma To br= >?Ii To bi tnort vlade 'aS^^na va> vključitev 'k .S'’ va. Vključitev (T ' spornem- e bna P’’’* J (''V “stre^ t ft, cr,, K] Tjoie- lastniki do- uradi i 1 ■{ Kalan, namestnik projektnega vodje za štajerski del av(oces(e, se ne strinja (tretjo) traso hitre ceste z novo (- , ■verovzhodni Sloveniji. Štajerski del avtoceste ima devet odsekov in je dodatno razdeljen v dva kraka. Kakor je povedal inž, Janez Kalan, namestnik pmjekinega vodje od-sL-ke za Stajentlco. imajo za Šentilj-!^sn»eo in (toCe-.Arj:L vas že vso potrebno --.J m lokalno dokumentacijo; za odsek .Šen-tijj—Pesnica, ki ga bodo začeli ......... leto, leodkU' graditi prihodnie leto, ze oanu-pujejo zemipSča, opravili so že pndkvMikiieijci izv-jpiicev in pridobili gfiiJbono dovoljenje. ■ --.In..,!,, hitre ceste Kdmtjc hitre eeste 9’ to ne zdtT leta Na trasi sednujc mu., ,— bodo začeli graditi še eno podobno večpasovhico (do 1998 leia 47 kilomtStč^v),' začeli bodo prihodnje''leto) in to (do 1998 »Ni toliko problem, ampak - je ministrstvo za okolje in prostor želelo in začelo izvajati dodatne študije o potekih avtoceste,« je povedal inž. Janez Ka- ljubljanskem PNZ-ju naročilo študijo možnih koridorjev od Maribora do madžarske meje. To je široko angažirana armada urbanistov in prometnih strokovnjakov, zato to ne gre v dveh treh dneh. Poleg tega je potrebno tudi stroškovno oceniti vse re trase in bo ta zadeva trajala majčkeno dlje, kar zaenkrat rokovno ne moti, ker vse te trase niso načrtovane tako, da bi jih začeli graditi v letu 1994, ampak bolj 1995. in 1996. Pri tem pa moram po- v naši službi, da je ministrstvo za okolje in prostor zelo angažiralo mariborske inštitucije, ki pomagajo pri rešitvah celega križa - pyhrnske ceste - do odcepa proti Madžarski. In to se sedaj aktivno dogaja. Več boste lahko izvedeli tudi na ministrstvu za okolje in prostor, vsekakor pa sedaj vsi aktivno sodelujemo pri izboru najboljše različice. Kaj je pod flomastrom, s katerim je urbanist po zemljevidu potegnil traso, ne more vedeti in ocenili. Koliko bo predorov, viaduktov, neizgrajeni odseki AC v smeri V-2: MOŽNI ROKI GRADNJE Tisk 29 Oays I* Coiun« $TAjeSsKl K‘WK I Resourc« .1^. J9S5 :b«C ' ’99<. Q štajerski! ■ š^nijAkoCi € SenijsJiob • B'agi>*ica SiagoutCA • Vransko Vransko ■ Atid VHS Af|a vas - Hode 2p ShvniM - Miklazi Uikiavf ' PssnicA PfsniGi ■ ienifi/ SKLJPi^J I- S,3 kfn 22,3 *ffn 13,5 km £0.9 km 46.9 km 5.5 km 13.0 km 9.3 “m 139.? km ŽAdDDfOV« - TpiTiAtevC, 4,3 Km STAjEfiSltJ KflAK II. 51. BisiAca- HaidinA HajOina - Otrrioi OriTiDi Pinc« skuhaj s ‘J \7.2 km 2», 2 km 41.6 kfP 00,0 um SK KCPCR • LENDAVA 317,6 kfn l| 1”/ KRAK I IJ99S., I I 2001 □ 200 Mai«nc« ' šLnl^Ob kakšna je ideologija, kje bo sploh šla trasa. Zdaj morajo urbanisti, ki se doslej samo s cestno problematiko niso ukvarjali. sodelovati pri načrtovanju. Ta Študija je naročena, en de! v Mariboru, drugi del v Murski Soboti in tudi v Ljubljani.« Roke je določilo ministrstvo za okolje in prostor in tudi tukaj si s cestnimi strokovnjaki niso enotnega mnenja. Sicer pa; okol jevarstveniki gledajo z enimi očmi. cestarji pa z drugimi. Kljub temu pa se zdi nerazumljivo. da ljudje, ki skrbijo za urejanje prostora in varstvo okolja, predlago v severovzhodni Sloveniji tretjo (novo) cesto, ki bi potekala po sredini Slovenskih goric, Ščavniške doline, mimo Banovec in na- prej proti Bistrici. »Kako je 1 csinte x~ I Mmvn,- ' Sld^ovk« -m'" , .r .-J Vr.snsK:a aU VAS Siivmca. ' iliiav.} WlklAvJ • PfifeftiCA SKUPAJ Š. .)( ‘ - ■ L .□ P©«^i*a Šaniii,: t . ,.zi Bisgovicj ; Vransko Arja, VAS ■ .l-pče 2p. ZAdofifova Tomatavo ^TAJCRBKI KRAK II. T" Sl Bisirica- HAjdina 1 *- - •' 1 ■' ■:3 Or Jrimož - PiftCO skdRaj ^.k, II B SK KOPEa ■ 'lEMDAUA I I ( prišlo_do tega, so mi razložili. Oni so poiskali gospodarske centre in nato idealno oddaljenost od njih. In tako je nastala ta urbanistična trasa. Prejšnji koncept je; močna dvopasovnica z dobrim standardom na južnem kraku in severni krak kot dobra magistrala - tako pač, kot potekajo naravne poti. Še ene avtoceste posredi pa se mi zdi - govorim kot gradbenik - da tako majhna država, kot je Slovenija, ne bo prenesla. So pa bile po zadnjih različicah stvari zarisane dosti bolj trezno, ne poteka več, tako kot vi pravite, kar naravnost po goricah. Stvari se pomikajo v neke koridorje, ki so Št4Je'rtjkr Krak 1 in štajčrski 'krak "2 bi V ^čIAti z^taAiti, do leta 2(100. Roki za gradnjo ceste Ormož-Pince še niso dokbnčdi, prav tako ne trasa? ” ' sprejemljivejši,« inž. Janez Kalan. je povedal ' ' "BERNARDA B. PECEK " 1 i Stran 6 vestnik, 4. novembra!^ i nasveti Dogajanja na Ljubljanski borzi Tokrat bo poročanje « dogajanju na ljubljanski borzi oziroma na trgu vrednostnih papiljev krajše za en dan, saj je ponedeljek l, 11. praznik, zajemalo bo torej obdobje med torkom 26. 10. 19W in petkom 29. 10. 1993. 26. 10. so na Ljubljanski borzi pričeli kotirati dvodelni blagajniški zapisi Banke Slovenije z zapadlostjo 20. I. 1994. Letna obrestna mera deviznega dela dvojčka pri tej izdaji znaša 5,625 odstotka, tolarskega dela pa 8 odstotkov na revalorizirano glavnico. 1 z davčno olajšavo je 26, 10. poskočil iz 95.5 na 97,0 pri 40 lotih prometa, naslednjega dne sicer padel na 96,4, ko je bilo za 183 lotov prometa, vendar je v četrtek poskočil na 99,0 (530 lotov prometa), v petek pa padel na 97,8, prometa pa je bilo za 122 lotov. Tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 je na torkovem borznem sestanku 26. 10. porasel in sicer iz 96,5 na 97,1, prometa pa je bilo za 906 lotov. Naslednjega dne se je zadržal na istem nivoju kot predhodnega dne, ko je bilo za 513 V tem tednu je močno padala ' lotov prometa, v četrtek porasel na obveznica občine Zagorje, kar pa ni presenetljivo, saj je ugibanjem o {nejizplafilu bližajočega se ku- (lotov). 97,6. prometa pa je bilo za 1705 lotov, v petek pa padel na 97,5 V Gornji Radgoni jim je dovolj neurejenega plakatiranja (j « T T ♦ * ’ in reklamiranja pona (1. 1, 1994) sledilo sporočilo za javnost Občine Zagorje, V tem sporočilu Občina Zagorje obvešča investitorje v njeno obveznico, da je vzrok za padanje tečaja, njihov Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bilo za 38 lotov prometa na torkovem borznem sestanku, njen enotni tečaj pa je poskočil za kar 5,0 odstotnih točk in poskus dogovarjanja z lastniki ob- tako dosegel tečaj 100,0 in s tem za veznic o odlogu plačil bližajočih se 2,9 odstotne točke presegel enotni obveznosti. Istočasno je obvestila tečaj iste obveznice brez izkoriš* javnost, da je osnovna finančna konstrukcija servisiranja obveznic postala vprašljiva z novim zakonom, kije občinske prihodke preusmeril v državni proračun, zato bo servisiranje dolga lahko zagotavljala le, če se ustrezno (!) podaljša obdobje servisiranja. Naj spomnim, daje do ustavitve prodaje teh obveznic, občina prodala za 5,5 milijona nemških mark le teh. V prvih dveh letih je bil na izplačilo glavnice moratorij, s 1. 1, 1994 pa bi prvič zapadel v izplačilo tudi del glavnice. Padajoč trend sta imeli v tem tednu tudi drugi dve občinski obveznici, ki kotirata na borzi, le tempo je bil počasnejši, vzrok za njun padec pa je splošno upadanje zaupanja v občinske obveznice. Kljub dokaj visokim tečajem pa sta v začetku tedna Se vedno naraščala tečaja obeh republiških obveznic, sledili pa so jim tudi tečaji poštnih obveznic. Za delnice bi lahko rekli, da so se kar nekoliko umirile, saj le nekoliko nihajo navzgor in navzdol. 1. 11. so zapadli kuponi obveznice LEK 2, ki prinašajo imetnikom na glavnico 100 DEM, 12 DEM obresti, To izplačilo je že tretje, zadnje izplačilo pa bo 1. II. 1995, ko zapade v izplačilo tudi glavnica te obveznice. čene davčne olajšave. Tudi v četrtek je njen enotni tečaj poskočil, tokrat na 101,2, prometa pa je bilo za 24 lotov. Uvrščena Rotacija n - obveznice Enotni tečaj obveznice Mesto Ljubljana se je 26. 10. zadržal na ponedeljkovem nivoju 95.7 ko je bilo za 250 lotov prometa, v četrtek jKiskočil za 1,3 odstotne točke na 97,0 pri prometu 40 lotov in se na istem nivoju zadržal tudi v petek (279 lotov prometa). Uvrščena Rotacija II - delnice Po več kot dveh tednih je 28. 11. bil opravljen promet z delnico Salus, njen enotni tečaj pa je glede na tedanjega poskočil za dovoljenih 10 odstotkov na 5724, vendar je bilo le za 10 lotov prometa s to delnico. Delnica LEK je v tem tednu nekoliko naraščala. Tako je njen enotni tečaj 26. 10. porasel iz 16479 na 16615, ko je bilo za 227 lotov prometa, naslednjega dnejia 16729 pri 134 lorih prometa, v četrtek pa na 16863 (322 lotov prometa). tečaj obveznice občine Zagorje je v t em tednu močno padal. Tako je 26. 10. padel za dovoljenih 10 odstotkov iz 68,5 na 61,7 (pri tem tečaju prinaša do dospelosti že 53,3 odstotno donosnost), prometa pa je bilo za 277 lotov. Tudi naslednjega dne je njen enotni tečaj padel, tokrat na 60,6 (255 lotov prometa). V četrtek, pravtako pa tudi v petek, je njen enotni tečaj ponovno padel za dovoljenih 10 odstotkov, v četrtek na 54,5, ko je bilo za 505 lotov prometa, v petek pa na 49,1 pri 100 lotih prometa. 26. 10; je enotni tečaj obveznice PTT Celje poskočil za kar 3,1 odstotno točko iz 102.6 na 105,7, ko je bilo za 110 lotov prometa, vendar pa se je zanimivo ozreti nekoliko nazaj, saj je ta obveznica že v četrtek na borzi dosegla tečaj 105,8, naslednja dva dni pa so bili sklenjeni aplikacijski posli po znatno nižjem tečaju. V sredo 27. 10. so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 18 loti, tudi tokrat po nižjem tečaju (104,6), vendar ne po tako nizkem kot v petek in ponedeljek, V četrtek je enotni tečaj te obveznice poskočil na 106,1, ko je bilo za 171 lotov prometa, v petek pa padel na 105,3 pri 30 lotih prometa. Z obveznico PTT Nova Gorica so bili 27. in 28. 10. sklenjeni aplikacijski posli skupno s 73 loti, njen enotni tečaj pa je ostal na ponedeljkovem nivoju (103,0), v petek pa padel na 102,7, prometa pa je bilo za 20 lotov. Tudi enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana je 26. 10. ostal na nivoju prejšnjega dne (102,3). ko so bili z 21 loti prijavljeni aplikacijski posli, naslednjega dne porasel na 102,6 pri 88 lotih prometa, v četrtek na 104,0 pri 40 lotih prometa, v petek pa padel na 103,5 (85 lotov aplikacijskih poslov). Enotni tečaj obveznice Rogaška 1 je 26. 10. porasel iz 82,7 na 83.0, ko je bilo za 50 lotov prometa, naslednjega dne pa so bili sklenjeni aplikacijski posli s 50 loti po nespremenjenem tečaju. V četrtek je enotni tečaj te obveznice poskočil na 83,8, ko je bilo za 236 lotov prometa, v petek pa ostal na istem nivoju pri 174 lotih prometa. Plakati pod nadzoroiik Čeprav se prvi hip zdi, da spada predlagani odlok gomjerad-gonske občine prej v diktatorsko kot demokratično državo, ni tako. Dejstvo je namreč, da si mnogi demokracijo in svobodo trgovanja in oglaševanja razlagajo kot svobodo brez meja tudi pri lepljenju plakatov in postavljanju reklamnih panojev. Plakate za veselice, znižanja, akcijske razprodaje, igre na srečo in podobno lahko danes vidimo na vsemogočih objektih, tudi na drevesih. Poleg teh pa so se v lem letu na starih hišah in reklamnih objektih sredi polj v prleških in prekmurskih krajih pojavili tudi veliki reklamni panoji z bolj ali manj estetskimi reklamami za propagiranje v glavnem uvoženih izdelkov; vsekakor se na teh velikih reklamnih tablah ne pojavljajo domači izdelki- Ker $0 se posredniki oziroma agenti trženja dogovarjali neposredno z lastniki zemljišča ali objekta, občine sploh nimajo pravega nadzora nad tem, kdo, kako in po čem kazi podotro kraja, občine in pokrajine. Ekoss. Predlog turistiii*? društva, da naj ne bi do*?*? UlUjlvO'^ Un šloj ii* lepljenje plakatov na % avtobusnih postajališč"' ); ČtVLUUUdLIUl pUMajaMv--- -vršni svet iz haitJilml*jjt, j češ da se tam zbirajo , zavrnil. Ni sicer Jasno, daje pravico, da staje prištevajo k j * objektom«. V tretjem M TAnisano: !!* Uvrščena Rotacija I - obveznice 26. 10. je enotni tečaj obveznice RSL 1 poskočil za 1,0 odstotno točko in sicer iz 98,4 na 99,4, ko je bilo za 12139 lotov prometa, se nato naslednjega dne zadržal na istem nivoju pri 4263 lotih prometa, v četrtek porasel na 99,6 (8062 lotov), v petek pa padel na 99,2, prometa pa je bilo za 10253 lotov. Enotni tečaj obveznice RSL MM ■ 4 r M O Prosti trg - obveznice Obveznica Gorenje je v tem tednu neznatno nihala. Tako je 26. 10. njen enotni tečaj porasel iz 99,9 na 100,0, ko je bilo za 2522 lotov prometa. Naslednjega dne so bili s to obveznico prijavljeni aplikacijski posli z 48 loti, njen enotni tečaj pa se je vrnil na 99,9, V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 100,1, ko je bilo za IŠK) lotov prometa, v petek pa padel na 99,3 pri 2950 lotih prometa. 28. 11. je enotni tečaj obvejniee LEK 1 porasel iz 99,9 na 100,0, prometa pa je bilo za 28 lotov, Z obveznico LEK 2 so bili 27. 10. prijavljeni aplikacijski posli z 12 loti, njen enotni te&aj pa je padel iz 107,0 na 102,0, v petek pa na 101,0 pri 601 lotu prometa. Frosti trg - delnice Tudi v tem tednu je enotni tečaj delnice Dadas nekoliko narašča!. Tako je 26. 10. porasel iz 138833 na 150035. ko je bilo za 367 lotov pro- E m a 1-4 n^clazIniArTta H n d n 4 T 1‘^'^'7 meta, naslednjega dne na 151327 pri 176 loti prometa, v četrtek na 151742 (237 lotov prometa), v petek pa na 152028, prometa pa je bilo za 207 lotov. Delnica Finmedia je v tem tednu nihala. Tako je 26. 10. njen enotni tečaj porasel iz 80998 na 81050, ko je bilo za 40 lotov prometa, naslednjega dne neznatno padla na 81047 pri 10 lotih prometa, v četrtek pa poskočila na 82027 (170 lotov pro- meta). Redna delnica Hipotekarne banke Brežice je v tem tednu rahlo nihala. Njen enotni tečaj je tako 26. 10. porasel iz 3599 na 3600, ko jč bilo za 680 lotov prometa, na- Enotni tečaj obveznice Občina slednjega dne padel na 3583 pri 305 M iTa Laško je v tem tednu padal. Tako lotih aplikacijskih poslov, v četrtek je 26. 10. padel iz 69,4 na 67.7. ko porasla na 3613 (400 lotov pro- lUR-iU * OM O6Oa «ms ~ POSUTMUAKCA LX«LjM«4~ čast* M. UuMUa« fiKX» goa »-347 1-5. caooo MvHor VOSI » dSO- 'faHfMn. OS tt TTO je bilo za 330 lotov prometa, naslednjega dne na 67.6 pri 303 lotih prometa, v četrtek pa na 66,0 (260 lotov prometa). Z obveznico Občina Šmarje se je na torkovem borznem sestanku trgovalo po nespremenjenem tečaju 76,0, prometa pa je bilo za 12 lotov, v četrtek pa je njen enotni tečaj padel na meta, v petek pa ponovno nekoliko padla na 3600 pri 18 lotih prometa. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Hipotekarne banke Brežice je v tem tednu nihal. 26. 10. je tako porasel iz 3594 na 3601, ko je bilo za 670 lotov prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplika- 75.7 pri 20 lotih prometa. Enotni cijski posli s 402 lotoma, njen Creditanstalt - Nova banka d.d. enotni tečaj pa se je izoblikoval na 3586. Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 3610, prometa pa je bilo za 252 lotov, v petek pa so bili z 10 loti prijavljeni aplikacijski posli po nespremenje- nem tečaju; Tončka Božinovič V občini Gornja Radgona bo po sprejemu Odloka o postavljanju in upravljanju objektov za na metanj e reklam in plakatov ter o nameščanju in ravnanju z reklamami in plakati drugače. Osnovni cilj tega odloka je, dobiti nadzor nad tovrstnim početjem ter določiti odgovorne pravne in fizične osebe; le na ta način bo mogoče tudi vzpostaviti red. Sprejetje odloka ne pomeni, da bo v prihodnje prepovedano vsakršno plakatiranje in reklamiranje; bo le nekoliko več reda, občina bo imela nadzor, nekaj malega bo tudi dobila s taksami, predvsem pa bodo »kaši-rale« pooblaščene izvajalske organizacije. Je to narobe? Ne, ker so že do sedaj nekateri morali kar drago plačevati plakatiranje pristojim komunalnim podjetjem. Zgled: Komunalno podjetje C. Radgona je 31. 8. 1993 Podjetju za informiranje Murska Sobota poslalo račun St.93l2475 v viSini 12.289,50 za lepljenje 45 plakatov za otroški festival Mehurček v Gornji Radgoni in Radencih; lepljenje enega plakata stane 260,10 tolarja. Drugi so plakate lepili po svoje na raznih bolj ali manj primernih mestih in niso za to plačali niti tolarja. Tako pa bo potrebno imeti v prihodnje za vsak reklamni objekt ustrezno dovoljenje, le-te, pa tudi plakate in transparente pa bo lahko postavljala oziroma lepila pravna ali fizična oseba, ki jo pooblasti Izvršni svet SO Gornja Radgona. Nekaj vroče krvi bo vsekakor, predvsem, če tega ne bodo smele opravljati več iste organizacije kot doslej (npr. reklamni agenti so imele svoje operativne skupine za menjavanje reklam na reklamnih panojih, transparente pa so največkrat postavljali gasilci ali komunale!). Za , stalne reklamne objekte bo torej potrebno predhodno pridobiti lokacijsko dovoljenje (oddelek za urejanje prostora in varstvo okolja); za vsakršno postavitev, vgraditev oziroma pritrditev reklamnih objektov bo potrebno dovoljenje pristojnega občinskega organa, za takšno reklamiranje ob magistralnih cestah pa Se soglasje uprav-Ijalca teh cest. Nameščanje reklam na druge objekte je možno le v skladu z ustreznim dovoljenjem pristojnega občinskega organa. Tudi za vse že obstoječe reklamne objekte si bo morala 4>ravna ali fizična oseba pridobiti ustrezno soglasje, vse tiste, ki bodo označeni kot neprimerni, pa v treh dneh odstraniti. V enakem času bo potrebno odstraniti tudi tiste plakate in reklame, katerim preneha razlog, zaradi katerega so bili nameščeni. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja javno podjetje Komunala, denarna kazen za prekršek pravne osebe ali posameznika pa je lahko v višini od 20 do 90 tisoč tolarjev. Bo že ceneje prepustiti plakatiranje odgovornim! Po javni razpravi so svoje pripombe poslali Cestno podjetje Murska Sobota (zahtevajo upoštevanje pravilnika o neprometnih znakih ob cestah), Turistično društvo Gornja Radgona in Radenska- namreč zapisano: klamni objekti so tekat- j bri in table, na vitrine, fasade in a^ stajališča (razen postajališča v Radencih)... Če mm plakati in reklame I ki I i i 'im K zbirajo ljudje, potem na ustreznih pa no) m »Cj, t, ob avtobusnih postaj a« Radgonski izvršuj j S ._ko ni sprejel predlog ■ ■ /plakatov O« tako ni lepljenje plakatov hkrati k varovan)« v Radencih prevzelo š I ie t''’ I nje komunalno u ’ (izvajalca bo 7... svet). Tudi zaradi si v Radencih močno hi čim nrei rtOStali • si v Radencih bi čim prej postali Ul Vlili UIC.J u - občina. Osnutek od)*?^„.„ kXnJu i/ reklami.^«)» javnih mestih občine gona (čeprav nač zemljišču) naj bi \ katiranju in Činska skupščina na n”' 'J { Ah.. LUK'« T.^ I 'I seji. BERNARDA B ii - ST.i T nami do uspeha Smo sodobna slovensko-avstrijska bančna družba, ki opravlja vse vrste bančnih storitev občanom, obrtnikom, podjetnikom in drugim pravnim osebam. ELEKTROTEHNA SET Rž* 2. novembra mineva eno leto našega poslovanja v M. Soboti. MURSKA SOBOTA, Slovenska 27 in 35 & h iP’1 L' h — “' ' —---------— . Sit Končno semaforji! — Tako je verjetno vzklik^B Jjj* ni* teri GomjeradgonČan, ko je opazil, da so bra Elsini delavci začeli v glavnem križišču K? gone poslavljati semaforje. Ze dolguje moral ob pr® konicah usmeijati promet policist, saj drugače ■S konicah usmeijati promet policist, saj drugače 1^1 mt^i priti na drugo stran in vozniki s Panonske u glavno mestno in hkrati magistralno cesto- K® f tovornih vozil t. osamosvojitvijo Slovenije povet* (P prometne razmere v mestu nevzdržne. Čeprav so . 5 bodo v mestu začeli utripati semaforji že po <*" ^1^, « Strane ceste, pa se to ni zgodilo, saj seje RUU ’ ■ uprava za ceste) dolgo časa otepa) plačila je to problem mesta in ne investitoga obnove ceste. Upamo, da semaforji ne bodo ostali tr kot so bili dolga teta v križišču v Radencih < križišču v Lendavski ulici v Murski Soboti. , j^, hrfo P > lelf): Naši partnerji so zadovoljni z nami. Prepričajte se še vi, da sta naša ponudba in poslovanje vredni vašega zaupanja. Obiščite nas v Lendavski 11 ali pokličite po telefonu 21 780. obveščata svoje zveste kupce, da so bili izžrebani kuponi s številkami: 1 - 286 - prejme barvni televizor 2 - 3388 - prejme kasetofon 3 - 3502 - prejme mešalnik (»mikser«) Nagrade lahko dvignete v naših prodajalnah v 30 dneh po objavi. - Kupcem se zahvaljujemo za nakup. II BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA Vam kot banka s sodobnim pristopom zagotavlja t -donosne bančne posle. ZA OBČANE Občanom poleg drugih bančnih poslov l^' različne oblike varčevanja, in sicer varčevanje na hranilni jvn^ varh^ inuj in 4 l 4 ? 1! K ! ( ■»I v Vi v" =11 na, in sicer tolarsko jp h knjižicah na vpnr* C S napoved dviga ali kot depoz'^^' idf tolarsko varčevanje z valut Ponujamo tu_.__________________ v valuti, ki jo izbere varčevale^:' UBK UNIVERZALNA BANKA, d.d-, SLOMŠKOVA m J PE MURSKA SOBOTA_______ TEL: 32801,31 810,3280« UBK UNIVERZALNA BANKA -VAŠATRPf^^ V POSLOVNEM SVETU 'S 1 g B22K4. novembra 1993 stran 7 ^skladu za investicije v zdravstvu sociala, šolstvo, zdravstvo ' Soboški bolnišnici natolodia iKf V# 5^’'stveni minister je v začetku septembra iajavil, da bodo •edicinske opreme odvisni tudi od sprejela zakona sklada za investicije v zdravstvu. Za vlado je bil so ga podprli, drugačnega mnenja pa so bili .h.,* — - - — ..X- ■*. 'X?* ! X poaprih uruga enega mnenju pu »v oji® (državnega zbora. Zakon, čeprav jim je bilo predlagano, Ojii» zDora. z1 Zdravje v Sloveniji f v...--------H—— -------------i- -- - - 11,*8» gl ^P*^**' nelo dobro ocenili, temelji na analizi zdrav-P’^®l’>^“lstva. Ob upoštevanju zdravstvenega sta-JIP 'w- . *tn»£rarH.kih mnJ-IInnhrlh tn razvoia medicinske stroke ;a varstva Republike Slovenije do leta 2000. sodi Že vrsto let med dežele Ijajo kar 44 odstotkov vsega z najvišjo samomorilnostjo, in raka pri moških. Zbolevanje za I n I '•‘'‘grafskib znnčilnosrih In razvoja medicinske stroke povečanje zahtev po zdravstvenih ustoritvah. Sli . ^^stveno stanje ljudi bo torej v prihodnje določalo '‘sehino zdravstvenim storitvam in varstvu. Kako i. , Slovenci? 11 , prej moški se za ta korak odločajo trikrat pogosteje kot ženske. navedenimi rakavimi bolez- nimi pomeni veliko izgubo, saj' Pomembno pa je tudi vedeti, je petletno preživetje obolelih da na en samomor pride od Se vedno zelo nizko (pri pljuč-7 pa do 50 samomorilnih po- nem rak 5, pri raku ustne vot- skusov. 3 ISi''"’i®‘imi I. It- . Zaru^er.:. r r H leti smo It za priča- >1 ^1®“» življenja za '■aitii zahodne pilita J ‘*^setih letih se je ■.4^^^f^~'|ieti'aln. vendar •u >1 osemdesetih. diiavi pričako- krajša kot ]i J b ■ leta ob rojstvu za if H tt t if I r 50 <0 ts *-„2t '5 <0 ■- -L____ i 0 v r 'n 1, + smrti zaradi raka, na tretjem mestu pa so lezni obtočil. smrti zaradi bo- Drugo mesto med smrtnimi poškodbami zavzemajo po- mlajših ljudi. line in žrela pa 13 odstotkov). Med zbolelimi pa je vedno več škodbe z motornimi vozili (25 odstotkov vseh smrtnih po- Namesto Narava-Zdravje letos novost Zdravje-Rehateh Pomurska zdravilišča v središču pozornosti Od 27. do 31. oktobra je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani 24. sejem ponudbe proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje; hkrati so bili v okviru sejma, ki se je prejšnja leta imenoval Narava-Zdravje, predstavljena oprema za rehabitilacijo, protetiko in oriotiko, električni stimulator in drugo. Letos so sejem preimenovali v Zdravje-Rehateh, hkrati pa ga smiselno ločili; medicinska in laboratorijska oprema, ki je mnogo bolj specializirana, je bila že predstavljena pred tednom na sejmu MEDILAB, ki je po ocenah strokovnjakov zelo uspel. Tokratni sejem pa je BaraenJeD širšemu krogu obiskovalcev, vsem, ki bi radi bolje skrbeli za svoje zdravje, za dobro telesno in duševno počutje. I I .t O*, u.^ — Pri ženskah, starih do 65 let, je najpogostejSi rak dojk in materničnega vratu, preživetje bolnic 2 rakom na maternič- Otroci in mladostniki umi- jj^odb ali 24 na 100 tisoč prebirajo predvsem zaradi poškodb, valcev), več kot tretjino smrti nezgod je v Sloveniji zakadi poškodb za zavzemajo umrlo 89. leta kar 1860 ljudi. druge poškodbe. Tega leta Je bila stopnja umrljivosti zaradi poškodb 93 na 100 tisoč prebivalcev in Je bila višja kot v nekaterih evropskih državah, Zaradi poškodb umirajo predvsem moški, več kot polo- 1989 je umrla zaradi bolezni srca in ožilja, to pa je je značil- storjenega, lahko pričaka-______ nost razvitega sveta. Zaradi jemo, da bo čez dobro leto f_____bolezni srca in ožilja umirajo zbolelo za rakom 1926 moških zaradi poškodb za zavzemajo Po boleznih srca in ožilja spadamo med razvile Skoraj polovica umrlih v letu nem vratu pa se v zadnjih osmih letih ni izboljšalo in je le 53-odstotno. Skrb zbujajoča pa Je prognoza zbolevanja za rakom do leta dva tisoč, če za prepreče- vanje zbolevanja ne bo ničesar predvsem ljudje, stari manj kot in 1500 žensk, starih manj kot 65 let. Zaradi vseh bolezni srca 65 let. Konec tisočletja pa naj —♦—promet —■—samomor —♦—druge poškodbe in ožilja je leta 88 umrlo več kot 9 tisoč ljudi in od tega več kot Četrtina pred 65 letom starosti, Bolezni srca in ožilja bolj prizadevajo moške. bi bila ta številka že čez dva tisoč za moške in 1600 za ženske. ‘Za rakom zbolevajo čedalje mlajši ljudje Nalezljive bolezni ne ogrožajo Čeprav nalezljive bolezni ne sodijo v skupino bolezni, ki v Sloveniji zboleva nje za najbolj ogrožajo prebivalstvo vsemi rakavimi boleznimi '“BI 1986 1987 1988 1989 tmr/t, prikaz vdeirtih i%), Stizventjd I985-t990 Vir: Viial/ia stdiisliko zmerno narašča, to pa ne kaže povezovati s staranjem prebi- valstva, ampak z nekaterimi prebivalstva. naše države, pa vendar lahko ob neizvajanju ukrepov povzročijo ogroženost več skupin za thiG'”’' tl L rezulta- N n. cm trajanja 10% 8% 6% 4% 6% rt?* dojen-N *’ti Y P?rodu. čeprav •J m *''6to^'^’’’erjavi i za-^^ostajamo. zaostajamo. 22% M v v državah prvih treh 'Ia... ni cmA., _ t. m ožilja. Vzroki smrti, Stovertija, i989 44% O bolezni obtočil 44% O novotvorbe 22% ■ poškodbe 10% □ bolezni prebavil 8% □ bolezni dihal 6% ■ nezadostno opredeljena stanja 4% B druge bolezni 6% Wr.' Viia/na statistika KS vica teh smrti pa je v starostni skupini od 25 do 64 let. razvadami. Nekatere vrste iz- Prvo mesto med smrtnimi Fr 4» se vidi, ■ ?*Sev '*®‘*ijn^■?’®''enije 1’ PrezBoi po- prezgodnje Pomurje - dežela zdravja je že uveljavljen slogan, s katerim se predstavljajo na sejmih tisti, ki so neposredno ali posredno vUjučeni v turistično ponudbo. Pogrešajo sodelovanje trgovskih organizacq, ki so prepričane, da za njih turistična promocija ni pufrebna. Na sejmu je bila torej predstavljena ponudba proizvodov, dejavnosti in idej za zdravo življenje. Razstavljalo je čez 200 razstavljalcev iz enajstih držav in tukaj prav gotovo še niso izkoriščene vse možnosti. Le koga ne zanima zdrava prehrana, pa najsi gre za živila (sire, sadje, zelenjavo, mlečne izdelke, žita in polnozrnate kruhe), pijače (sokovi, zdravilne mineralne vode, pogrešali pa smo boljšo ponudbo izdelkov, s katerimi bi skrbeli za čisto pitno vodo), kakor tudi prehranjevalne metode, naravno zdravljenje in zdravilna sredstva (marsikoga je pritegnila pestra ponudba kamnov, piramide in podobno), biološko poljedelstvo in vrtnarstvo, največja gneča pa je bila vseka kor na razstavnem prostoru GEOSS-a iz Ajdovščine, kjer so predstavljali umetno gojene gobe; male bale, s katere bi vsak teden obiral gobe shii - take, topolovke ali ostrigarje, bodo verjetno v prihodnje normalna zadeva v vsaki kleti. Tudi priročni mlinčki za sprotno mletje Žita bodo našli prostor v marsikateri slovenski kuhinji. Predstavila so se tudi slovenska naravna zdravilišča, osrednji prostor pa je pripadal pomurskim zdraviliščem, ki so se na izviren način predstavila pod sloganom Pomurje - dežela zdravja. Verjetno ga ni Slovenca, ki ne bi preizkusil gostoljubnost Prekmurja in Prlekije in zdravilnost vsaj enega od številnih zdravilišč in kopališč. BERNARDA B.PEČEK Pomoč iz Stuttgarta Iz Nemčije iz Stuttgarta so v soboto beguncem, ki živijo pri družinah, pripeljali pomoč. To je že pela pošiljka, ki jo v tem nemškem mestu zbirata Katoliška fara svete družine in Zveza katoliških žena. Tokrat je paket namenjen predvsem šolarjem in otrokom. Poslali so za 700 nemških mark Šolskih potrebščin. Obleke za otoke so prispevali nemški Solarji, nekaj pa so jih zbrali tudi v vrtcu. V pošiljki Je tudi veliko brisač, posteljnega perila, kuhinjskih krp, kar so zbirali v akciji Iz omare za perilo. Ker se bliža zima, so beguncem pripeljali zimske plašče in zimsko garderobo. Pri tem pa niso pozabili tudi na higienske potrebščine. Naslednji paket bodo beguncem pripeljali pred božičem. Da te pošiljke prispejo v prave roke, veliko pripomoreta Franc MatjaSec in Alma Farkaš. ANR Naraščajoča epidemija z aidsom in okužbe z virusom HIV .v svetu je 86. leta prišla tudi tudi onesnaženost okolja. v Slovenijo. Od takrat pa do Med raki pri moških najbolj srede, lanskega leta je bilo narašča rak ustne votline, v Sloveniji prijavljenih 24 zbo-žrela, grla, pa tudi značilni kadilski rak, na pljučih, mehurju raka pospešuje predvsem kaje- nje in uživanje alkohola, pa letu 89 zavze- poškodbami v L,_ , majo samomori, njihov delež vseh smrtnih poškodbah pa je bil kar 36.3 odstotka (34 na J00 Slovenija v V tisoč prebivalcev). in ledvicah. Ti raki predstav- lelih, 14 jih je Že umrlo, okuženih pa naj bi bilo od 300 do 400 Ijudi. MH J vestnik, 4. novembra]^h stran 8 porabje Po več kot 200 letih je prišel tudi čas ^vstajenja^ Jožefa Košiča Slovenski rodoljub v ogrski državi Marsikomu se zdi skoraj neverjetno, da so nekoč živeli med porabskimi Slovenci tako učeni možje, kot so bili Jožef Kofiš, Avgust Pavel in drugi. Košič se je rodil pred 215 leti. Njegova dela so bila vrsto let skoraj pozabljena, v zadnjem času pa spet dobivajo veljavo, kakršno so imela nekoč, ko je živel in vodil župniji na Dohejnjem in še zlasti na Gorfejnjem Seniku. Slovensko društvo v Budimpešti. ki ima okrog 60 članov, tamkaj pa sicer živi nekaj sto .Slovencev, je lani ob tem času organiziralo ekskurzijo na Gornji Senik in spominsko slovesnost ob njegovem grobu na nejše mesto za Miklošem Kuzmičem. Košič je bil bogoslovec, pisatelj, pesnik, slovničar. .vzgojeslovec, etnograf in zgodovinar. Njegov ime kaže, da ni prekmurskega izvora. Oče je vajah. Otroci so bili ves dan v šoli. Med daljšim odmorom so pojedli svoj obrok, ki so ga prinesli s seboj, m pomagali pri delu na vrtu, ki mu je pripadal učitelju. »Zakaj je prišel v Bogojino učitelj iz Varaždina? Gotovo tamkajšnjern pokopališču namreč prišel v Bogojino Obenem so tedaj izdali knjigo z izborom del Jožefa Kočiša z naslovom Življenje Slovencev med Muro in Rabo ter ustanovili Košičev sklad, namenjen predvsem mladim za izobraževanje v maternem jeziku. Prejšnjo soboto je bil storjen nov korak za oživitev veličine Jožefa Kočiša, ki je ob dušnem pastirstvu med porabskimi Slovenci zapustil neizbrisne sledi. Marsikaj, kar je zapisal v svojih delih, je zanimivo in aktualno okrog leta 1780 iz Varaždina, in sicer za učitelja. Z njim se je preselila v naše kraje tudi se- stra Jana v kantorjevem Nastanila sta sc stanovanju. Hiše so bile takrat lesene in pokrite s slamo. Šola je bila župnijska, se pravi samo ena v vsej župniji. Poleg bogojitiskih so jo obiskovali tudi otroci iz Bukovnice, Filovec. Ivanec, Kobilja in Strehovec, kolikor so seveda sploh hodili v Solo, kajti obveznosti niso strogo iz- še danes. »Slovenci med Muro in Rabo so živeli od ustanovitve ogrske države v njej m Mura jih je ločila od večine Slovencev, ki so živeli v Avstriji. Zato se tudi niso mogli udeleževati kulturnega življenja celotnega slovenstva. Ohranili so svoj jezik doma in v cerkvi, tukaj tudi s pomočjo pripadnosti zagrebški škofiji od konca 11. stoletja, nekaj Časa vseh župnij, stalno pa le štirih dolinskih do ustanovitve sombotelske ško-^e 1777., ki jih je vse združila. . je med drugim zapisal Vilko Novak v svojem uvodu h knjigi Jožefa Košiča Življenje Slovencev med Muro in Rabo. Košič v očeh in mislih pomožnega škofa Smeja I i Po ugotovitvah Jožefa Smeja, pomožnega škofa mariborske škofije, zavzema Jožef Košič (1788-1867) v slovstveni ustvarjalnosti slovenskih prekmurskih pisateljev prvo najvid- I zato, ker domačih učiteljev Še zdaleč ni bilo dovolj, V sirotišnici v Kdszegu, ustanovljeni predvsem zato, da bi se lahko v tamkajšnji gimnaziji šolali dijaki iz Slovenske okrogline, ni bilo do leta 1790 nobenega slo- venskega dijaka. Tako so v Prekmurju poučevali tudi učitelji s sosednjega Štajerskega in Medmurja. Zaradi pomanjkanja domačih duhovnikov so prihajali v Bogojino tudi frančiškani iz Varaždina. Tako je leta 1783 opravljal v Bogojini - to je v mojem rojstnem kraju in Jožef Kočiš je torej moj rojak - duhovniško službo pater Arzenius Vcrtalič iz Varaždina, dve leti pozneje pa je bil župnijski upravitelj pater Danijel Cverček, prav tako frančiškan. Ko je prišel pater Vertalič za kaplana v Soboto, je -Mikloš Kuzmič kot vicearhi-diakon in šolski nadzornik zahteval, da sc mora naučiti slovenskega jezika, čeprav je bil iz Varžadina in je govoril kajkav-ski (hrvaški). Ni izključeno, da so nekaj podobnega zahtevali tudi od Kočiša. To je jasen dokaz, da so že takrat uporabljali slovenski jezik, ki so ga imeli v Prekmurju za razlikujočega od hrvaškega, kajkavskega jezika.« Ko je učitelj Jožef Kočiš ostal brez sestre, Ic-ta se je poročila in odselila v GanČane, si je tudi sam poiskal nevesto (1785,leta), in to 19-letno Ano Kregar iz Ivanec. On pa je bil sunino varoval svoje ljudstvo, da mu ne bi biK lJUUMVM« Ud Hiu M* treba. kot se je pozneje in 5 i' t '.r S- I I fiž I' /J »c JV K—- ,w Franc Ivanocy, iztrgal' ’ 'b materni jezik, potem F ■. vero. To se je pokazal" ( v tem, da je ob 75-1611"“^ J jega življenja zaprosil W čigar materni jezik JV«,..* -slovenski, in so mu venskega kaplana tudi o® Ih - s^-, .1 Kaj bi Jožef Bogojinčan, pisatelj- ct Jf"". vinar in predvsem dejal danes o Gornjem in Dolnjem tf .j'et bo M bo »kil - • t F JOZEF SMEJ: »Koš'čevi nabužni knjigi sta storili za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavesti več kot kakršna koli leposlovna knjiga,« pri Gradu, nato v Soboti in eno leto pri Sv, Juriju; od 1816 do 1829 je bil župnijski upravitelj na Dolnjem Seniku, od 1829 do svoje smrti pa župnik na Gornjem Seniku. Tam jc umrl leta 1847, Zanimanje za pesnikovanje se jc moralo v Košiču pojaviti že v otroških letih, v domači župnijski šoli, kjer je prav gotovo moral videti prekmurske pesmarice, ki jih je imel njegov oče kot učitelj in kan tor v Štcvanovcih, MofO -okolici? Lep Košičei/ stojal išče je še danes 0^ na v 1 za J k h' ht i postajah križcveg^^l^i gornjeseniški ' Ik nrpmidpL- kakO 0^^." .i ij premislek, kako 4ra‘ ...o„,Qhiii v - ohranjati v Porabje j'-- p* pne. katere slava k Indije. To je ode in tudi naslednji Sobralom si krasf^ Ukatz novim siiajein v zveziMbrainba K K dt-' ;tW LZH - krepka! in trdna rodnih odpira ! t-,* * nim delom na Seniki* k jaj>W . krstil 3.191 otrok ' tudi drugi) in ■ rov. Najpogostej.ši Pf --'-l bili Čuk (132). Bajii-K ii Skaper, Šulič. Muki^ .d pogostejša ženska 1"* iis® K iV. - To ljudstvo imenujejo Madžari tudi Vandalu«, toda napočo«, saj je bolj primerea naziv Veedtis-To tok ah pa Slovenci, kakor se sami imenujejo. Dol i^h se lmeniqe tudi BtHieei, toda ne ves narod, kakor je to gospod profesor Sitiriez na 62. strani 3. m!Stk» TodomMjos GyBteiBenja iz leta 1829 oa- pečno tedil. To Ijud^o Šteje na bfodžankea 40.800 prebivalcev, v Želežni županji 28.668, v Zri-rili pa 11.132, aso pa upoštevani ttevdni Slovaoci. ki so v službi v sosednjih krapk, no šolanj aS n h iastaiki jnavih posestev... Tmfi v Šomt^ski ^1 ift- Hvijo Stovenci »kupq z Madžari, in sic«r v 8 na-sdjib; Mihayd, Suni, Liszo, Sz. Feter, l^ik^, Sz, Pal in Pat. - Stanovuga in kite Slovencev so na iplošno zelo riifomae in ptepeorie. Ttdra na ravidni kot tudi v briirih $0 bite povsod grarHK iz borovega lesa, te temelji $0 iz bnetovega boste^evega lesa. Za> radi varstva gozdov in požare varnosti je grof Alojz Battyani pred leti )«epoved(d na oluttočjn poseriva Dol^ Senik gradi^ hiš iz lesa a nkazri graditi iz opeke aB gline ter dov«Hl ttačmmm davo^ Amie za fioraate hiše, številne take «« sb^jo im Ilolesjem Seniku. Prebtvslci Ivribovitib predelov pa ri l^ko poceni postavijo lesenO bito, saj če nimajo lesa sami, jtm ga da zarionj sosed in ga celo ponunta prinesti. Gradnja na ravnini pa ni poceni ^var, sag Stati rtimajo geoda m morapi iia les pttemd krajev. Kl^ t«nu pa grad^ JepJe in _______hlie kot listi v brdiik. TMi vtem ried^ sosednjim Št^rreem. Hite sestavljaj« iz rirotdb gi^, ki jih dagnj« ono na dr^o, bAo da se konci stikajo navzkiu in na zatai^Kbu hiše oM*kaj^ iz dl jruzki dvojno lestev, jfli predvtMMU na niraU ne Zsuna- ieio t Matom.... - Slovena' v hribih m v glavnem vri čmota.si ali pa tostm^vo rdečelasi so zebi redki. Im^ svetlo rdeča tenmo rdeča li^. Prebivalci ravmne so b^J Uedi^ sobi in zate tudi manj hrabri, k«t pač ite sp^jo tcAke riaa in ritvoi^ kot tisti v bribd), bi tudi veda Mare bi st^ara mečvirii vplivala saqe. Vri iouyb dolge lase; eni ri jih f«šm'o nazi^ in ri jih teras^ z ^vndci. Tisti ob Mari se ite ririž^ in tudi $ tem sledijo sosedom na šlajersltem. Pogost« ri striž^ brke tn jib se puša^ dolge. Po navadi so visoke pestave; deb^h in čakatib je malo. Narava s^bo^' jemlje od prebivalcev ob teki Muri ua Me-fir^b, Ižakoveib in Dokležovju v beltinskem gospostvo. V tek kra^b se rojergjo otHtei take slabega z^vja, da iz teb treh vari le a težave a^jd^ enega (Hrimernega, takega, ki nima goBe in je zdrave pameti, ko zbirih fante za vojsko. Ž«»ke na ravnini (razen v zgoraj omergesih krajih) so zelo lepe, vifte ut postavne svojo telesno lepoto še btdf poudaigalo z lepim oblačenjem. Oekleta v hribih se zgod^ poročajo, zato i^lmva naiavna lej^ta hite« mine. - Način Življenja je primeren njihovim skromnim domovom. Poziioi se hranijo prepemsto z zeljem, repo, fižoloma, lečo in s priljubljeno ajdo, ječmenom in prosimij ptebivald ob Rabi pa z »berovo« kašo, koruznim močnikom in pa z razmmi možatimi juhami. Na sgitmvib jedeh k le redko svttfBka maščoba. Pri jedi ue uporaMjajn »e nožev ne vi&c in ruH krožnikov ne; jejo kar ez funte iz sklede - kdo sede, kdo stoje, Le gospodarju postavaj lesen krožndi, da bi razrezal svinjsko ali goveje meto, če seje ki^ček sploh kuhal, in razdelil med preostale, Slovenci po navadi jejo trikrat ua dan: ignteaj ob zori, opoldne in zvečer. Le redko več vrat zgorgj omenjmie brane, največkrat le eno. Kjer je več Uapcev, pa največ dve trsti in vMk dan drugo hrano. Z ocvirki preHta stdata in kumare s smetano in Česnom poleti niso le n^jubša hrana nadih Hudi, temveč v glavnem ves dan tudi ediua za revn^. Viničaiji pa si ^azae želodce tešijo z mlekom, razredčenim z vedo. Kruh in ihnga hrana je pri ^vendh zelo ritromna. Ravend ob reld Muri imajo hp8i kruh, ket na holjti zemljt pridelalo več pšeniee, V hribih le re&o lije počijo čisto ržen kruh, temveč zmešaj« ovseno, koruzno, ajdovo in Ječmenovo moko, v letlli stisk« pa tuiS lanen« gla-vme, komate storže is grozdne tropine. Pinlcn in rž pa največkrat prodajo, da bi ri Imj^i obleko In plačali davke. S tem je seveda ptiblkum zadovoljen, ne pa miiaaiji... Kakšen jezik govorijo Slovenci, Je težko dokončno določiti. Njihov jezik je svojevrsten, km ni niti slovaški (slavus) mti hrva^ (croala) niti tak kot na Spodnjem Sujerritem, Kot^fcem ril Kraogskem. »Vendi« sebe Imesojejo Slovenc«, ker razumejo tudi govor Slovaka fSlovi«), ali če hoče kdo verjeti, ■grbov JezBr izvka iz prvotnega slovanskega (tot) Jezhia. Toda Stovend ne govorijo povsod enako v svojem jeziko. Vsaka pokrajina ima svoje znaffl-nosti. Tako ob Muri, predvsem ob Črncu bivajoči hrvatujejo, km* z methnnrskimi Hrvati pogosto trgujejo, više ob Mori proti Rat^nl šlagmčijo, ker občujejo z senrikimi sosedi, najbolj satesno in naj-siabŠe guvortjo na Dolcem Semku in v števanovski župniji. Toda ni čudno, saj s« le-ti imeli pred led hrvaške, slovaške ali pa mešotiiteo teh dvdb za duhovnike, ker pač siovettskih ni bilo, ki pa so slabo obvladali slovenski jezik. Slovenci sojih poslušali in so se radi napačno naučita' slovenščino, misleč, da trii« govorijo bolj onukano ht pravilno, ker pač duhovttifc tako govori, ki ga J« imel narod in ga še ima za preroka,.. (Povzeto ti knjige Življenje Slo- . vencev med Maro in Rabo.j star 26 let. Ana je bila plemenitega rodu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Franc, Jožef ter dvojčka Ivan in Pavel. Jožef sc jc rodil v Bogojini 9. oktobra leta 1788 v kantorjevi oziroma učiteljevi hiši. In zakaj so biografi vse do leta 1936 na- vajah Beltince kot njegov rojstni kraj? Nekaj časa je tako navajal tudi VJlko Novak V svojih zapisih o njem. Vendar je kasneje ta podatek popravil. Beltince so navajali verjetno zato, ker jc nekaj časa prežive-Ijal počitnice pri beltinskem župniku Adamu [vanocyju. V Beltince pa se je po poroki preselila tudi teta Marjana. Ivanocy je večkrat obiskal Jožefa v sombotelski gimnaziji in mu vedno kaj dal. Zato so sklepali. da je tudi Jožef doma v Beltincih in so mu v nekaterih gimnazijskih spričevalih zapisali. da je to njegov rojstni kraj. V očetu je imel dobrega učitelja in vzgojitelja, ki mu je privzgojil tudi .zobrisaniosti', lepo vedenje, poštenost, red. delavnost, smisel za zgodovino, kulturo in prosveto: od matere pa je vsrkal slovenski jezik, to je jezik starodavnih panonskih Slovcnov. jezik vilinske lepote, kakor se je izražal Božidar Rajič, kije večkrat obiskal Košiča. Nižjo gimnazijo je Košič obiskoval (najbrž) v Kosegu, višjo in bogoslovje pa j c študiral v Sombotelu, kjer je bil leta 1811 posvečen za duhovnika. Se isto leto je bil nastavljen za kaplana v Turnišču (od tam sc je rad vračal v Bogojino, saj je v štirih letih svojega kaplanov-nja v Turnišču krstil v svojem rojstnem kraju IG otrok), 1814 »Kuraturij Košičevega sklada Vas vabi na GOV ČAS. Srečali se bomo v kulturnem domu v 5te' .i Kosi^,?'.: bow, 23. oktobra 19933, ob 10.00...« Vabilo za W nii oiuioora iju au«w. .tavuv nje sem prejel iz Budimpešte (od Slovenskega kiuiuinc^ .n|l bil sem prijetno presenečen nad solidno rabo sldvcnskeSMj^ 510^1 se mi je zdelo rodi ob začetku, to je zbrane strokovnja^ in Madžarske ter druge goste (veleposlanika R S’ ‘ a«. . ..... v mrsičetn zgledoval ravno pn JiflBiu Košiču, Žel pa '‘"(e Tom uvede! v števanovski župniji (menda na lahicvo madžarako bogosin^e, Čeprav je sam sin stovemkili benita. Ob neki priložnosti mi je sicer omeni), da m^dža". kr^fko Se v slovenščini. Zakaj ne bi bilo obratna, predbodnik praviloma opravljal bogoslužje v iJonaaient j ga je naučil, čeprav je bil po rodu Hrvat? Ampak S tat" ž sem morda že nekoliko preveč vsiljiv,., (?) dušni pastir, zato je izdal za svoje slovensko ljudstvo leta 1851 molitvenik moje po- lelenje. Knjiga je doživela 21 "ž ponatisov. Šc prej, leta 1843, je napisal knjižico Knina pol na }4 .fladje ali posioiališča razde-lejno. Tudi ta je doživela več ponatisov, Pisati knjige za cerkveno rabo, lo zveni danes anahronistično, Ce pa se poglobimo v Košičev čas in še v desetletja pozneje, potem moramo priznati, da sta KoSi-čevi nabožni knjigi storili za ohranitev slovenskega jezika in narodne zavesti več kot kakršna koli leposlovna knjiga Molitvenik je namreč brevir vsakega vernika. Iz njega bere ne samo ob nedeljah in praznikih, ampak vsak dan. zjutraj, opoldne in zvečer; tako ohranja svojo vero in hkrati razvija svoj materni jezik. V tem vidim velik, če ne največji pomen Košičevega slovstvenega delovanja. Marsikateri pošten sodobni slovenski pesnik bi morebiti rad priznal, da hi dal vse svoje pesmi, vse zbirke, samo če bi lahko bil avtor Košičeve. je nekaj mesecev kaplanova! ode iz leta 1813. Košič je ljubo- a J 1 ?il rt bila Marija, moška pa Jožet- if S moška pa jozci- p Teh nekaj J kov je zbral p l^^^f kaplan v t'* h krščanstva 'n j i danes žal okajeno nj V KoSičevem nez. verski obredi Go m jem cih v sloverisi Dolnjem tudi nemščina Kcai ’ in U Seiti*'*^ ... Jr H M - danes tako ne In hiii ' ■, c iP^ . JB* slovenstva rcsnicii, da fcsnicii, dii ->10— skoraj 11! set 'iti Dolnjem in Sakalov^'^', tudi v -j Inhko Ci‘lLi i' t>lk. saj mladik v uči več ccrkvcnili pil JC v leJ p,||tdl rouk sedaj ohranjalo ski jezik, 1 jon- 1993 £stn^4. novembra 1993 stran 9 r kmetijska panorama ^fttnakanje kmetijskih površin nuja tudi v Pomurju Vlure ni mogoče ■13. tl aipF speljati na Goričko I č ui slovenski nacionalni program namakanja še ni sprejet, aa namakanje začnejo množiti. Kaže, da so zaintere-tii r ' “Botovili, daje dobro, če si pravočasno in ustrezno priprav- } jj Sfedstev, ki bodo na voljo za namakanje, ne bo v neomc- j. -J »'čustev, KI Doao na voijo za namakanje, ne no v neomc-li 1*^ ®**segn. Do letošnjega poletja $ta v Sloveniji obstajala piliti kor tovrstna konzorcija, letos se jima je pridružil še »oRzorcij ZB namakanje, pred kratkim pa so takšen ustanonb tudi na Dravskem polju» Na tem področju . ^lOVeniii /IacIai mAi^nA varkctoiali cai tronBifnn AanlttlrtimA f--’ I doslej močno zaostajali, saj trenutno namakamo le naj bi država iz proračuna za- * I J* aaairvaav *>a«*>7aujuia, »avaauaaav aauiiaMnMiaav " kmetijskih površin, brez namakanja pa si v pri- Dvoremo zamišljati veqe kmetijske pridelave. Dejstvo r« ■ i C .—.J., <-11.....JO«— —-J------ [IIh u i “ tntenzivnejsemu razmišljanju o namakanju spodbu-J* pokazala zobe zlasti v zadnjih dveh letih, po nadaljevala tudi v prihodnjih TlIJflAVT po av UV la Jiauajjv T 010 lUUI v pa BBEizvaajKKK 1'*^^ knamakanje ne preprečuje le suše, pač pa tudi rttas *** izrazita, povečuje pridelke. Padavine so namreč "ha pnueiikc« rauoTNJ«; 9V itaitiivv ^i. J letom zelo neenakomerno razporejene in jih primanj- ' I v n £>61^ iietfjjtfikVJJliffJJU ra£purtjc:jjc lu j«« ptMiionj- takrat, ki> rastline za intenzivno rast potrebujejo jj Namakanje seveda ni poceni in vsaka pridelava teh I.: ■ ' *:enovno ne prenese, zato je potrebno temeljito proučiti, površine in katere kulture bomo namakali. j r„. .f ^i^|P''Pravi sloveti! programa , v- SJUr, ______ 1 slovenskega nad- za nama- (1 pristopili v zelo i* , pjisiupin v zcio " razvi- p —m vdiiu, saj se v razvi-^’vah srečujejo s presežki m Zato ne bo prevelikega '»a. da bi nas te države 5 fin. našega projekta ^|l^^itiii pa v niinistrstvu za zatrjujejo, da bodo razvojne - •k”': strategije zastavljeni Ptogram namakanja iBi. ' tujih kre- J nS K?^ možnosti za nje-. .. '^nciranJe li SfS;’!'.še v prora- nj t™ pri samih i' ■ f’’ namaka- ir^li Po nacional-!i-,.^®t*'u, katerega pred-pj jo prih pred poslance kaže ’ p.,i . pa, da neko-"'‘tja, bi v Sloveniji J' gotovila 40 odstotkov potrebnih sredstev (0,3 odstotka proračuna letno), 60-odstotni delež pa bi prispevali uporabniki. Pomurski konzorcij za namakanje združuje 14 članov iz vseh štirih pomurskih občin, poleg zadrug in družbenih kmetijskih gospodarstev pa so med ustanovitelji tudi občine (razen ljutomerske) in druge ustrezne ustanove, tako da vključuje tako uporabnike kot izvajalske organizacije. Na zadnjt sestanek članov konzorcija so povabili tudi predstavnike iz žalskega Hmezada, kjer imajo z namakanjem že dolgoletne in bogate izkušnje, del teh izkušenj pa bi želeli prene- Možnosti in načinov namakanja je več in odločiti se bo potrebno za tistega, ki je najustreznejši. Doslej smo se pri tem obnašali zelo neenotno, saj je vtsak gradil takšne namakalne sisteme, kot se mu je zahotelo. Nemalokrat smo tako zelo neracionalno trošili vodo, ki je že itak ni v izobilju. Nacionalni predam namakanja bo verjetno naredil večrdda tudi na tem podro^n, v tem prebodnem trtalobju. ko zakona Še ni, pa se bo potrebno obnašati predvsem racionalno. Tudi to bo ena od nalog konzonrija, ki bo moral poskrbeti za ustrezno svetovanje tistim, ki se bodo odločali za namakanje, Izkušnje zadnjih dveh let, ko je suša najbolj pritiskala, namreč kažejo, da se na tržišču pojavljajo številni ponudniki najrazličnejše namakalne opreme, ki pa često ni preizkusna in ne ustreza za vse potrebe in namene. Sicer pa ta oprema tudi ni poreni. zato bi bilo nesmiselno, da naložba vanjo ne bi izpolnila pričakovanj. v prihodnjih desetih letih za namakanje usposobili 100.000 hektarjev kmetijskih površin, za to pa bi potrebovali 600 milijonov mark. Po eni od različic sti tudi v Pomurje, Čeprav je hektarjev in v gortnjeradgonski 6.200 hektarjev kmetijskih zemljišč. To so seveda le želje, saj nacionalni program predvideva namakanje 100 tisoč hektarjev v vsej Sloveniji, po teh podatkih pa bi samo Pomurci želeli namakati več kot 40 tisoč hektarjev kmetijskih površin. Vodarji so izračunali, da bi v Pomurju za namakanje vseh teh površin potrebovali odvzem 10 kubičnih metrov vode v sekundi, takšnih količin vode pa skorajda ni mogoče zagotoviti. Teoretično je to sicer mogoče, saj je pretok Mure zadosten, vendar se zastavlja vprašanje gospodarnosti namakanja z vodo iz Mure, Voda iz Mure je realen vir za namakanje le za površine v njeni neposredni bližini, do oddaljenosti nekaj kilometrov, medtem ko na oddaljenih površinah ekonomika takšnega namakanja ne bi prenesla. Delno rešitev za te površine bi lahko našli z akumulacijami, saj iz vseh preostalih pomurskih vodotokov to neposredno ni možno. Ena od prednostnih nalog, ki se je bo potrebno lotiti v pripravah namakalnih projektov, je torej proučitev vodnih virov, saj bi bilo nesmiselno graditi namakalne sisteme, za katere ne bi mogli zagotoviti dovolj vode, če se bomo torej v Pomurju odločali za namakanje in skrajni čas je, da se za to odločimo, bomo morali začeti tam, kjer so potrebe največje in kjer je voda tudi dostopna. Površine, ki jih že namakamo, so komaj omembe vredne, da je tako, pa je posledica subjektivnih gledanj nekaterih posameznikov v preteklosti. Nenazadnje je eden od takšnih primerov tudi Ledavsko jezero v Do-majincih, kjer naj bi vodo zadrževali tudi za potrebe namakanja, pa se doslej na tem področju še ni nič naredilo. Možnosti za takšne zadrževalnike J jesensko deževje odpravilo vode je v Pomurju še več, po- sušo, po besedah Gustija Grofa, ki predseduje konzorciju, s pripravami na namaka- trebno jih je le uresničiti. Nesmiselno ob vsem tem je namreč, da na eni strani razmi- kmetijskih površin Ljutomer Odgovorno strokovno iJJ^i l-jkinmeT razmišljajo, da bi kaj kmalu ustanovili | ''k^' '1' specializirano kmetijsko zadrugo ali posebno I. ^*QU _ ..... s,. Mvirtanvilt '^1,^ namakalni sistem. V ta namen so že pripravili po katerem naj bi prihodnje leto začeli S hektaijev kmetijskih površin, in to na 9 ^®jševskega jezera ter vzdolž Mure (na Murskem h iTl ,'‘!i v ? temi sprego-?'>Slis,7^''’sl■! Črvička iz zemlje spod^ " muhi krila zmoči, Tineta ven ne pusti, babico iz spanca Zl ■fiudi, ko jo v kriiu boli, S r. S K ded/ca pa raziezi- Iz hiš po pečenih kosi^ ) J c' ‘'h diii. GREGA fr S' v oktobru imamo vsako leto tudi teden prometne Takrat nas starejši še posebno opozarjajo na nevarnos ■ Lip pretijo v prometu. Najbolj ogroženi smo pri nepravilne^^_^ nju ceste. Zato jo moramo prečkati na označenem p. ,(ir tam, kjer je semafor, V šolo in domov moramo hodi ’ , /'Asetjes ak tvcb Mn C** np cTin^*mn ipratl Iti di*p''Jt1 l ceste ali po pločniku. Na cesti se ne smemo igrati in i vozniki se morajo zavedati, da na cesti niso sami in ................ paziti na otroke. KARLA K.' OŠ Videm šp S J H. ’6S ' S I s 'h 1 “J »«* im WIKi| n L :•* r r* ■S' »ejr H as- i n Raje imam, Če pridem v kraj po vodi z rečne strani. Imenitno je. A ni čisto preprosto, ker mnogi kraji ne ležijo ob vodi, do mnogih pa ni plovne poti, čeprav so ob potoku, rečici ali reki. Da bi pa bredel po onesnaženi strugi kakega potoka ali Čofotal po rečici ali reki enake kakovosti, za to mi ni. V Benetke bi se dalo od vseh krajev na zemlji še naj- tHr i^4S i Dvodelno in reducirano i .lili * % lažje priti po vodi. In najglobje tudi. Šli pa smo po kopnem. Ker ni bilo gotovo, da bo Beneški princ odplul iz koprskega pristanišča, Na meji na Fernetičih sem bil srečen, da ni bilo v dolgi koloni vozil nobenega c t romarskega avtobusa, name- papeževo prestol njenega v _ _ nico. "Le na začetku bi z njega , nekdo, ki je bil pred kratkim tukaj, tam doma rekel, je bilo nekaj o smradu. BeneČanke imajo zasičene parfume, prej diSavne ovoje kot vohalna sporočila. Mogoče je tako samo podnevi, bomo videli, kakšne so večerne pomade, (Zvečer je rahlo deževalo. Se italijanski lovski pes bi v takem ozračju težlfo kaj,zavohal.) prvo sporočilo o Benetkah: zdi se. da ljudje v to mesto hodijo zaradi dvojega. Zaradi vonja, ki nalahno spominja na gnojnico, ampak zelo nalahno, ravno dovolj, in zaradi pozlate v trgovinah, na hišnih kljukah. Kakor v Adyjevi pesmi Kri in zlato, samo da je tukaj vonj metabolizma vode in rumene barve. Razpad in zlato. Nekje blizu trga Svetega Marka stoji na robu ulice med razobeŠeniini ol ,blc*' z Si vt .■i: ..iei” iP 1_ •’ ,ll . Naslednjega ,,oP" .vtj, tistem citiral prva pisana tako, da je na eni strani mit, na drugi pa resničnost. Čeprav par za zgodbo o nekem manjšem panonskem tovaniaiju (iN-- P^litepak, In čeprav se naposled vseeno ne ve, kaj je mit in kaj Ljjifnosl. Gotova je zgolj inicncija, da bi avtor rad mit kot resnicnosl I’*’’®® resničnost kol mit, oziroma da bi rad to dvoje v enem. *Uit, •k 2*®^“je knjiga posrečeno na-1 r I ™. .>-jk0 rekoč sinoptično, kot .Ti^^dnica tcili'-'' j)* nii' SDi ' into opremljena. Srečku naredil enakratno na-li*^ avtorja knjige je na- v svetlo modri barvi na tem-^IStniOdri K—------- ■’ {!'■ '^arvi celotnih platnic. nimenimi črkami iz- eksekucijo, Se pred takratnim revolucionarnim sodiščem ne. inf jiiati (S- Ta rumenomo-tiw kontrapunkt je mogoče S^j sti’ (■ iTonizacijo evropskih naše slovenske družbe. J*ezde na modri podlagi. Na levi strani avtor fabulizira, na desni, v glavnem, navaja podatke. Ker je avtor znan novinar, je bila Benkova zgodba že toliko priobče-,vana, da je dovolj, če jo navedemo 'samo na kratko. Na desni strani torej piše, da so Josipa Benka sodišča obsodila in da so ga ustrelili. Najprej ga je 1. junija 1945. leta Vojaško sodišče JA za Štajersko in Prekmurje v M. Soboti obsodilo na 12-letno »robijo«. Višje vojaško sodišče za Slovenijo v Ljubljani ga Je (Zdi se, kot da bi ta proces, to povejmo tukaj samo mimogrede, imel Se neki dodaten namen, poleg tistega, ki so ga hoteli svojci Josipa Benka, ki so obnovitev sojenja zahtevali. Možno je imeti vtis, kot da bi šlo za proces, ki naj pokaže kontinuiteto pravnega reda med takrat in sedaj. To po eni strani, po drugi pa se s tem procesom, tako se to kaže laični pameti, zanika nek-dnj.? hierarhijn sodišč Temeljno sodišče, ki je sodišče prve instance, je z njim z oprostilno sodbo zanikalo sodbo višjega sodišča.) Na levi strani torej Žunec pripoveduje o Benku na literanziran na- ob opisovanju Puklastega Mihe. Po Žunčevem literarnem prepričanju je oznovec Puklasti Miha, ki je prikazan do kraja demonizirano, ubil Benka na svojo pest. Iz morilskega, zlobnega in komunističnega nagnjenja. Zunec je znan kot zavzet raziskovalni novinar, ki ima svoje datoteke, ki se zna dokopati do virov, ki skrbno raziskuje in ki je dosleden. Pri branju knjige se o teh avtorjevih lastnostih ponovno prepri-čMliO. nekolllt? matij diuJerlfn pa se nam pokaže v formalnem oziroma formativnem smislu. Tako se mu v Uvodu na primer zapiše: »Ker je (bilo) vselej dovolj pozabljanja preteklosti in potvarjanja prihodnosti.« Kajpak je w nekollkanj nosu, če takih nerodnosti ne bi bilo precej. Na koncu Uvoda pravi Žunec, da bo njegov poskus »osvetlitve nesporne zgodovinske osebnosti« morda »vzgib le za koga«. Najbrž je avtor mislil povedati, da je Benko pomemben, da nesporno je zgodovinska osebnost. Ni pa ne-sponia zgodovinska osebnost, kar on Žunec s svojo knjigo ravno dokazuje. Če bi ne bil sporen, knjige o njem ne bi napisal, _ Neka čudna skladenjska pravila so tudi v stavku, ki se glasi: »Aa Vega pisanja in se zdi, da tudi pn njem levica ne ve, kaj dela desnica. Na desni strani knjige, torej na tisti, kjer objavlja dokumentirana dejstva, na strani 35, piše: »Delno iz dokumentov, delno iz pričevanj očividcev je razvidno, da so Josipa Benka usmrtili s streljanjem 15. junija leta 1945 zvečer okrog 20. ure na soboškem pokopališču. * Na fabulacijskih straneh na levi, na straneh 134, 136, pa piše, da so se Sobočani, ki so slišali ropot de-široko se je zahahljal strankarski kaveja, s katerim sta Puklasti Miha radikalec in politik Josip Benko na tisto ljudsko Marko skače ubranim in neki Paviek peljala Benka na morišče, spraševali »le kdo bi uteg-verzom, le da so avtorji alt avtor nil navsezgodaj in sredi tedna z mo- namesto Marka uporabili Mačka, str. 34, Nemara bi moralo pisati, da se je Benko hahljal verzom, ki torjem dirjati po varoiit. Kmalu ^lavj evropske skupnosti, radi prištevali, gnjavimo nerazčiščeno preteklostjo. Itč]*' ne sledi, da bi jo j, ' ’4»':in.inli. Pod naslovom mrtvih na raož- S^'kkarde® I ' tovarnarja Benka, ki zapis letnice rojstva vkrog vratu se mu zase- 1^. ''ina rdeči številka pet. ki je L^toiti sence seveda videti kot kc^ komunizem. Pet j® Al v letnici smrti Jo-1945 in kaj desno branje fot( i®''! strani vsakokrat 'Iške'''**ti’to. kar naj bi se pripovedovalo. Kar niythos, pripovedo- ‘Uje? Xt_ . i3 a*tor Žunec > Dru_ rj«; V: uii« T^'oru. naj bi bila »restttč-pripovedovana Kaj pa drugega. Toda ^^di mil. kajneda? L "”11 mit? L''’’n mit? 1' mit? kmalu zatem, 12, junija istega leta obsodilo na smrt. Armadno voja- t ško sodišče v Ljubljani ga je več kot leto dni po smrti obsodilo še dopolnilno. Za dopolnilo so mu zaplenili premoženje. 31. maja letos je Temeljno sodišče v Murski Soboti takrat obtoženega Josipa Benka, sina Štefana in Terezije, rojenega leta 1889 v Tešanovcih, posestnika in indu- strialca slovenske narodnosti. očeta enega otroka, nekdanjega avstroogrskega vojaka, oprostilo obtožbe. Temeljno sodišče je zaslišalo priče in ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženi Josip Benko »koncem aprila 1944 ovadil rnad-iarskim oblastem svojega itsliti-benca Ribnikar Salo, da je del J 10 rt, I •CetKO.M.SnflOTA a.B|^ hONTO. žatem je Puklasti Miha že pritiskal na petelina. Tako kmalu pa že ni so bili ubrani po tisti ljudski Marko prišla večerna osma ura. ker avtor ! 1» f/, ..c,rc«ir-.~n —»• piše, da se se zdelo, kot da bi se I skače. Kaj je to »strankarski radi-, kaleč«, ni čisto jasno. Če sledimo wvA J ucosL WEMSKA poolZvooN J A eAom/ TOVARN. n. neSNflH rZDELHOV IN MESMIM hONŽER.' v EtiStEJUCOSLAViaOlE a«»S-ERZtiJCUHC TT : SIC:^ * S*J .C*Š t« -UNO FkCl SCKišONEZHAt J*, rAFiritK VTfnr-MkSij&rSijMijh vnfi r»Ei5i?>j M U ftS KA SOBOTA . čin, vendar se tudi tukaj opazi, da je skrbno zbiral vse, kar je bilo o tovarnarju pripovedovano in napisano. Pripoved je zategadelj, za- , radi zapoljtienosti z Izročilom, ne v partizane in da bi s tem povzročit glede na njegovo verodostojnost, njegovo aretacijo...« Ta točka ob- nekoliko bolj suha, kot bi glede na tožbe je bila najtežja, drugi dve bipolarnost monografije lahko točki, to da je njilašem daroval ne- ' ” kaj sto pengov in je bil član nekih nemških in madžarskih društev najbrž ne bi moglo zadostovati za bila. Ker je desna stran pridržana za tako imenovana dejstva, bi lahko bila leva bolj »ustvarjalno svobodna«. Najbolj se avtor razživi nerodno rečeno. Preteklost se že lahko pozabi, nikakor pa se ne more potvoriti prihodnost. Tisto, Česar ni, ni mogoče potvoriti, potvori se lahko samo obstoječe. Prihodnost pa nikoli že ni. vedno šele in vedno bo taka kot bo, torej ne-potvorjena Ne bi omenjali tega bolj ali manj stilističnega lapsusa, saj bi se avtorju zgodil v nekem pišočem za- ist jZ J*' li’ 4 , *Q|ir rbanistični razvoj M. Sobote IJ z načrta sodi Soboške gimnazije ■■ IJ. • gnu 11 NitiP^® še /•ii,,: hovniiti, ki jo je ene ^vp ^■'skmursk vnesel No- vp, r- ----- ■ Ni*dgrtni|i, i sejem l/lll t' Stibrrfkcga (Delo sovjetskega arh. Aron-čika.) Ta čas je pomenil določeno stagnacijo v soboškem razvoju, pospešen razvoj pa čutimo spet na prelomu v petdeseta leta, ko je bila zaradi narave časa v ospredju predvsem stanovanjska in infrastrukturna nje Ljubljanske banke ter leta novanjskimi bloki, brez vsa- pomenu, ki ga itn a skladnja, potem je to lahko tisti, ki je radikalen v vsaki stranki, ali pa tisti, ki je radikalen v svoji stranki. Da ne gre ne za eno in ne za drugo, vemo po eksternih virih, ne iz same povedi. Žunec je hotel pač povedati, daje bil Benko član Radikalne stranke. Na strani 89 piše: »Nesporno gre za ključno osebnost v dosjeju Josip Benko. ■.« Kako osebnost spraviti v dosje?-Stavek je očitno zapisan po načelu sit verna verbo, naj pride beseda, samo da se bo dobro slišalo. Boljše bi se slišalo že, če bi pisalo, da gre za osebo iz dosjeja, še bolje pa bi bilo, če bi š1o za osebnost iz primera Josipa Benka. V naslednjem odstavku se avtor »s fragmenti iz dokumentacije-r ustavlja pri enem »od najbolj zvestih in učinkovitih izvrlevalcev...« S fragmenti iz dokumentacije se ne moreš nikjer ustaviti, lahko se samo fragmentarno z nečim ukvarjaš, ali pa se ustaviš ob fragmentnih iz dokumentacije. Dalje. Kako sta se Benkova »napotila na daljši sprehod po bregovih motne gladine Blatnega jezerar (str .68), ni čisto jasno, čeprav gre za stavek v knjigi, ki se ukvarja z mi temi. Sta hodila kar po motni gladini kot nekdaj Jezus Kristus ali pa kljub temu samo po bregu ob motni gladini? Pukiastemu Mihu alkohol »v tistih nekaj minutah vožnje od mestnega sedeža Ozne do kraja Benkove lik-vidaetje povsem razkadil«. Tudi če gre v primeru te nekonsistentnosti samo za uveljavitev razlikovanja med mitom, kot tistim, kar se govori, in med resničnostjo kot kvaziresničnostjo dokumentov, bi avtor moral v romanesknem delu vsaj nakazati, zakaj se mu zdi mitska usmrtitev, ki jo postavlja v jutranje ure, verjetnejša. Mivet/ene nerodnosti nič zntanjiujejo ne dokumen taristične vrednosti knjige. Nanje postanemo pozorni prav zato, ker je pisana kol sinaptični tekst, kot tekst, ki se zarodi dualne ureditve postavlja pred nas kot izziv za našo kriminalistično nagnjenje. Kakor v vsaki dobri kriminalki, kjer se dejanski potek dogodkov razbira iz rošmoni-jade zgodb o enem samem zločinu, pri čemer je v tej knjigi tekst celo oblikovno vzporeden. S sklepnim odstavkom, v katerem navaja zapis-nikarske podatke o smrti Pukla-stega Mihe alias Bogdana Hrovata, kt ga marca 1948 mrtvega najdejo »med pisalno rnizo in stolčom v mlaki krvi«, Žunec spretno in povj' 'sfiko pripišemo volji, je u* -"“sidvijivi volji, je I ^na prekinila druga L . V&lan »..I.« A« !! tako da je Pieig.^^j^m lahko nada-■■ petdesetih letih. iT-* I "■' ................- a i/ii or'.^‘''^tovnimi tokovi ¥101 M. Sobote kot mesta ip M načrtno in l»3? Se), t‘''E h' - mesta je M. S. 1952.) Velike 1952.) Ve 1^. modernega ^"^eda moral ur-po- T*i"* M vaškemu t«-ig,* je bilo toliko težje, ^?,\ve£ina teh rnijjA^ milijooie prebival-iM. iih za- načriov tako rekoč za nazaj pod celotno Benkovo zgodbo, pod oba dela, tako pod levega kot pod desnega, potisne le tretjo, četrto in le katero verzijo dogodkov. Prav kot v kri-mtnaikan. ŠTEFAN SMEJ Omenjene napake tako so 1964 postavi! še zadnji stanovanjsko-poslovni kompleks na križišču Titove ulice in ulice Staneta Rozmana in s tem zaokroži! in dokončal Novakovo ureditev centra. Ko so bile v šestdesetih letih z decentralizacijo in začetki re- kega ozira na že obstoječo pozidavo m njeno identiteto. Podobno usodo je doživljal tudi ožji center. Tako je svoj panonski značaj izgubila najprej Titova ulica, kjer so manj pomembne stavbe nadomestili z velikimi irgovsko-stanovani-šitev stanovanj^kVga'problema pi-iniHnega plan.ranpi Line skunk, kmalu zatem tudi ulica - r.. možnosti urbanističnega Staneta Rozmana in kot po- ' ' M. Soboti slednja, že prav v danaSniern nikogar, ki bi z ustreznim času, še Lendavska ulica. Na ta gradnja. Kot najustreznejša re- Line so se v tem času izkazali stano- vanjski bloki» medtem ko se je ' razvoja, ni bilo odklonilno gledalo na enodru- žipsko hišo, saj je bila le-ta s svojo malomeščansko vsebino povsem nasprotna takratnim kolektivističnim težnjam. Zanimivo, da se ji Novak ni v ustvarjalnim potencialom na- način je bila kai kmalu pom-daljeval Novakovo delo. Tako šena tudi mestna ta čas pomeni korak nazaj. Leta 1965 je soboški mestni odbor predpisal dve lokaciji za gradnjo novega centra. Prva je veduta. V monografiji M Sobote iz leta 1980 je zapisano, da silhueto M. Sobote ustvarjata oba cerkvena zvonika, ki ju je v no- odrekel, čeprav jo je tudi njegov učitelj Le Corbusier pojmoval kot anahronizem. Tako Zmage proti gradu ' (to ]e dovodni stolp. (V naslednji bo bila zamišljena v podaljšku trga vejSem času lepo dopolnil vo obrobne, da jih v nekem drugem kontekstu ne bi bilo dostojno omenjati. Če to kljub temu delamo, počnemo to zaradi njihove indika-tivnosti. Avtor Žunec se je namreč primera Benko lotil s tako gorečnostjo. da je zadeva že skorjda mi-tologizirana v sociološkem smislu. Ta gorečnost se preslikava na sam avtorjev nekoliko senzacionalistični stil, kot smo skušali pokazati z gornjim, recimo, dlakocepskim stavkocepstvom. Neko konspiracijsko svetopisemsko navodilo pravi, da naj ne ve levica, kaj dela desnica. Žunec je Benkovo usmrtitev opisal pod takšnim vtisom konspirativnosti, ki je dolgo Časa objemala zadevo, da je ločenost dveh plati iste zgodbe postala kar interno pravilo njego- Vsak Četrtek Vestnik je bi! Novak eden redkih, ki so v tistem Času razmišljali o loka- v mestnem parku), druga pa je najbrž omenjen Še silos.) zajemala neorganizirano pozi- diski postavitvi enodružinskih dan prostor med nekdanjo in sedanjo avtobusno postajo. ............................ Model novega centra, ki je Novak je v 50. letih v skladu duhom časa izdelal model vključeval tudi rušenje hotela S^Jbota jih z duhom časa izdelal model VKijuccvai luui ruscujc uoieia ril at srnini stanovanjskega bloka, ki je po- Zvezda, je izdelal arh, Štefan P®hikakorniso stal kar tipski (gradili so ga ši- “Ficko. Le-ta se v veliki meri (V 'TSii vzorca za rom po Pomurju, enajst pa jih zgleduje po prejšnjih Novako-■ biovak. je znal ie prosto razporejenih ob ulici vih načrtih. Vse kaže, da je bila da je upo- Stefana Kovača), vseeno pa avtoriteta arh. Novaka pre- * “ ■ ------ rnVr* da T'iiAcmvi naclpd- it 'tli I lako, da je upo-.5"^ HiiuVla fmikci- im i W'"' urbanizma, tudi Ho- H ’ 4 l I (VJJJ tK»Im .“IČ"’?'' presega splošno stereotipno in serijsko gradnjo tistega časa. Najodločnejši zgled večstanovanjske stavbe pa je dobila M. močna, tako da njegovi nasled- J kulturni koledar Osemdeseta leta bi lahko označili kot leta iskanj nekega specifičnega izraza, ki bi ustrezal panonskemu mestu. Posledica teh iskanj, ki so prehajala iz ene skrajnosti v drugo, pa je le neupravičljiv eklekticizem, ki ga izdaja zdajšnja mestna podoba. Ena od tovrstnih (že na prvi pogled vidnih) razlik je bil poskus z barvno skalo. Nekatere fasade v osemdesetih letih postavljenih objektov (npr,; srednješolski center 1980, galerija 1980, stanovanjsko naselje na Lendavski, pošta, itd.) se zrcalijo v močnih, rjavo-ru-meno-oranžnih tonih. Čeprav so navedene barve na neki način v skladu z domačo pokrajino. pa je njihova Intenziteta tako mediteransko močna, da zelo nasilno posega v toplo barvno skalo mehkih prehodov, ki je ena od ideomorfnih značilnosti te pokrajine. Pri vsem tem se postavlja vprašanje, ali je mestu sploh še mogoče dati nek značaj, neko lastno identiteto, ki bi bila pogojena tako z zgodovinskega kot s prostorskega vidika, in iz tega izpeljati neko urbano in celostno podobo? Zdajšnje »grobo stanje« zaenkrat ne obeta nobenih podobnih pričakovanj. Razstave MURSKA SOBOTA: V galeriji si lahko ogledate plastike II. mednarodnega bienala male plastike. Razstava je odprta do 29, novembra, MURSKA SOBOTA: Danes, 4. novembra bo v dvorani soboškega gradu predstavitev knjige Josip Benko - mit in resničnost, avtorja Branka Žunca. Po predstavitvi bo pogostitev s hrenovkami, izdelanimi v mesnici Pertoci. MORAVSKE TOPLICE: V galeriji hotela Ajda si lahko do 11. novembra ogledate olja Leopolda Strnada iz Sežane. RADENCI: V razstavnem salonu hotela Radin si lahko ogledate razstavo del Adolfa Pena. RADENCI: V galeriji muzeja Radenske je na ogled razstava del likovne kolonije fundacije Rembrandt in Radenske. Razstavijmo .Marjan Gumilar, Sandi Červek, Zmago Jeraj, Zdenka Zido in Lojze Logar. Ogledate si jo lahko do 15. novembra vsak dan med 10, in 12. uro ter ob sobotah med 15. in 17. uro. Od novembra naprej je muzej ob nedeljah zaprt. LENDAVA: V grajski galeriji razstavlja svoje fotografije Hagymas Istvan, rojen v Novem Sadu, živi in dela pa v Prekmurju. niki niso znali najti poti iz funkcionalizma. To opazimo predvsem v novem urbanističnem načrtu iz leta 1966, ki so ga izdelali Štefan Ficko. Ludvik Olas in Boris Goljevšček. Tudi ta je delan v duhu togega funkcionalizma brez vsakih teženj po kreativnosti, specifičnosti ali prostorskem oblikovanju. Še zmeraj gre za strog in shematičen enonamenski co-ning, čeprav so bila ta načela spoznana kot neustrezna že leta 1956 na poslednjem kongresu CIAM-a v Dubrovniku. V šestdesetih in sedemdesetih letih, ki so prinesla nage! razvoj industrije, so tudi vse industrijske obrate iz ožjega mesta prenesli v industrijsko cono na vzhodu, ki jo je Novak začrta! leta 1934, Nadaljevali so tudi z gradnjo sosesk po Novakovih načrtih iz petdesetih let. V sedemdesetih sc je vsako prazno mesto zapolnilo s sta- trtnem me- ___________ 1 pri Sobota leta 1957 s t.i. »židovskim blokom« (ime je dobil po tem, ker stoji na mestu podrte — • * f__ 1. ; pn tvori ohcKJč |. s-?', (prosto p-kV^^tlliK^' Vrtov (dninčil f J J- sinagoge). Glede na funkcionalno in estetsko usklajenost objekta lahko trdimo, da je to ena od najboljših tovrstnih realizacij v Sloveniji. Leta 1953 so postavili prvo iz niza Novakovih bolnišnic, takrat na novi lokaciji v va.si Rakičan, leta 1954 je bila začrtana stavba Projektivnega biroja, leta 1955 dograjen nov soboški kino. V drugi polovici petdesetih let je Novak nadaljeval z že pred vojno začrtanim urejanjem centra. Okoli osrednjega ■4 'tlice. lil luij ha prehaja v na- 1^;? 5 ' poudariti, da iridesetih letih 5 SfetgVslf ,{>!»»’ ??'“• i' T pir/9 V mesto, urejeno t>iSio'n^'‘”'*’*’ ■"P*-'' ur- ' t " IL, /h pri nas širše ‘T'-’- ■ 1!’ trga je v sklenjenem višinskem tbS ■ 5'’,'S” sc v Mur- '^'^''tfalnem težnje gabaritu postavljal poslovno-■ ■ L _________iitaver (sedal z ra- .*». I-- stanovanjske staver (sedaj z ra-ster.sko fasado), pri tem pa je tudi arhitekt Stefan let 1945 sodeloval ________ Spomenika Ficko, la je po Novakovi smrti —' trgu. (1959) dokončal stavbe danaŠ- METKA HARI LENBAV.A: V gi-adu je na ogkd stalna razstava de! dosedanjih mednarodnih kolonij. Obenem si lahko ogledate tudi freske Zoltana Gaborja, Na ogled pa je tudi stalna razstava Oloris, ki jo posoja soboški muzej. Prireditve MLIRSK.^ SOBOIA: Nežna lutkovna igrica mariborskega gledališča o dobroti Ko pride zvezda bo v četrtek, 4. novembra, v grajski dvorani ob 17, uri. Kino PARK M. Sobota Film Jurski park bodo vrteli od 4. do 8. novembra ob 17. in 19. uri ter 2. m 5, novembra ob 10,, 17. in 19. uri. stran 12 vestnik, 4. novembra ’ v«« * Mačji imunodeficitni v«» virus (FIV) ali mačji AIDS V ambulanti za male živali v Murski Soboti so v zadnjem Času vse pogostejši pacienti mačke, ki kažejo znake mačjega aidsa. Zaradi imena aids se ljudje vedno bolj zanimajo za to bolezen. Povzročitelj mačjega aidsa je virus,.ki se prenaša med mačkami s stikom. Mladiči se lahko okužijo že pred rojstvom prek matere ali pozneje z mlekom. Najpogostejše vprašanje lastnikov mačka, ki je obolel za mačjim aidsom, je, če je možen prenos virusa na ljudi. Dokazov, da bi ljudje oboleli za mačjim aidsom, ni. Virus, ki povzroča aids pri ljudeh, je podoben virusu mačjega aidsa, vsekakor pa ni enak. Bolezen poteka pri mačkah v veČ etapah. Prvi znaki, ki so lastniku najbolj opazni, so občasna nejcSčnost in zaspanost živali. Pogost je tudi neprijeten zadah iz gobca, to pa je posledica vnetij v ustni votlini. Ko pripeljejo muco k veteri-- narju, ugotovi povišano telesno temperaturo in povečane bezgavke. Na sluznici ustne votline so vidne razjede in bele obloge, dlesni in žrelo zaradi vnetja pordečita. Opazno je tudi vnetje oči. Pri laboratorijski preiskavi krvi se opazi anemija in zmanjšano število levkocitov. Vsi ti znaki so nespecifični. Virus se da dokazati s posebnimi laboratorijskimi preiskavami krvi, vendar se to v praksi pri nas še ne dela. V drugi fazi se pojavijo še drugi klinični znaki. Mačka se začne lizati in praskati, zato ji izpada dlaka in pride do poškodb kože. Pojavljajo se značajske in vedenjske motnje, kot so agresivno obnašanje, žival si stalno liže ustnice, motnje v zavesti, nekoordinirano gibanje, paralize. Bruhanje in diareja sta manj značilna. Mačka lahko pogine že po 14 dneh ali Šele po nekaj letih. V tem obdobju žival ne kaže ves čas kliničnih znakov bolezni, Čeprav je povzročitelj stalno navzoč. Za zdravljenje se uporabljajo citostatiki in antibiotiki, ki preprečujejo sekundarne infencije. Koristna je tudi kalorična hrana z vitaminskimi dodatki. Po terapiji klinični znaki za nekaj časa izginejo, vendar se po določenem času spet pojavijo. Vakcine proti mačjemu aidsu žal Se ni. Nastja Jagličič, dr, vet. med. Saška Hari. absolventka medicine I ‘■I. ;r, ,.'L. 11 I ! i|i 'I ne zgodi se vsak dan K:!] t'ff> MastjI II II V blagajno britanske kraljice Elizabete II. se je nateklo približno 1.75 milijona funtov, ki so jih rado- vedni turisti porabili za vstopnino v kraljičino rezidenco Buckinham-sko palačo m za nakup spominkov. Cigliji, ka fejst Ldemo ha privat 1 se fmetno skoplemo vd s navad 12 stari ČasDv je pravo 5ela» gda njemi 2davanj ska poveJ dAl a, kak iTiačehe 2 a kCpuvala, Sfalijio njoj je pet sadik, pa ji kUjpiti v tisto; SoDOt i. Zute lisenoj baraki v Slovensko; mačehe prosi 1 a. prebirati je pravila prodajalka) NeiTtren le;ko s zdAvanjska na zemen, tržnico, kak ta f arba samo pa maČBh prosin, gospa, damo, po petmajst fkuper", 2 idani samo je, k iDBk r je ksmplstaj povej dala na je ulici van vrsti je. Pet van grob šCel a Sla VO vdri Je sad i k lejko prodajalka. M«j ia Ji je pa čista preprosto v kiitica; sklajene, pa bi Ji bre2 brige lejko dala po telji, V tretjo; pa sploj nej nej bilou žuti, hren posadi od Čemsrou^. Po tak ka je t^ pravila, tak^on, J* tildi prejk mrtvi nemo mogli prijti v Evropo, pravo bavti Sela, nogouče de pa ilo prejk televi2ije4 pravo, prejk kabelski kanalof, gda je poslujmo, kak so se po radiji otekali tisti, 4teri s tejmi rihtajo. Najbole od vsega pa ga ;e privatnimi gda je "2 aenk rat podpredsednica •soborke ■ PD ' Občine TV vuj A J Drogr^oii poCiIc, smo ^e pravna d rjava upoštevati to, pa to...,sicer bomo pa ime 1 I pravi la,. bi trebe 1 o anerhiJO v" Bela pa ?e dugo zna, ka od pravne države nega pri več nika, .pa ga čudi, kak tou, ka una toga ne vej. nas kak poklicna novinarka, KCer či bx naša država bila pravna. ^ioi nebi trbelo tan na radiji sideti, I njoj ne bi trbelo tan ni radiji sideti, pa se ^tukati I o tak^i brezpravni stvar«;, pa $i dokazovati prejk I radiji^ kak eden pa Prujgi za edno pa za drijjgo I nema dovolenja, pa Jo ie dugo nemoterio dela, t, _J n i 91 i n, pa se pa stvar ka ma Bela praf, pa vas pozdravlan, DžouJi OVEN Ona; Ne poskušaj spreminjati življenjskih navad, saj boš kmalu naletela na osebo, ki te txi prav zaradi njih kovala v zvezde. Predvsem pa hodi naokoli z odprtimi očrni in ušesi, kajti nekaj se bo zgodilo. On; V prihodnjem tednu boš imel kar precej možnosti za sklepanja prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabi kar prve. Uživaj, dokler še lahko, in si privošči tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar... BIK Ona; Povabilo na izlet boš sprejela brez vsakih pomislekov, toda kasneje ti bo zato še presneto žal. Zamerila se boš nekomu, ki ti tega ne bo mogel pozabiti. Toda skušnjava bo prevelika - celo zate! On; Bližajo se ti trenutki, ko boš do vratu v delu. Toda na neki način ti bo to tudi všeč, saj boš lahko končno dokazat svojo resnično vrednost in sposobnost. Slaba stran pa je. da bo trpela ljubezenska plat življenja. Poroka na japonskem dvoru je nekaj tednov vznemirjala svetovno javnost. Zdaj so govorice potihnile in tudi na ja- merno emancipirana Masa ko. Dvorne spletke so uničile Se vsako njeno predhodnico, ki je poskušala živeti “''TT’----- -----— in delati * 1 B J 4 * i2,! Medfilmom in resničnostjo Sodoben človek sedi v fotelju, grizlja kikiriki ali kerje, sreba kolo ali pivo ter gleda televizijo. V enem samem večeru vidi na stotine mrtvecev, posiljenih žensk, pohabljenih ljudi, eksplozij vseh vrst in raznih katastrof Seveda moramo pri tem ločiti domišljijo od resničnost’; Sprva gleda kopice mrličev v TV dnevniku, sledijo filmski j . - ■ v J ------človet ’ i| mrtveci, ki so dostikrat bolj prepričljivi. Tako se < ' sčasoma privadi, da ne loči več pravih mrtvecev od izm^ nih, filmskih. V starih filmih smrt ni smela spodbujati k nasilju, spol- j j nost pa je bila zakrita, poljub je smel trajati največ i” ■ sekunde, to je bilo eno puritanskih hollywoodskih načd- j, Ubiti je obležal na tleh pražnje oblečen, Čist, zlikan '• । nepohabljen, krvi se ni smelo videti. To je bilo drugo hollywoodsko puritansko načelo. Tretje pa je bilo, ds i kriminal ne splača, vsakogar Je morala na koncu dold^” zaslužena kazen. i Tako so bili vsi mrtveci lepi, našminkani in čisti, ; rekoč sterilni, O potokih krvi in razmesarjenih trupu”! seveda ni moglo biti niti govora. Glede seksa je bilo pO"; dobno. Lepo oblečen moški, v Čisti srajci, suknjiču, s ■ vato in klobukom je smel le poljubiti do vratu zap^^?^ izjemoma dekoltirano žensko. Poljub, ki je trajal tri l dvojčka Ona: Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč. še najbolje bo, da na pričakuješ ničesar, in si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje. On; Pazi se predvsem zadev, povezanih z neznanim, sjj se lahko pošteno opečeš. V ljubezni se lahko pripraviš na precejšnje pozitivne spremembe. Ki bodo prav prijetno poživilo v tvojem vsakdanjiku. RAK Ona: Tisto kar se ti mota po glavi, bi bilo sicer idealno, a le ob predpostavki, da bo za stvar tudi tvoj partner To pa bo v tem trenutku bolj težko.. Spoznala pa boš nekoga, ki bi ti v tem prav rad ustregel. On: Nikar se ne pusti zmesti osebi, ki ve veliko manj kot ti. Je že res, da si sredi problemov In težav, a je najhujše že za teboj. Neki izziv ti bo v življenje prinesel prijetno nalogo, ki jo boš z veseljem opravit. ponskem dvoru se vse vrača v vsakdanji tir. Poznavalci razmer pa ne ponehajo ugibati, kako se bo sredi novega, tujega, in Če je verjeti govoricam, tudi sovražnega okolja znašla prihodnja cesarica, bistra, razgledana in predvsem neiz- s svojo glavo. Masako je sicer že pred poroko jasno in glasno naznanila, da misli živeti sodobno in po svoje. A dvorna »mašinerija« je zahtevna. mo- gočna in neizprosna. Morda pa Masako Se ne sluti, v kakšno strašno kletko jo je pahnila visoka poroka. Vsak Četrtek Vestnik t t i| - 4 J H Obiskovalci, ki jih je bilo povprečno 7000 na dan, so morali za ogled devetnajstih sob (vsega jih je v palači 600) odšteti osem funtov vstopnine, vsak od njih pa je v prodajalni spominkov zapravil povprečno še sedem funtov. Prodaja s kraljevsko krono okrašenih Čokolad, čajnih skodelic, kristalnih kozarcev in svilenih kravat s kraljevim grbom Je bila veliko večja, kot je bilo načrtovano. Promet v trgovini Je včasih presegel vsoto 40.000 funtov dnevno. Dobiček pa Še zdaleč ni zadostoval za pokrivanje stroškov za obnavljanje Winsdor-skega gradu, ki gaje novembra lani močno poškodoval požar. Natančno Štiri desctle^a je trajala oboroževalna mrzlica. Obe supetsili sta v tem času izdelali toliko kosov tovrstnega oroga, da bi lahko z njim več kot stokrat izkoreninili človeštvo. Za odstranjevanje pa je potrebno veliko naporov in ne gre brez težav. Spoprijeti se morajo II Kalifornijska čebelarja, Pa-mela Wenzioli in Adrith Eggman, udeleženca čebelarske konference v Vancu-vem, sta si omislila nenavadno okrasje iz tisočih Čebel. Glavo in vrat sta si namazala s posebnim sintetič-miD sredstvom, ki je privabilo roje čebel. kunde, je simboliziral seksualni odnos. Danes se film dostikrat začne s sceno, ko nekdo ptr"'.' j na prizorišče in začne divje streljati z avtomatom. KOJ j kadra konec, obleži na prizorišču vsaj dva ducata mrtveli' i potoki krvi tečejo na vse strani. ko nekdo i v kateri ■ Drug možni začetek filma je seksualna scena, v - ; moški divje poriva golo lepotico, ki pri tem kriči ta* t silovito, kot da bi jo živo odirali. ,j i V starih filmih so veljali Se drugi členi puritans^ । V iiiniiri bu vcijaii uiugi puu*-***- ■ । holiywoodskega kodeksa. Ljudje so bili v načelu 1 = i.vibj .............. tudi lopovi, tatovi, morilci in posiljevalci so poznan pvr časti, poštenosti, usmiljenja, pravičnosti in celo odpu^ nja. V današnjem filmu ni več amaterjev, ni več tatov, viteških posiljevalcev in občutljivih manija^'*', / Spomnimo se samo scene iz starega Frankensteina, i t •pošast* čustveno zanesena opazuje cvetlico. . ) Današnji negativci so docela negativni, v njih ' najmanjšega sledu dobrote, poštenja, usmiljenja, le totalno zlo. so popolni profesionalci zla. Enako J® v pravem življenju, in to lahko vsak dan gledantf Današnji negativci so docela negativni. televiziji. Tako se naš povprečnež (tisti z krekerji in kolo) navadi na totalno zlo. Počasi se v njegovi zavesti briše med resničnostjo in fikcijo. Mrliče, ki jih gleda na nf i dnevniku, ne loči več od mrličev iz filmov. i V nekem drugem filmu, bil je francoska drama, moji generaciji nepozabna Franeoise Arnoul. V neki tega filma se pojavi Franeoise le za nekaj trenutkov i mem modrčku. ^to-1 Vsi slinasti smo postajali dneve in dneve pred jjo i grafom. Končno so nas pustili notri. Franeoise P®r vidpli rlr. vrani nhl#»?lji=nn cai cn « fiRtllTl J videli samo do vratu oblečeno, saj so sceno s tistini tim modrčkom skrajšali na desetinko sekunde. Današnje filmske lepotice skačejo večji del filma že ne gole pa vsaj skromno oblečene. Videti oskubljeni piščanci. V njih je le bore malo erotike- Ob vsem nasilju, krvi in seksu pa bi se odrekel P/jaifar ItTirvi tiocinrpar /^1 o i i/4 i »s ni C/*ll iFFaT" iH f Michell Pfeifer, Kirn Basinger, Claudiam Schiffer in Julijam Roberts za en sam pogled na Franeoise zvezde vam kažeja LEV devica TEHTNICA ŠKORPIJON C 5^1" i lit«' Z velikanskimi iplmir*^*^i žavaini, saj so ki so to orožje 1 nie£0^^, malo sposobni za njeg p, iS stranjevanje, pirdv** jasno, kaj naj bi X Dl ickuj slo plutonija. Njuna nost se bo namreč šele čez pribliino Ona: Ppskusi razmisliti čimbolj nepristransko in mogoče boš končno spregledala, da je on popolnoma drugačen, kot si si ga zamišljala. Zato nikar ne rini z glavo naravnost v zid, saj se lahko zid podre... On: Ne pričakuj preveč, saj se M lahko zgodi, da boš na koncu krajši konec potegnil ti. Poslovni načrti se ti sicer ne bodo uresničili do potankosti, a boš vseeno pošteno okrepi! svoj finančni položaj. Ona; Človeška nevoščljivost nima meja in to boš kaj kmalu skusila na svoji koži. Bilo bi koristno, da bi za nasvet prosila nekoga pametnejšega, saj se boš v nasprotnem kaj hftro zapletla v popolrio zmedo. On: Ne zaletavaj se z glavo v zid, ampak poskušaj ravnati čim razumneje. Poslovna poteza je sicer obetavna, vendar pa bo potrebno vložiti še kar precej truda. Srečal boš dekle, ki te bo popolnoma očaralo. . Ona; Potrebno bo začeli s shujševalno kuro, sicer bodo posledice Še bolj neprijetne, kot pa sl rnislli. Nikar si ne delaj nepotrebnih težav z denarjem, ampak raje uživaj, dokler še lahko. On; Precej se boš moral potruditi, da li bo uspelo pridobiti osebo, ki ti že dalj čase ne da miru. Toda pozor; vsaka medalja ima dve plati, zato nikar ne dovoli, da bi zaradi ljubezni trpelo tvoje poslovno življenje. STRELEC Ona; Nekdo te txi spomnil na obljubo. Ki ■ jzabita. Seveda ja samo od tebe odvisno, alf 'tiu pozabita. Seveda je samo od tebe odvisno, ali 'tiu vendar pa bi ne bilo pametno. Če bi ga razočarala. lahko bile zalo boleča. On: Poslušal boš vse vrste nasvetov, na vendarle odtočil popolnoma po svoji mufiasli ^^j^i obrestovati na dokaj nenavaden način; v Iju^ v poslu pa povsem nasprotno! Ona: Končno tr je uspelo: začela si se svojih resničnih zmožnosti. Samozaupanje saj se ti obeta pracajSnje napredovanje tako v ^iP inie » tudi zasebnem življenju. On: Naključen obisk ti bo pokvaril pnpbt* odpri nove, v tem trenutku še povsem neslui^ Nikar se ne obotavljaj, temveč zagrabi ponujei“ r KOZOROG se ti zlepa ne bo več ponovila. 10»^ VODNAR Ona: Sicer ti bo uspelo, da se boš dokopale že dalj časa prav bolestno obožuješ, vendar * prevelikih utvar, saj bo to le prehodna avantura. dokler še lahko... . Jiji On; Ja ie res, da boš napredoval 1**^*'’.,. iV* vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa se ti .dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni pa i’ Ona; Če boš hotela prisiliti partnerja, da bo živel po tvojih , pravilih, ga boš kaj Kmalu izgubila. Poskusi biti vsaj malo strpnejša in mu ponudi neke vrste kompromis. Zadnja beseda , pa bo vseeno tvoja... I On: Vaša sumničenje se bodo pokazala kot povsem zgrešena, zato je še najtMlje, da se Cimprei opravičite. Kar pa se tiče vaše poslovne naložbe, se nikar ne vznemirjajte, ampak se pogumno spustite v nameravano naložbo! I, RIBI Ona : Nekdo ti sicer pomeni veliko več kot zaradi tega ni potrebno izgubljati glave d hladen, zato boš z malce potrpežljivosti dos«« ' korak storil on sam. _ On: Zdaj je čas, da se odtočiš in greš do --------------------! un: zaai je aas, aa 510 uuiovio m (i*«- bodo rezultati res nekoliko nespodbudni, tb"® tiS* vendarle pokazalo, kdo je imel prav. Vsakak pridobil, vsekakor več kot izgubil. »i Po jac jet tr i 501 ^0. lite Itrt tiiti buj lit; leti Viti tud i tj ttl 1. ) 3 l 5 S t ft l. i, !. ji '1 1 ! J l 5, i J J T «11 i, i f f' t! ?! Sl i iSs^ik, 4. novembra 1993 stran 13 1 I I 1 1 ) J I . I t Učinkovito sredstvo proti mrčesu pripravimo lahko ^lotna, če na drobno narežemo dve pesti oleandrovih listov 'h jih namočimo v čistem petroleju. Po nekaj dneh dobimo ttiočan strup, ki uničuje ves mrčes. Hranimo ga v dobro ^prti steklenici in na varnem mestu. S to tekočino prega-hjamo drobne škodljivce, ki prihajajo iz lukenj, špranj, izza obzidnih letev in podobno. . Črve iz cvetličnih loncev preženemo, če lončnice zalijemo z ohlajenim ocedkom divjega kostanja. Črvi prilezejo 'akoj na vrh in jih lahko poberemo m uničimo, Katranovc madeže odstranimo s tkanin tako, da jih namažemo z maslom, počakamo, da se katran zmehča, in 6® nato z nožem ostrgamo. Blago potem operemo kot nato običajno. ) 1 ! '1 'I I I ) I ! za vsakogar nekaj •v Žvečilni gumi in zobje Ne škodijo vse vrste žvečilnega gumija, dve vrsti celo priporočajo proti težavam z zobmi. Prva je tista, narejena na osnovi ksilitola, druga pa na osnovi kalcijevega fosfata, Ksilitol, sladek agent, ki ga najdemo v belih kristalih v sadju, v skorji breze itd, in je ekvivalent sukroze, pridobivajo kot sladek izvleček iz koruznih stebel. Blagodejno lastnost te snovi so odkrili ameriški razisko. valci. Opravili so raziskavo na 1200 otrocih in odknli, da najbolj zdravi žvečijo žvečilni gumi s ksilitoJom. Kalcijev fosfat pa so kot sredstvo za preprečevanje kanesa priporočili raziskovalci ameriškega laboratorija National Institute of Standards. Ta snov je v nezadostnih odmerkih v slini, kristalizira v ustih in proizvaja zmes, kt varuje zobno steklino. 'Hb Ja hi iKiJičene oči Če ste kratkovidni: Izogibajte se ličenja, ki bi že pomanjšane oči za stekli naredilo še manjše. Najpomembnejše je, da oči ne obrobljate s črnim svinčnikom - to jih pomanjša. Raje izberite [ ,r 'i'- i Slab vid - bolečine v trebuhu Slabovidni otroci, ki nosijo očala, se pogosto pritožujejo glavoboli, pa tudi nad bolečinami v spodnjem delu kebuha. Pri tem starši in zdravniki običajno pomislijo na prebavne motnje ali pa na vnetje slepega črevesa. Strokovnjaki so nedavno ugotovili vzročno povezavo neustrezno dioptrijo in omenjenimi bolečinami pri ■"abovidnih otrocih. Motnjo psihosomatske narave si stro-‘tovna javnost razlaga nekako takole: neustrezna dioptrija PrtvzroCa pri otroku slabo počutje, ki ga izraža otrok z bole-‘tnami v trebuhu ali z glavobolom. če je kdo pri hiši Ic količkaj spreten v mizarjenju, se bo lotil izdelave predalastega zabojčka, ki bo, napolnjen s posušenimi aromatičnimi zelišči, povezanimi v Šopke, čeden okras kuhinjske stene. Predale napolnimo z vsem, kar ponuja narava in kar pride prav v kuhinji; lovorjevi listi, šopki bazilike, majarona, timijana, sadnimi krhlji, brinjem, šipkom,.. svinčnik pastelnega barvnega odtenka. Tudi sence na vekah naj bodo Svetlejše. Ce ste daljnovidni; Oči za stekli so videti povečane. Zato izberite ličenje, ki oči navidezno pomanjša, torej uporabite svinčnik in senco temnejše barve. V obeh primerih trepalnice pobarvajte z maškaro, zlasti na zgornji veki. 'ji' 'Il ■■| J!;ii ‘ (I 1 ■ I I; I 11 i; I i I 'J D i; i *l u II, ? ljubka ki lAča do 16cm dolga ži- podnevi spi in lenari. pa se prelevi v razgra-.vrstnikov ne mara, iz- parjenja in mati Vsestranski jedec; riž, ječ-piManCjc meso, itn?' ?P'Raia, jabolka, ore-jedrca,,, Zelo p" skorja trdega Ul, ■ ^3j si z njo brusi zobe, ki hujj rastejo. Vodo potre-(sia v suhih prostorih 'Ivanja z radiatorji), do- P3 moramo nasta- u -'ipiea kin i 6 do 8-krat letno .^4 I n t J , . ! po- 11'^ mladičev. Hrček živi vi *'i*aun,cv- civi lamoma 3 leta. Ni prime- Glasbene lestvice ren za majhne otroke, saj je občutljiv za močno stiskanje in rad ugrizne, čez dan pa potrebuje mir. Hrček ob pravilni negi redko zboli, če mu primanjkuje trde hrane, zobje se-kavci postanejo predolgi in ne more več gristi. Če zob nc skrajšamo, živalca pogine. Pri temperaturi pod 12 stopinj C, pri prepihu in vl^i pogosto zboli za pljučnico. Ce ima suho in trdo blato, mu verjetno pri- manjkuje zelenjave, pri driski pa mu zelenjave nekaj dni ne dajemo. RazmrSen kožušček, otopelost. smrkav gobček, nejeSč-nost in hujšanje so znak, da je naš majhen prijatelj bolan in da potrebuje pomoč, DEJAN ŽIDAN, dr. vet, med. v -SEDEM SKLADB NA MURSKEM VALU - Slakka Bo r a (WTW' _ UJihj Uks ■■ i'M RAININ' - Bitly McLean J liir,, BE - The Proclaimers Ff OF DREAMS - Billv Joel E kuStUMAN - 4 Non Blondes .. - Hhnrv J B‘K v rii,'”kf’IOi.nr;iv paut. ’■ CltS??f>LOGlE PART 4 - Jean-Michel Jarrc ' •• Aerosmith SSfi ■SLOVEN,SKE ZABAVNE GLASBE 2 i?« !** ■ h:pt)csi|jn fc"AVp.V *' tll-n:fnRsikn rJ' Triglava Čolnič plava - Newswing quartei t “ N AQiir>z^T'' ciz-Lkrz-- A r SONCA - Peter LovSin < ■^nci iurML-A-rei ŽIVIJO “ Edvin Flher " Zlatko Dobrič ) '^Fi t ” ŠtBjenkih sedem f,Lt - Simona Weiss IME - Mihfld Daiažlc I ||^^ "'K. ZA NAJU-Aleksander Jež Narodnozabavne glasbe 1 "VON, CEKRON RA z MARELOF 1 Naj bo jutri LEPSA -Ans. Lojzeta Slaka 1 r ji^. leta - Jože Skubic in Slapovi S S^-La zvoki t ijj OB-LA-DA - Ans. Vesna i - Šliric kovači ?ki hi ei rtarkir^z^nr __Vik 1 SLOVENEC SI - Stajeiskih 7 T,, ■ VSI NA PLES - Alti. Mak t, PRVO LJUBEZEN -Sakškl riiB(je ‘ŠR»- RuMMa B»rdorfeijR ‘^NJEGA rad IMAS - Ans, Avsenik Sl' pvšljlie do čelnki^ 11» novembra 1993, m nas)«*. Murski * ^1« 6901» Murska .Sobola. la glasbene lestvic«. ii^^Pon št. 44 — h ^#n._ 1» ’itni 'Ml ''^skladbo: I l>, 'M, "»it 'ftMi ''"Nabavna ter naslov li I Kuhajte z nami I 10. NAGRADNA KRIŽANKA Pravilno gesto je; IZPOSOJANJE OSEBNIH IN DOSTAVNIH VOZIL, RENT-A-CAR TKALEC NAGRADE PREJMEJO: 1. Albina Ficko, Ul. Marije Rozman 8, 69250 G. Radgona 2. Zdravko Horvat, G. Petrovci 32a, 69203 G. Petrovci 3. Violeta Gomboc, Vončinova 15, 62000 Maribor Pisna potrdila boste prejeli po pošti. MDH) MV - Mm VAL - UKV 94,6 MHz idapoldne tudi SV 648 kHz ČESTITAMO! /i4iy llt«A Ml Pcivk - 5 40 Prebujajte se i nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini. nemSCini in madžarščini - 7 45 Mariborsko zvoCno pismo - 8,1X1 Poročila - S.W Dopoldne na MV - 3,30 Mali oglasi - 9.15 Borzni utrip - 9.30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila - BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 15-30 Danes do trinajstih - 13 30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno Dogodki tn odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve ob koncu tedna - 17.30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18,30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika -7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžad*£ini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9 15 Predstavljamo vam -10.00 Poročila - 10.40 Potepajte sc z nami -11.00 Sobotni gost -12.00 Poročila BBC » 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih - in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.10 Angleščina - J7.30 Mah oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Nedellja - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi -9.30 Srečanje na Murskem valu - 10-30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 13.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s Čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Ponedeljek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Infonnacije v slovenščini, nemščini in madiarSčini - 7.45 Porabsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Evropa v enem tednu - 10.00 Poročila - 10.30 Šport — 11.15 Zgodilo sc je - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajstih — 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in WVJIIII lili ^skim društvom. Medobčinska gasilska vaja je *;ij’ su sodelovali: enote bila '** “^LuStev Ljutomer, Murska Sobota in imela namen, prikazati delavcem Radenske opremljenost in usposobljenost gasilskih centrov občin Pomurja in drugih I I I I t i f Zgodilo se je Obstreljen lovec v revirju lovskega društva Kri- ževci pri Ljutomeru je v ponede- ■ ■ manjših enot, pa tako tudi domačega industrijskega gasilskega društva Radenska Radenci. Drug namen pa je bil, preveriti sodelovanje in usposobljenost na področju gasilsko reševalnih akcij, to je enot gasilcev, policije, reševalcev in tudi delavcev Radenske. Predstavila pa se je tudi firma Webo iz Ljubljane, in sicer s sredstvi za zaščito i n reševanje. Osnovna predvidevanja vaje so bila; požar v starem delu obratov Radenske (ogroženost skladišča kislin, lugov in dezinfek- cijskih sredstev, skladišča re- produkcijskega materiala. ..j, nesreča pri pretakanju težkega kurilnega olja, nesreča pri transportu solne kisline in natrijevega hipoklorita, prometna J^državna VAJA - V Koioveih na domačiji Gofnbm je prišlo na Iraktoiju do kratkega stika na ts napeljavi, zato je zagorel, od vozila pa seje ogenj [^®iTil na gospodarsko-stanovanjsko poslopje. Brž ko so se irrnt, JH» pridrveli gasilci iz Korovec, Cankove, , Črnec in GerKnec ter iz sosednjih dveh avstrijskih , «ev: Gorica in Zenkovci. Pri gašenju so uporabljali y*'Tocistemc in več prostorov, ki so tleli, so se gasilci prebili l^*^ent v zaščitne obleke in dihalnimi aparati. Ogenj so . 1^ pogasili in tako tudi preprečili širitev, do katere bi ■ . hbiTil nrkčln Iraiti ■>g Ahmočie. kier so si obiekti motornih brizgaln z orodnih vozil . -t; Ui hbiTo prišlo, kajti gre za obmo^, kjer so si objekti liiD, Po mnenju sektorskega poveljnika Antona Bar, uspela. Posneli so jo tudi na videokaseto, fotografija; N. Juhov. VAJA S-.t ■ v športni dvorani pri 3. osnovni šoli v Murski Soboti /ww Marsti ral 94,6 SUlz Sobota ■ i ji ZAIGRAJMO a ZAPOJMO 1 v petek, 12.11.1993 ob 16.30 in ob 20.00 nesreča tovornjaka in osebenga ^MACE. VODITELJ ' GEZA FARKAŠ 1 k ^Vrčkovnik Vesna Kopitar M Flash . BOOO Sa^flnbai Bajdi Prerod Gašperji Brendi Vinko Simek 20P Štirje kovači Agropop Brane Drvarič Alfi Nipič Čuki Alpski kvintet Lojze Slak 6“dnevno potovanje v Španijo - podarja RELAX Mula tolarie« varilni aparat - podarja VarsIfOj Piedpmla|a vstopnic v Kompasu k) linilganil v MursH Soli««l h®=^';’’0VlTeU: VELETRGOVINA PO^R^NIK MURSKA MBOTA RADENSKA SOBOTA. MERCATOA-SLMA WRNJA ^^nSMURSKA SOBOTA, TESARSTVO k SOBOTA. PODJETJE PTT MUR^A^^T^ LENDAVA, MBS MARIBOR. FLEGIS POREDOŠ BELTINCI. ELTI S^TA. ODRANCI ŽUkTAHSTVO KOVINSKE OPREME M^P^KA ' MURSKA SOBOTA, KRIŽEVSKE Mi.irsKA SOBOTA integral LENDAVA^ AUiu^v^ MURSKA SOBOTA. SDK MURSKA KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU ZAVfi.HOVM^AJH sOBOTA, *CL MURSKA BCeOfA, LEK MURSKA sCfiOTA. bELTR^ ...... % zavarovalna hiša SaOVEN^A ITALIJANSKA TEGOLA UUtj- . “ontaža 1 endava. P^TPa muPSm ^adenci, mariborska mlekarna, zdravi-h?E|,7?RTNA ZBORNICA GORNJA RADGONA RA^I^A* " SOBOTA. ABC POMURKA INTERNATIONAL, iS^^VSKE toplice. GIDOS LENDAVA^GHOS^RS^^SO^^^^j, GORiČANKA RaDOVC. MAKOTER, CVEN. MURA MURSKA S^U SOBOTA, PEKARNA MURA GORNJA RAO-iW^^RSKA SOROTA zlatarstvo MANICO MUBSK« = MAUČEC BELTINCI. NAFTA POMuheKABAMKA SOBOTA-VASADDMA^^K^&^f^^^^ [UENAHT. OEUMAHlS IZOLA LJUBLJANA. IS SČ ®°*’*^„/lFS^LEttTRO KOSaM HAOnEftSflUPG. 13 BO A^EtTPUSKA smetje POMURSKI TISK HURSKA SOBOTA. lE M LEN. MVRSKA MBOTAu vhtTURS*'™ murska SOBOTA, PODJETJE KpMU- Vli^“LJTA, GOETILNA BOBHAM ^SRANCIj^™^ LINDAU OBRTNA ZAbRUaA LENCAVA SOBOTA -«CELOVEC ' Rajh bakovci. kamnoseštvo Erjavec bel i IŠKA HORVAT ZIZKi, GOSTILNA , HIŠA S(WTA. UESPATEk ITALIJANSKA TEGOLA UUtj- . ktriAi/A aarHni MIJn3“ oUDv ^.^»nzinpiz-A cu-adhia 'mctAirk I MUnA MURSKA SOBOTA. '■ IJIIRSK/ Rajh bakovci. Ijek lovilo šest italijanskih lovcev. Okrog štirih popoldne je 53-letni Giuseppe C. streljal na zajca, zadel pa dva lovca. Hujše poškodbe je dobil 44-letni Italijan Angelo C., kajti Sibre so ga zadele v vse dele telesa razen v glavo. Prepeljali so ga v soboško bolnico, kjer so mu odstranili šibre, potem pa so ga zadržali na zdravljenju. Ncka{ več sreče je imel 41-letni Drago Z. iz lljaSevec, ki so ga Šibre zadele Ic v podlaket in zapestje leve roke. Neprevidnega italijanskega lovca so ovadili javnemu tožilstvu. slopjii Justine K. v Matjaševcih. Zgorelo so ostrešje, šest ton sena, dve toni slame, stroj za čiščenje žit, slamoreznica, trije kubični metri lesa in kmečko orodje. Požar naj bi zanetil A. F. s Kuzme. Preiskovalni sodnik je zoper domnevnega storilca odredil pripor. Gmotna Skoda zaradi zgorelega premoženja znaša 2.000.000 tolarjev. Izsiljeval je prednost V ponedeljek, 1. novembra, ob 10.20 se je peljal 78-letni Štefan Savel iz Nemčavec z osebnim av- Zasegli so pištolo Lcndav.ski policisti so 25, oktobra zasegli Milanu L. iz Dolnjega Lakoša plinsko pištolo in 49 nabojev, saj ni imel orožnega dovoljenja. Prijavili so ga tudi sodniku za prekrške. tom iz Marijane c proti Vaneči V križišču proti Puconcem je zavil v levo in izsilil prednost pred voznikom osebnega avta Milanom Fic- kom iz Boreče, zato sta avta trčila. Šavel se je hudo poškodoval in so Oskrunjen spomenik v sredo, 27. oktobra, torej nekaj dni pred dnevom spomina na umrle, je nekdo z ilovico, ki jo je menda pobrat s sosednjega svežega groba, zamazal oči in usta na doprsnem kipu Ivana Krambergerja, dobrotnika od Negove. Svojci, ki so spomenik seveda očistili, so zgroženi nad dejanjem. Organi pregona skušajo dognati, kdo neki je oskrunil spomenik. Vlom v Okoslavcih Med 26. in 2S. oktobrom je nekdo vlomil v počitniško hišico v Okoslavcih, katere lastnik je Stanislav S. iz Maribora. Ker vrednejših predmetov ni našel, je vzel le živila. V Matjaševcih je gorelo 29. oktobra, kmalu po polnoči, je zagorelo na gospodarskem po- ga prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Lažje pa so se poškodovali Ficko in njegova dva sopotnika. Gmotna škoda na vozilih znaša 1.200.000 tolarjev. Pridržani do iztreznitve So ljudje, ki so si tudi ob koncu tedna, ki naj bi bi! zaradi spomina na mrtve čimbolj miren, dali duška s kršenjem javnega reda in miru. Policijska patrulja je v soboto odvedla na policijski oddelek v Roga-šovcih kalilca miru I, Š. z Dolnjih Slaveč, ker je predtem vznemirjal svojo družino. V nedeljo so prometni policisti odredili pridržanje do iztreznitve zoper A. G. iz Murske Sobote, saj ni upošteval cxlredb policistov in skušal še naprej ogrožati udeležence v prometu. Nekaj časa Je prebil v določenem prostoru na policijski postaji v Gornji Radgoni. V nedeljo so posredovali tudi lendavski policisti. Iz Turnišča Je prišel namreč klic, da F, Š, doma razgraja in razbija. V ponedeljek pa so bili policisti iz Lendave poklicani na Hotizo, kajti J. O. je doma vinjen razbijal pohištvo. Tudi njega so pridržali do iztreznitve. Vsi kršilci javnega reda in mini se bodo srečali še s sodnikom za prekrške. V Bogojini društvo Mladi gasilec avtomobila. Pomurski gasilci so z gasilsko reševalno vajo Radenci ^3 dokazali (kot že neštetokrat doslej), da so primemo opremljeni in izuijcni, zato so kos požarom in drugim nesrečam. Seveda pa bodo potek vaje in morebitne pomanjkljivosti temeljito pretresli v svojih strokovnih krogih. Vaja je bila dobro pripravljena. Izdali so namreč poseben bilten, v katerem je bil natančen načrt. Pozabili tudi niso urediti podrobnosti, kot so: zagotavljanje varovanja objektov,- pripravljenosti po občinskih centrih ob odstotnosfi moštev in gasilnih sredstev, zagotavljanje varnosti udeležencev v cestnem prometu med vajo... Fotografija: N. J, POROKE MATIČNI URAD MURSKA SOBOTA: Bojan Potoč- nik '"'ar, iz Radomerja, ■'.L.' tri ja Beck, gospodi- nja, ti. tiadomerja; Simon Kuzmič, živilski tehnik, iz Kroga, in Helena Steiner, upravna teh-nica, iz Beltinec; Jožef Fartek, strugar, z MoSčanec, in Metka Fras. Šivilja, iz Berkovec; Karel Hari, dipl, inženir agronomije, iz Križevec, in Brigita Bukvič, .socialna delavka, iz Križevec. ČESTITAMO’ Da je mogoče zmanjšati človeški vpliv za nastanek požara le z vztrajno vzgojo in izobraževanjem, je načelo, ki še posebej velja za mladega Človeka. Gasilska zveza Slovenije je na tem področju dosegla pomembne rezultate, saj je požarnovarnostno kulturo uspela približati našim osnovnim .šolam in učencem prek ustanov-Ijanja gasilskih društev Mladi gasilec. V Sloveniji jc takih društev že kar 132, na območju soboške občinske gasilske zveze pa jih je še malo. Eno najbolj aktivnih je na osnovni Soli v Bogojini. Ustanovili so ga 1987. leta na pobudo občinske gasilske zveze in sektorskega poveljnika Draga Ivaniča. Le-ta jim kot mentor vztrajno pomaga z delom in gasilskim r, * J . v Skupin« članov društva Mladi gasilec iz Bogojine s svojim mentorjem. ' 4 znanjem, saj je doseženih že nekaj uspehov. Tako vsako leto organizirajo tekmovanje za značko Preprečujmo požare, na srečanja društev Mladi gasilec, ki jih organizira gasilska zveza Slovenije, pa gredo vsakokrat po trije najboljši gasilci iz Bogojine. Na osnovni Soli imajo svoj upravni odbor in razne komisije. Delovna je komisija za propagando, ki skrbi za oglasno desko. V oktobru so se mladi bogojinski gasilci udeležili 13. srečanja članov društev Mladi gasilec, ki je bilo v Kranjski Gori pod geslom Med ognjem in naravo bodimo mi. Ekipa bogojinskih mladih gasilcev je dosegla lep uspeh, saj je bilo med posameznimi ekipami le 0.5 točke razlike. Likovnik,, ki je ustvarjal likovni izdelek v velikosti nla-Lf't MO ■& pv n .1^ X I ■ " kata. pa je dobil zlato značko. D. I. stran 16 vestnik, 4. novembra 1993 1 Prva državna moška odbojkarska liga Pomurski derbi dobil Vigros v tretjem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je bi! v Ljutomeru pomurski derbi med Ljutomerom in Vigrosom Po- muije iz Murske Sobote. Zmagal je Vigros Pomurje s 3:0 (8:15, 14:16, 6:15). Gostje so bili boljši in zasluženo zmagali. Najbolj razburljiv je bil drugi niz, ko so Ljutomerčani vodili z 10:5 in imeli končno žogo 14:13. ki pa je niso izkoristili. Tekmo si je ogledalo okrog 350 gledalcev. LJUTOMER: Berlot, Kavnik, Škrobar, Zidar, OniSak, Grut. Rajnar, Savič, Kaurin, Marič, Šmauc. VIGROS POMURJE: l I 'ST: I I Marič, Žalik, Prša, Gobec, Kempa, Kerec, Bačvič, Novak, Vnuk, Topovšek, Poredoš, Fujs. Zaostala tekma Topolšica : Ljutomer se igra v soboto, (NŠ) 4/3 Dejan Fujs (Vigros Pomuije) Druga državna odbojkarska liga Prvi zmagi Sobočank in Beltinčanov v četrtem kolu prvenstva v drugi državni moški odbojkarski ligi je ekipa Claudia shopa Beltinci v gosteh premagala drugo ekipo Salonita s 3:0 (15:7, 15:10, 15:7) ter dosegla prvo zmago. CLAUDIA SHOP BEL-TONCI: Hochsteter, Krajcar, Mirja Janža, Lenarčič, Marko Janža, Gabor, Čeh, Balažič in Strniša. Sodila sta Kamel in Miljevič. v četrtem kolu prvenstva v drugi državni zenski odbojkarski ligi pa so Pomurske mlekarne iz Murske Sobote premagale Prevalje s 3:2 (15:12, 11:15, 4:15, 25:13,15:10) ter prvič zmagale. POMURSKE MLEKARNE; Tanšek, Zver, Forjan, Šlebinger, Drevenšek, Kuhar, Flisar, Čemela, Posavec, Cipot, Časar in Prša. Sodila sta Kranjec (Radenci) in Kepe (MS). Tretja državna odbojkarska liga----------------- Derbi Sobočanom v četrtem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi je druga ekipa Pomurja v Ljutomeru premagala RTC Kranjc s 3:1. Radenci pa so premagali Vuzenico s 3:1. V četrtem kolu prvenstva v tretji državni ženski odbojkarski ligi je ekipa Žibrat Ljutomer premagala Branik Rogozo IV iz Maribora s 3:0. Črna pa je premagala drugo ekipo Pomurja iz Murske sobote s 3:0. Odbojka_____________________________________ Reprezentance v Soboti Danes, v četrtek, ob 17. uri bo v Sjjortni dvorani OŠ III v Murski Soboti zanimiva odbojkarska tekma. Pred odhodom slovenske moške reprezentance na kvalifikacijski turnir za svetovno prvenstvo 1994, ki bo v Parizu od 12. do 14. novembra, se bosta na kontrolnem srečanju pomerili ALL STAR SELEKCIJA TUJCEV, ki nastopajo v prvi državni ligi, in SLOVENSKA REPREZENTANCA. V slovenski reprezentanci bosta nastopila Sašo Topovšek in Dejan Fujs (oba Vigros Pomurje), v selekciji tujcev pa Boris Kempa in Bruno Marič (oba Vigros Pomurje) ter Danilo Berlot (Ljutomer), Selektor slovenske reprezentance je mag, Viktor Krevsel, selekcije tujcev pa Jurij Čopi, trener soboških odbojkarjev. Druga državna rokometna liga------------------- Zmagala le Pomurka iz Bakovec v petem kolu prvenstva v drugi državni moški rokometni ligi je od pomurskih ligašev zmagala le Pomurka iz Bakovec, Bakovčani, ki so nastopili z O krešo, ki je okreval po poškodbi, so v gosteh premagali Zagorje s 23:20 (13:11), Tekmo sta sodila Kramar in Benegalja iz Dupelj. POMURKA BAKOVCI: B, Vereš, A, Vereš 2, Ritonja 4, Šeruga, Škraban 5, Bedekovič, J, Buzeti 2, S, Buzeti, B. Buzeti, Okreša 2, Petek 4, Lovenjak 4, Celje je v Murski Soboti premagalo Krog s 30:29 (12:15), Krog je zamudil lepo priložnost za zmago, saj je po prvem polčasu vodil s tremi goli razlike, V zadnjih sekundah igre pa so dibili zadetek z devetih metrov, KROG: Roškar, D, Kolmanko 1, A, Kolmanko 8, Hegeduš 4, Lukač, A. Titan 3, Meolic 5, Kovačič 2, Babič, Šernek 3, D, Titan 3, • Hanc. Sodila sta Koželj in Hvasti iz Kranja. Radeče pa je premagalo Radgono s 25:21 (13:12). Radgončani so zapravili preveč priložnosti, da bi Šport I. DOL - moški VIGROS P. Olimpija Kamnik LJUTOMER Fužirjar Žirovnica Bled Pionir Granit Topolšica II. DOL-moški Šempeter Kovinar Olimpija II Izola Črnuče Pionir II Braslovče CLAUDIA SHOP Vileda II Mežica Salonit II Mislinja 3 3 0 9:2 6 3 3 0 9:3 6 3 2 1 8:5 4 2 1 1 3:3 2 3 1 2 5:7 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:6 2 3 1 2 4:8 2 2 0 2 2:6 0 4 4 0 12:1 8 4 4 0 12:2 8 4 4 0 12:3 8 4 3 1 10:4 6 4 2 2 9:7 4 4 2 2 7:6 4 4 2 2 6:6 4 4 13 5:9 2 4 1 3 5:10 2 4 1 3 5:11 2 4 0 4 0:12 0 4 0 4 0:12 0 II. DOL-Ženske ŠOK Vital Prevalje Triglav Cimos II Kropa Mežica Branik R. II Topolšica Tabor II 4 4 0 12:1 8 4 3 1 11:4 6 4 3 1 10:4 6 3 2 1 6:3 4 3 2 1 7:4 4 4 2 2 7:8 4 3 12 4:8 2 4 13 4:9 2 3 12 3:7 2 POM. MLEKARNE 4 13 3:11 2 Ptuj 4 0 4 4:12 0 III. DOL - moški Turbina Vuzenica Fužinar II Domžale RADENCI Šempeter II Vileda III Celje POMURJE II RTC Kranjc Topolšica II Ptuj 4 4 0 12:3 8 4 3 1 10:3 6 4 3 1 9:3 6 4 3 1 10:6 6 4 2 2 8:7 4 4 2 2 9:8 4 4 2 2 9:8 4 4 2 2 9:8 4 4 2 2 6:7 4 4 13 4:9 2 4 0 4 0:12 0 4 0 4 0:12 0 III.DOL - ženske Ruše ■ ŽIBRAT U, ‘ Celje II l Elekto : Šempeter l Črna l Branik III i POMURJE II ; 4 4 0 12:0 8 4 4 0 12:2 8 2 11 4:3 2 2 11 3:3 2 3 12 4:6 2 3 12 3:6 2 3 0 3 0:9 0 3 0 3 0:9 0 Rokoborba----------- Zec in Gomboc druga v Sodingu v Avstriji je bilo mednarodno rokoborsko tekmovanje za mlajše dečke v grško-rimskem stilu in za mladince v prostem stilu. Med 81 tekmovalci iz 12 klubov Madžarske, Avstrije in Slovenije so sodelovali tudi soboški rokoborci in dosegli lep uspeh. V ekipni konkurenci so bili peti, med posamezniki je pri ml. dečkih Matej Gomboc (48kg) zasedel drugo. Dragan Škandali, predsednik Karate kluba Murska Sobota Priprave na drugo svetovno pokalno tekmovanje V Murski Soboti že nekaj let uspešno deluje Karate klub Murska Sobota, ki ga uspešno vodi predsednik Dragan Skan-dali. V klubu nenehno skrbijo za vzgojo mladih karateistov, ki se uveljavljajo na raznih tekmovanjih doma in v tujini. Več o njihovem delu in načrtih smo se pogovarjali s predsednikom J kluba. I Letošnja tekmovalna sezona ] se Je že začela. Kako ste se ] nanjo pripravili? j »S pripravami na novo tekmovalno sezono smo začeli med šolskimi počitnicami, ko smo bili v Izoli na lO-dnevnih pripravah (seminarju), ki sta jih vodila selektor slovenske stilske reprezentance Ivan Če-rič in mednarodni inštruktor za Evropo Rikuto Koga, Potem smo imeli višinske priprave na Glažuti, sicer pa vadimo Štirikrat tedensko v telovadnici soboškega Partizana. Naš trener Milan Zadravec pa je tudi opravil izpit za naziv DRUGI DAN.« Poteg domačih tekmovanj se bodo soboski karateisti udeleževali tudi tekmovanj v tujini, Katera načrtujete? »Letošnjo tekmovalno sezono smo začeli v Celju za Paveličev memorial, kjer so se naši tekmovalci in tekmovalke lepo odrezali, saj so v sVojih kategorijah zasedli prvo. drugo, tretje in Četrto mesto. Uspešni so bili tudi na tekmovanju za prvi pokal Tromejnika na Kuzmi, Med pomembnej- Squash Pučnikova deseta Na državnem prvenstvu za jakostno lestvico sguasha je sodelovalo 39 moških in 16 žensk. Med njimi so bili tudi člani Sguash kluba Murska Sobota in dosegli naslednje uvrstitve. Pri ženskah je Pučnikova zasedla deseto, Fliserjeva pa štirinajsto mesto. Pri moških je bil Flisar devetnajsti, Kovač šestindvajseti, Sever devetindvajseti ter Kranjec štiriintrideseti. Slavko Mihelič (34 kg) pa četno mesto. Med mladinci se je izkazal Taekwondo CrenŠOVCi _ Slavko Zec (81 kg), ki je tokrat na- stopil v.višiji kategoriji in v finalu tesno S 5:7 izgubil z Madžarom Ki-sem in zasedel drugo mesto. Moj-mir Šafarič (68kg) je bil tretji. Preostali so ostali kljub dobrim borbam brez uvrstitev. (E.V.) šahovsko društvo lahko zmagali. RADGONA: Miljevič, Klun 5, Bratkovič, Trbuc 5, I ondnvfl Žalodec 3, Ambruš 2, PerŠa, Strah 2, Rauš, Vajs, Javernik 2, Horvat 2. Sodila sta Nojič (Ptuj) in Glazar (Maribor), Sevnica je premagala Polet iz n '^*a_ Murske Sobote s 27:19 (12:8). Največ golov za Polet so dosegli: Sečko 6, UfOZ rCSltVe Murgelj 5 in Kovačič 3. Tretja državna rokometna liga Visok poraz Mladinca v predzadnjem kolu jesenskega dela prvenstva v tretji državni moški rokometni ligi je druga ekipa Gorenja iz Velenja, za katero pa so nastopili Zaradi nesoglasij je klub pred pričetkom minulega prvenstva zapustil najboljši igralec Jože Gerenčer in za žabo potegnil nekaj nadarjenih šah isto v, s katerimi je osvojil naslov državnega prvaka. Vključili so se v ŠD Gornja radgona. Z namenom, da bi zgladili tudi igralci prvega moštvaTvisoko premagala Mladinca iz Murskih Črnec nesoglasja, so sklicali izredno — - - - • -' " ■■ •— - ■ ■ - - -■ - . . skupščino kluba, na kateri pa kljub SO I I bra 1993 v Mi Školču na Mati- I ff i .'k: I ,1* Šimi tekmovanji, ki nas čakajo, pa sc: državno prvenstvo (Vuko) za st. dečke in deklice ter kadete in kadetinje, ki bo v Ljubljani in Žalcu, Potem se bomo udeležili državnega prvenstva v pasovih, ki bo v Rušah in Mariboru, sodelovali bomo na mednarodnem tekmovanju v Sombotelu na Madžarskem, se udeležili mednarodnega Turnirja mladosti v Zagrebu ter pripravili mednarodni božično- novoletni turnir v Murski Soboti. Seveda pa so vse naše priprave usmerjene v drugi svetovni pokal za dečke, deklice, kadete in kadetinje, ki bo od 3, do 5, decem- Nambaii t^is XAa ziii^a s 33:16 (14:5). Najboljši strelci pri Mladincu; Gregorinčič 4, Titan 4 in Gomboc 4. Strelstvo Vogrinčičeva in Kučan V Murski Soboti je bilo prvo tekmovanje v streljanju z zračno puško Uprave za notranje zadeve Murska Sobota, ki združuje policiste štirih pomurskih občin. Sodelovalo je 60 strelcev in strelk, Med ženskami je zmagala Vogrinčičeva s 340 krogi pred Rumeževo, 339, in Temlinovo, 287 krogov. Pri moških pa je bil najboljši Kučan s 365 krogi pred Zelkom, 357, in Kološo, 355 krogov. Ekipno je prvo mesto zasedla PP Murska Sobota s 1047 krogi pred PP Lendava, 936. in UNZ IP Murska Sobota, 924 krogov. (F. Matko) Šah-----------------------------—---------- dobro volji nekaterih niso našli ustrezne rešitve. Kaže, da so klubski konflikti pustili hujše posledice, četudi deio v klubu teče naprej. Kaže tudi, da bo potrebno počakati do redne skupščine klube, ko se bodo glave nekaterih ohladile. Poraz Beltransa žarskem. Na tem pomembni tekmovanju bodo sodelov^ ml. dečki: Matej SkandaM*' žavni prvak), Tadej Šticl , prvak), Matej Zrim (6. hi^'^ , 1 - I pjVdK^, IVldLvJ . |j r ml. deklice: Mateja ' mesto); st, deklice: dravec (podprvakinja), Gaber (5. mesto); st. Jernej Štefanec (5. detinje: Sabina JakovljevK^ J pokS''^ J kadeti: Tomaž Pivec. 1 '"“‘b.ij pa se bosta svetovnega poa udeležili še dve rezervi.*: Udeležba na svetovnem r venstvu zahteva tudi iteMi' narja. Kako si ga boste zoi ■„,,1 »Res je, največ tei^v ii^ iiiW z zagotovitvijo denarja za lovanje naših tekmovalce* drugem svetovnem Dogovorili smo se, da si pot plačali tekmovalci bo P?" movalke sami, takso pa - -ravnal klub. Manjka pa h okrog 1.500 DEM ža loik bivanja v MiSkolcu. Ža p-" bomo zaprosili podjetj® i' sameznike, saj bi b’!® ' škoda, če se tekniovaiJJ®^^ mogli udeležili. Vesen, vsakega prispevka in Gib simo, da nas podprejo prizadevanjih.« v zaostalem a«čai^tt četrt^ kote jprve dbžavne iSke Sge je Ae«>i« la v Mto v 1)5 f, M' Gtlteiptjo. je Ute tazteu^hto te ksdtovtBteo, s' pa so Radgančani fcet »0 K»e(i v odlotSte® Športne sieče. Najf^aemfene^ febtra srečala je tela saj sta Ignjato^Č-Sa^r že vodila tretjem cdločun^ z 20:17, vendar Ma Smrekar ia točk in s tem ptmimteio amago- K8ub vodstvu R^tmeMiw padvUtioi te adsdeč te bil sš^je v ave^» j^atoeisa Areonta dabo kazaJo. Smrekar ni znal agresismmim Igi^aiaMČ« te je gladko is^teiil, Lasan ' oteu že vfteii proti Komaeat z 11:6, tratteto je- y Ktemte, Tako so Rat^trnčani pttsifcačffl pfvO d* eonotmo osvojijo naslov držatmega ' Re;raltad - 0WmiA t AWC©NT Štet 21:9. 8:21, 21:10, Lasan : Smrekar 14:21, 12:21, Skmsr.- ** .;j. 21:13. ^:2I, I^’atovi6>^afar : &iwekat-Ktan^ Ignjatovič ; Smrekar 21:18, 2LiUl, I»n : 17:21,17:21, Škafar : Rattarič 35:37, 21:17,21:15). ir<0^ if 17:21,17:21, Škafar : RattariC 25:37, 21:1731:15). , V atatsijdvi bo od S. do 7. novembra mediterodm tov, ¥ repfeientanrf Slovenije pa bo aastoj«! U)^ igrali ■ ailffl Mkan Solar. M Draga državna košarkarska liga Zmaga „ „ . „ v . Kociprove Pomuga v Sezam ,, V petem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski Na turnirju taekwondoja v Celju Pomurja iz Murske Sobote gostovala pri ŽKK Titanic Sežana se je zopet izkazala Anica Kociper tekmo z 69:81 (23:41). Zmago so si gostiteljice zagotovile “ iz CrenSovec, saj je drugič zapored polčasu, ko so vodile za 18 točk. Strelke; Zadražnik 20 (0:5) tmn ma/j /^1 n nioumi ■^'(1 V rt TJ — _ — * 1 4 T,Z 1 iirt e e . jiV r-v 1 .rt rev . J S rimflClC zmagala med članicami do 58 kg. Izkazala sta se tudi Roman Kavaš Pušenjak (0:2). (ZT) (68 kg) in Roland Kolenko (80 kg). Horvat 1 (1:2), Lang 4, Kosi 13 (4:9), Dr 17 (3:4), IvanČK I S ( s S 1 i I Sl l K ) 1 ( tl Ji t St •t li) N h b r kavaš je izgubil šele v polfinalu, Kolenka pa so prikrajšali za zmago sodniki. Ti rezultati so vsekakor spodbuda za nadaljnje delo čreti-šovsfcih tekmovalcev. (Dean) Uspeh Lendavčanov v prijateljskem mednarodnem šahovskem dvoboju so šahisti Lendave igrali z močno ekipo Volana iz Zalaegerszega iz Madžarske neodločeno 8:8. Zmage za Lendavo so dosegli: Gaber, Todorovič, Horvat in Žekš, remizirali pa so: Vučko, Ivanec, Toplak, Strbad, Upajmo, da bodo kljub vsemu Rjavec Lieeti 'varaa in 'bazar v Lendavi, kjer ima šah dolgoletno varga m Lazar, tradicijo in se ponaša z nekaterimi lepimi dosežki, vendarle našli rešitev v interesu mladih, ki želijo igrati šah, F, Bobovec Uspešnejši pa so bili Lendavčani v hitropoteznem dvoboju, saj so zmagali z 59,5:40,5 točite. V novembru bodo izvedli šahovsko prvenstvo Lendave. (FB) Namizni tenis Dobre uvrstitve Na Ptuju je bil regijski selekcijski namiznoteniški turnir mladincev, kjer so se izkazali pomurski tekmovalci. V prvi kakovostni skupini je Solar , ' I o 1 > D J - zasedel drugo mesto, Kocuvan pa peto. V drugi skupini je bil Cigut drugi, Lipa Šentjur premagala Beltrans tz Gornje Radgone s 3,5:23 točke. ,ihin pa četrti V trnji pinije Bukovec zasedel drugo, Šbul pa tretje Zmago za Radgono je dosegel Gorenčič, remizirali pa so Gerenčer, v četrti skupini je bil Koščak drugi,“Jarc pa peti. (M.Ui) Steleer m Hrelja. (JG) , , , . .^r. v zadnjem kolu tekmovanja v drugi slovenski šahovski ligi vzhod je Tretja državna košarkarska liga Zopet minimalen poraz v petem kolu prvenstva v tretji državni moški koSarkarskUPjj^jj v pCLblŽl MJlU piTbllOlrO V LlV^Jr ULUiriJl nvuv— .-r^ Pomurja gostila Mascon Lenart in zopet izgubila z mini^“‘';j 72:76. Strelci za Pomurje: Tinev 20, JuterSnik 16, Tušar Gonter 7 in Žižek 2. (SD) Šah Zmagal Gaber šahovsko društvo Lendava je pripravilo mesečni Med 14 Šahisti je zmagal Gaber z 11 točkami pred " 1^ Strbadom, 9,5, BrezoviČem, Ligetijem, Vučkom in Cofk9nt^4|j(jS Po letošnjih turnirjih vodi Gaber. Med mladinci je bu Med 14 Šahisti je zmagal Gaber z 11 točkami pred s 5 točkami, (F.Bobovec) Kegljanje------ Poraza Nafte 1« .#ki V sedmem kolu prvenstva v medregijski moški v Hrastniku premagal Nafto iz Lendave s 7:1 (4975 Nafto je dosegel Levačič z 848 podrtimi keglji. Ostali Le dosegli naslednje število kegljev: Peric 822, Horvat ■ Kopinja 777 in Kerman 780. V naslednjem kolu igra Nau® iz Trbovelj. V tretjem kolu medregijske ženske kegljaške lige je premagal Nafto s 6:2 (2289:2175). Zmagi za Nafto sta c" 405 in Gullova 381. Ostale igralke Nafte pa so podrle. kegljev: Žalik 356, Stanič 354. Ščap 341 in UtroŠa 338. * ■ , igra Nafta z EMOM lil. (M.Z.-) ■ h I I I I 5 I I 1 jestnik, 4. novembra 1993 stran 17 Šport :(!■ JI Ir Ir- državna nogometna liga--------------------------- Potrošnik : AM Cosmos 4:0 (3:0) ®eUind - Igrišče PotroSnika. gledalcev 1 000. Sodnik: Vidali (Kubed). r 1:0 Kosič (13), 2:0 Miloševič (21), 3:0 Škaper (24), 3:0 Miloševič Potrošnik; Stankovič 8, Godina 7, Božič 7, Kosič 8, Jančič 7» Pek 7, Miloševič 8^ Črnko 7 (Prekazi 6), Baranja 7, Šarkezi 7 (Džafič 6). Skaper SCT Olimpija: Mura 1:0 (0:0) d- Mnbljanu Igrišče SCT Olimpije, gledalcev 2.500. Sodnik' Tivold J. Hf ™ " igrisce »v 1 oiim Strelec . 1:0 Vrabac (53) .1' m a: b il H r e r f 11 J. 10 (-7 K ;( 1 K e r 11 l. .Mura: Boškovič 6, Cifer 8, Krančič 7, Granov 7, Ilič 7, Cener 6 (Bara-■). Jermaniš 6, Belec 6, Gliha 5, Gutalj 6, Bakula 6. ^‘vga državna nogometna liga------- beltrans : Štajerska pivovarna 5:0 ~ Igrišče Beltransa, gledalcev 100. Sodnik: Džaferovič (Celje). 1:0 M. Osterc (17). 2:0 Z. Osterc (49), 3:0 KutuS (77), 4:0 M. *■', M Osterc, SreS (Vozlič), Stojko, Z. Osterc, Kutuš, (NŠ) 5:0 M. Osterc (81). Veriej: Rajh, Puklavec, Modlic, Posavac, R. BerendijaS, : Set Vevče 5:1 (3:1) . Leodai - Igrišče Nafte, gledalcev 300. Sodnik: Lackovič (Maribor), b 0:I Marc (10), 1:1 Rob (21 j. 2:1 Herceg (24), 3:1 Herceg (35). 4:1 \ if Hranilovič (74). lif n *\Limani, Hozjan, (Nedeljko), Bukovec, D. Novak, Zalig, Drva-ranilovič, Sabjan, Herceg, T. Novak, Rob (UlroSa). (FB) iva : Turnišče 1:1 (0:1) ..„p. „ ... Tacnu, gledalcev 100. Sodnik; Giažar (Ptuj). Turnišče Kokaš (13). Sumcnkovic. Ropoša (Lacko). Lebar, Vori. Pucko; Lackovič, > Dominko, Rous, Novak, Časar (Pozderec), Trirni?4*#* Ifj- y/ T, '^jn državna nogometna liga l^otrans Ižakovci: Slovenj '•»adec 0:0 Itaki “ Igrišče Ižakovec, gledalcev 150. Sodnik: Lakič (Sevnica). ^'"cr. c Ižakovci; Maučec, Jaklin, Vori (Kustec), Poredoš, 1. Vučko, Smodiš, Zrim. S. Smodiš, Krapec. Kerčmar (Vinkovič). r, Lfkv '5r. p državna ženska nogometna liga i l^ovci: Krim 1:0 (1:0) ~ IgriSCe 1 hpBalek (8), Dahni.. V.S. - Igrišče Ižakovec, gledalcev 200. Sodnik: Kolarič (Ptuj). Jovci; Karo Verner (Lepoša), Denša, KuČko, Horvat, Gy-Korpič. Lebar, Šemen. pravilnih rešitev napovedi št. 11 na.Si reševalci zopet niso imeli sreče Zaradi .Presenetljivih rezultatov ni bilo rešitev vsaj z 8 pravilnimi sreče vam Želimo v prihodnje. JUSjtaL J"* -OJII kvilinu » pikiivujijv* ^Pttrtne itapovedi .št. II: Olimpija ; Mura 1:0, Potrošnik - '^krvir*^- '■ Turnišče 1:1, Nafta : Sel Vevče 5:1, Beltrans ^4utnui»* pivovarna 5:0, Trgotrans : Slovenj Gradec 0:0, Bakovci Cankova : Goričanka 1:6, Odranci : ČrenŠovci 0.'3 in Slovenj Gradec 0:0. Bakovci "'k : Renkovci 2:1. 7P71 nn ■ ■* J ^Oa™ N4P0i^ED napovedi St. 12 sodeluje Branko PoredoS* bivSi igralec '-K— - - —-J..................- - . I ®lbi sodelavec iz Dolnje Btsirice. Prognozi ral je takole in I Pari 1. Mavrica 2. MURA 3. Set Vevče 4, Avto bum ■ POTROŠNIK : Optimizem : beltrans 5. TURNIŠČE ■ 6. Dravograd 7. Gančani 8. Rakičan 9. Bistrica 10. Črenšovci NAFTA Domžale TRGOTRANS Serdica Dokležovje Hotiza Kobilje _rip 2 I 0 0 1 0 •e 1 1 o I ' ^a^rici I -._ “iilCi I I ■’ Vevče 4 S. Il '2^RNiSČE ' ^^vograd 9^*'—____________ “'Strica >11 c—____________ /enšovci l*biii.,7~ ■—■ 5 i. napoved št. 12 : POTROŠNIK^ : Optimizem =BELTRANS^ : NAFTA ; Domžale : TRGOTRANS : Serdica : Dokležovje : Hotiza : Kobilje Tip I I I I I — I ZZI I I. SNL SCT Olimpija Živila N. Koper MURA Publikum Maribor POTROŠNIK Gorica Izola Optimizem Rudar (V.) AM Cosmos Primorje Istragas Mavrica Krka II. SNL Avto bum Korotan NAFTA TURNIŠČE Finali Steklar 11 9 2 0 32:4 20 119 11 21:10 19 11 6 5 0 18:7 17 116 3 2 23:8 15 115 5 1 19:10 15 11 5 4 2 17:11 14 115 2 4 17:17 12 115 2 4 16:16 12 11 4 3 4 20:18 11 11 4 3 4 10:15 11 11 2 3 6 11:24 7 113 17 9:22 7 11 2 2 7 14:22 6 11 0 5 6 7:17 5 11 1 2 8 10:24 4 11 0 1 10 3:22 1 117 3 1 21:1 17 11 7 2 2 13:10 16 11 6 3 2 23:7 15 11 6 2 3 18:13 14 11 5 4 2 13:10 14 11 4 5 2 14:13 13 ERA ŠMartrto 11 4 4 3 22 15 12 Dravinja Dom Kaffe Set Vevče Rudar (T.) BELTRANS Elektroel. Št. pivovarna Triglav Medvode III. SNL Kovinar Žalec Drava Papirničar Aluminij SI.Gradec Kob Ford S KS Dover Pohorje Dravograd Svoboda Impol Nogometni komentar Visoke zmage Potrošnika 9 Beltransa in Nafte V enajstem kolu prve državne nogometne lige je bila v središču zanimanja ljubiteljev nogometa derbi tekma v Ljubljani med vodečo SCT Olimpijo in soboško Muro. Bt! je to pravi derbi, četudi zaradi pomembnosti igra ni r« I bila na visoki kakovosini 115 15 18:12 11 11 2 7 2 10:9 11 11 3 5 3 16:19 11 11 4 2 5 16.19 10 114 16 19:17 9 11 3 3 5 16:23 9 113 17 7:17 7 11 0 5 6 9:22 5 11 0 2 9 8:36 2 10 5 4 1 15:8 14 10 5 4 1 14:7 14 10 5 3 2 24 :13 13 10 5 2 3 17:9 12 10 5 1 4 21:18 11 10 4 3 3 13:11 11 10 4 2 4 18:17 10 10 4 2 4 17:18 10 10 4 2 4 16:20 10 10 3 3 4 14:17 9 10 3 3 4 13:16 9 10 2 3 5 10:13 7 TRGOTRANS 10 1 3 6 9:17 5 Pobrežje 10 2 1 7 9:26 5 I. MNL MS Rezultati -10. kolo Bakovci Cankova Bogojina Tišina Tigop Dokležovje Serdica Bakovci Remef Goričanka Serdica Ljutomer Tigop Rakičan Bogojina Čarda Dokležovje Cankova Tišina Gančani Grad : Ljutomer : Goričanka : Hemet ■ Grad : Rakičan : Gančani : Čarda 3:2 1:6 1:3 1:0 1:1 1:1 2:1 10 8 1 1 22:10 17 10 6 3 1 16:7 15 10 6 1 3 31:13 13 10 5 2 3 16:12 12 10 4 3 3 15:10 11 10 3 5 2 11:12 11 10 4 2 4 22:10 10 10 3 3 4 15:15 9 10 3 3 4 13:13 9 10 3 3 4 11:13 9 10 4 0 6 19:21 8 10 3 2 5 13:24 8 10 1 5 4 8:16 7 . 10 0 1 9 4:32 1 I. ONL Lendava Rezultati - 10. kolo Mostje Odranci Kobilje Hotiza Nedelica Dobrovnik Črenšovci Renkovci Kobilje Mladost Dobrovnik Odranci Mostje Bistrica Hotiza Nedelica Polana Olimpija : Olimpija : Crenšovci : Bistrica : Polana : Mladost : Renkovci 2:0 0:3 2:3 5:3 1:1 2:1 10 6 3 1 17:3 15 10 7 1 2 17:5 15 10 6 2 2 14:8 14 10 5 2 3 21:17 12 10 4 3 3 12:11 11 10 4 1 5 15:12 9 10 4 1 5 14:15 9 10 3 2 5 14:19 8 10 3 2 5 15:21 8 10 3 2 5 9:17 8 10 3 1 6 21:25 7 10 1 2 7 8:24 4 II. MNL MS Rezultati -10. kolo Puconci Filovci Križevci Tešanovci Hodoš Puconci Tromejnik * Bratonci Prosen jak. i Apače Hodoš Križevci Sa lovci Tešanovci ; 11 plaviti Filovci : Bratonci 2:0 : Tromejnik 2:11 : 11 p la vib : Apače 2:1 3:5 : Prosenjak. 1:2 9 0 0 1 21:11 16 9 7 0 2 23:9 14 10 7 0 3 21:12 14 8 5 12 15:10 11 9 5 0 4 24:20 10 9 4 1 4 11:10 9 9 3 15 13:15 7 9 3 0 6 12:10 6 8 2 0 6 12:19 4 9 1 2 6 0:18 4 9 117 13:31 3 ‘ I ______J____________I , JI li-stice pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, g t k,, ' "Aipozneje dtt sobote, 6. mivcmbra 1993.1’ri žrebanju « tj Uto upošterali K pravilnih tiprrv. || ONLL - kadeti Priimek in ime ter našlo* I I Nafta Turnišče Panonija Kapca Žitkovci Zvezda Graničar Lakoš 7 6 1 0 47:1 13 7 5 1 1 77:5 11 7 5 1 1 26:10 11 7 4 0 3 9:14 8 7 3 0 4 17:34 6 7 2 1 4 20:44 5 7 1 0 6 6:47 2 7 0 0 7 0:47 0 ravni. V prvem polčasu je bila igra izenačena, s pogostejšimi napadi Olimpije, vendar brez pravih priložnosti za gol. Zanimiveje je bilo v drugem polčasu. Gostitelji so že na začetku izkoristili eno od redkih napak Sobočanov in obrambni igralec Vrabac je Z glavo poslal žogo v mrežo. J:' Dušan Beltinci) Kosič (Potrošnik, nadaljevanju kombinacijah dosegli tri gole, izredno priložnost, da rezultat Ob tako visokem vodstvu so Mura je imela v soko ugnala Sel l^evČe iz ' Ljubljane, čeprav zažetek tega ni kazal, saj so gostje povedli, j Med strelci se je tokrat izkazal • Herceg s tremi goli. Zmaga I Nafte pa bi lahko bita preprič- ! Ijivejša, saj je Rob zgrešil i enajstmetrovko. Nogometaši Turnišča so gostovali pri zad-njeuvrščenem moštvu Medvode in osvojiti te točko, kar je manj, kot so pričakovali. Treba pa je povedati, da so nastopili brez Koveša in Ter-narja, ki sta morala odslužiti rumena kartona. Za enajstmetrovko pa je Turniščane oškodoval tudi sodnik Grabar s Ptuja. Pomurski tretjeligaŠ Trgo- trans iz tžakovec je na sreča-v nadaljevanju nekoliko po- nju s Slovenj Gradcem iztržil vendar pa igrali le točko. Kaže, da Ižakovčani izenači, ki pa je Gliha ni izkoristil. Kaže, da je srednji na- pustili, _ . , padalec Sobočanov, sicer ne- *' obrambi zanesljivo in niso ne najdejo prave in učinkovite varen napadalec, premalo dovolili presenečenja. S to igre, saj na vsaki tekmi zapra-zbrari ob takih priložnostih, zmago se je Potrošnik prebil vijo nekaj idealnih priložnosti saj je v letošnjem prvenstvu že 'to sedmo mesto lestvice, to pa za gol. Kaže tudi, da jim sod-zapravit veČ idealnih prilož- A' uspeh. Ob vedno boljši niki niso najbolj naklorijeni. nosti za gol. številno občin Sivo, ki se je po dolgem času zopet zbralo na igri pa je pričakovati, da bodo Tokrat je sodnik Lakič na za-Beltinčani to mesto lahko tudi četku tekme razveljavil gol, ki stadionu obdržali. so ga Ižakovčani dosegli, V drugoligaški konkurenci lahko pa bi tudi dosodil Olimpije, pa ni bito povsem zadovoljno s sodnikom Tivol- ^la od pomurskih predstavni- enajstmetrovko. dom iz Kranja, saj je srečanje kov tokrat prijetno presenetila Beltrans iz Veržeja in Nafta iz Pomembno zmago so vodil brez posluha za igro. Beltrans iz Veržeja in Nafta iz v tekmovanju prve državne Štiri kola pred koncem jesen- Lendave, ki sta na domačih lige dosegle nogomeiašice Iža- skega dela prvenstva tako So- igriščih dosegla visoki zmagi hočani zaostajajo pet točk za vodilno Olimpijo in so se ne- Veriejčani so se dobro znašli kovec. Na domačem igrišču so v derbi tekmi za prvo mesto v gosti megli in slabi vidljivo- z golom Balekove premagale koliko odmaknili od vrha le- sti, na kar so se pritoževali lanske državne prvakinje, čla-stvice. Bolj zadovoljni so bili gostje, ter s presenetljivo viso- niče Krima iz Ljubljane, ljubitelji beltinskega prvoli- kim rezultatom premagali Sta- Zmaga Ižakovec bi lahko bila gaša Potrošnika, fa je doma jersko pivovarno iz Maribora, prepričljivejša. S to zmago so prepričljivo premagal A M Tokrat se je izkazal Milan si nogometa.ŠKe Ižakovec, ki Cosmos iz Ljubljane. Beltin- Osterc s tremi goli, ki je tudi prvič tekmujejo v prvi državni čani so bili predvsem v prvem najbljši pomurski strelec med ligi, zagotovile naslov jesen- polčasu veliko boljši kot drugoligaši. Lendavska Nafta skih prvakinj. Ljubljančani ter po lepih je v eni od boljših tekem vi- Feri Maučec J Strelci I. SNL 8 golov: Gliha (Mura) 7 golov: Miloševič (Potrošnik) 6 golov: škaper (Potrošnik) 5 golov: Cener (Mura) 3 gole : Džafič (Potrošnik) Ilič (Mura) 2 gola ; Belec (Mura) 1 gol Bakula (MUraj : Cifer (Mura) Emeršič (Mura) Krančič (Mura) Gulalj (Mura) Kosič (Potrošnik) strelci II. SNL 9 golov: M. Osterc (Beltrans) 7 golov: Herceg (Nafta) 6 golov: Lebar (Turnišče) Rob (Nafta) 4 gole : Rous (Turnišče) Hranitovič (Nafta) 3 gole : Koveš (Turnišče) Z. Osterc (Bellrans) 2 gola : Šabjan (Nafta) R. Berendijaš (Belelrans) Stojko (Beltrans) Dominko (Turnišče) Koveš (Turnišče) Pokal Nogometne zveze Slovenije Potrošnik z Mariborom, Mura z Rudaijem v osmini finala tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije je Potrošnik iz Beltinec pripravil prijetno presenečenje, saj je v Izoli premagal domačo Izolo s 5:3. V rednem Času se je tekma končala neodločeno 1:1. Strelec za Potrošnik je bil Škaper. Pri streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši Beltinčani. Gole so dosegli: Šarkezi, Škaper, Džafič in Pek, enajstmetrovke pa ni izkoristil Hartman. Soboška Mura pa je v derbi teknu premagala Publikum iz Celja z 2:0. Oba gola je dosegel Gliha. V četrtfinale pokala, ki bo 10. in 24. novembra, sta se tako uvrstila Potrošnik in Mura. V prvi tekmi bo Potrošnik igral v Beltincih z Mariborom Branikom, Mura pa z Rudarjem v Trbovljah. Olimpija v Veržeju_________________________ Tekma odločena v prvem polčasu v zaostali tekmi osmine finala slovenskega nogometnega pokala (tekma je bila odložena zaradi poplavljenega igrišča v Veržeju) je državni in pokalni prvak Olimpija iz Ljubljane po pričakovanju premagata domačega drugoliša Beltransa z 2:0 (2:0). Zmago so si gostje zagotovili v prvem polčasu, ko so dosegli oba gola. Najprej je Benedejčič iz prostega strela ukanil domačega vratarja Rajha. Kmalu zatem pa je Pavlin postavil končni rezultat. Nogometaši Beltransa so imeli idealno priložnost za gol na začetku tekme, ki pa je niso izkoristili. Pred okrog 600 gledalci je sodil Klinc iz Ptuja. 1 V Ižakovcih je kila meddržavna prijateljska nugnmelna tekma 'TX»nk'Vlll ■»jlikkrjiTundnM.v CIe.avMŽŽ.. UT__________Ml n a. . ~ . ženskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Prijetno je presenetila reprezentanca Slovenije, kije premagala Hrvaško s 3:2 (2;1>. Tuje njena prva mednarodna zmaga, fšoie sta dosegli Korpiceva 2 in Balekova, obe igralki Ižakovec. Sicer pa je .selektor Rudi Corn v slovensko reprezentanco poklical kar 6 igralk Ižakovec, od katerih jih je pel igralo, ki so upravičile zaupanje. Na fotografiji reprezentantke Ižakovec. Od leve; Darja Perša, Simona Šemen, Anica Korpič, Majda Karo, Simona Uenša in Melita Balek. Foto-gralija: N. Juhnov Tekači Radenske tudi Mirovniki Tekači Radenske so bili nosilci plamenice miru od Radenec po vinski cesti čez Kapelo in Janžev Vrh do Gornje Radgone, kjer je bil most prijateljstva poimenovan v most miru. Poleg te aktivnosti so se udeležili tudi tretjega Štatenber-Čkega maratona (30 tekačev). Na 10 km je zmagala Mojca Meglič, pri moških pa jc bit Dušan Bieznik tretji, Danilo Huber pa četrti (vsi trije so Se pionirji). V teku na 21km so v svojih kategorijah -J—----zma- gali: Jože Ceh. Branko Lhner in Roman Klančar. Ivan 2.upec in Karl Vrbnjak sta bila druga. Janez Sužnik tretji in Slavko Kumek peti. V teku na 42 km je Anton Holdinar odstopil. Sezono bodo tekači Radenske sklenili z Novoletnim tekom v Topolšici, v Manboru in v Avstriji. (RB) 1! stran 18 vestnik, 4. novembra 1993 iz naših krajev Srednja Bistrica »Cvetje v življenju trnje na grobu« 9 Krajani Srednje Bistrice so se marca letos na zboru občanov odločili, da bodo dogradili mrliško vežo in postorili še druga dela na svojem pokopališču. Imeli pa so tudi možnost, da bi zbrali 40.000 nemških mark v tolarski protivrednosti in tako postali souporabnik veže na bližnjem gornje bistriškem pokopališču. Ko so si pridobili nekaj predračunov za gradbena dela, pa so ugotovili, da bo potrebno zbrati za lastno vežo te okrog 25.000 mark, in glede na to odločitev ni bila težka. ' Organizirali so 3 zbiralne akcije in tako jim je uspelo zbrati večino denarja za vežo, obenem pa so postavili tudi nov zvonik, obnovili glavni križ na pokopališču, tlakovali pot do veže, uredili parkirišče, razsvetljavo, mesto za zabojnik ter postorili Se nekatera druga dela. Skupna vrednost naložbe je tako precej višja, razliko pa so prispevali dobrotniki in izseljenci iz Amerike, v ta namen pa so vložili tudi del samoprispevka. Minulo nedeljo so se domačini in vaščani vseh treh Bistric dokaj množično zbrali na slovesnosti, na kateri so blagoslovili vežo, zvonik in obnovljen križ. O tej delovni zmagi sta spregovorila vaški predsednik Anton Kolenko in predsednik gradbenega odbora Ignac Utioša, cerkveni obred pa je vodil župnik in kanonik Franc Tement iz ČrenSovec, Pohvalil je Srednje bistri čane, da so uspeli tako lepo urediti pokopališče in med drugim poudaril, kako napak ravnajo tisti, ki po smrti svojcev bogato ,krasijo’ njihove grobove, namesto da bi jim dajali cvetje v življenju, četudi bi imeli potem na grobovih trnje. Treba pa je skrbeti zanje vse leto, ne samo za dan mrtvih. Omenil je tudi, da so na srednje bistriš kem pokopališču začeli pokopavati svojce pred 110 leti, vaška kapela pa je stara 140 let in je najstarejše bogoslužno znamenje v i^enšovski župniji; celo sta- rejSe kot župnijska cerkev. J. G. Obisk v vašem kraju: Presika »Knapi« obujajo spomine Ime kraja Presika izhaja menda iz besede preseka. Tam vsena- ' okoti so bili (in še so) gozdovi, skoznje pa je do 1918. leta tekla | meja med Štajersko in ogrskim Medžimuijem. Gozdove so, da bi | dobili cesto, »presekali« in ob poti so gradili hiše, Tam pa je bila do nastanka Jugoslavije tudi obmejna straža, ki je v času kužnih I bolezni izločala bolne potnike. Med drugo svetovno vojno pa je skozi Presiko tekla meja med Hitlerjevo Nemčijo in takrat madžarskim Medžimuijem. Presika, skozi katero zdaj pelje asfaltirana cesta, pa je zaslovela tudi med zadnjo vojno za samostojno | Slovenijo, saj so skozi njo prihajali tanki jugoslovanske armade in vsenaokrog streljali, naši teritorialci in drugi branilci samostjnosti Slovenije pa so se jim uspešno upirali. Sloves Prešike, vasice, ki je od Ljutomera oddaljena 5 kilometrov, pa se je utrdil med ljudstvom tudi zato, ker je bil tam rudnik temnorjavega premoga. Odprli so ga 1918. leta, prvi lastnik pa je bil rudar Franc Havlas iz Velike Nedelje, od leta 1920. do 1922. leta »Dnevno je posamezni rudar izkopal kakih 1.000 kilogramov premoga. Tega smo kopali v več etažah, ki so bile povezane z glavnim vhodnim jaškom oziroma ,gezenkom’, kot smo mu pravili. V njem so bili tiri, na njih vagončki, na katere smo nalagali premog, ki li T (U*- Jože Halabarec iz Presike je ob pravem času popihal Iz - □ nika, da bi se tako izognit morebitnemu tretjemu zasuku, W sodeč po izkušnjah, lahko bilo usodno za njegovo življenj«' ■ . »knapovske« čase pa je ohranil lopato, sveder in karbidno svetv nico, na njem pa je bil mlin. Zdaj ni ne mlina ne kristalno Čiste vode, v kateri so nekoč čofotali potočni krapi. Te naj bi pobrala »račja plesen«, mi je povedal Sandi Kovačič, ki mu je - le komu pa ne bi bilo! - žal, da je vaški potok zdttj onesnažen. Nekaj zaradi plak, nekaj zaradi tako vane regulacije in v tej delne prestavitve struge. naj bi bil zdaj mrtev^^^^^jl I F : i i Tf /■> 1 I i 1 ! I j I ( I 1 1 i t c ( a 8 P r PETROVCI, HODOŠ - Evangeličanski cerkveni občini Petrovci in Hodoš sta izdali brošurici, v katerih duhovnika Jana in Vili Kerčmar na kratko predstavljata minule dogodke in načrte o duhovni prenovi članov ter seveda gmotno stanje v gmajnah. Tako bodo ustrezno informirani tudi tisti evangeličani, ki so sicer člani, a bolj poredkoma prihajajo v cerkev. (Š. S.) ■ MALA NEDELJA - Lfčenci malonedeljske osemletke so pripravili prejšnji torek zanimivo predstavitev kraja in pomembnih rojakov. Na prireditvi, ki je bila v dvorani prosvetnega doma, je sodeloval tudi Miroslav Slana-Miros, pesnik, pisatelj in novinar, ki je ob tej priložnosti predstavil svojo novo knjigo Kraljevina packarija. V njej prikazuje odnose med starši in otroci. Predstavili so se tudi šolska dramska skupina s pamfletom Na otvoritvi nove Sole in Malonedeljski fantje z domačimi pesmimi. (J. G.) 9 r VODA - V Spodnjih Ivanjcih je dobilo 25 gospodinjst«’' zdravo pitno vodo po vodovodnem omrežju, katerega zajetje je pod GrabonoŠkim Vrhom. Krajani pravijo, da je P" elektriki, ki so jo dobili 1954. leta, to n^večja pridobite^-V vasi so uredili tudi hidrante in tako poskrbeli za varnost. Na sliki je sta strojnica in zajetje vode v SpoditP Ivanjcih. Fotografija; L. Kr. i 9 v Presiki so med prvimi dobili elektriko, saj je transformator iz 1950. leta. Ob njem je kapelica kot spomin na morijo prve svetovne vojne, kije pobrala žrtve tudi iz tega kraja. Na sliki je na obmoqu, ki ga obdajajo hribi z gozdovi in vinogradi, tudi nekaj Ž 3' h ■ MOTVARJE VCI - Vrednost motvarjevske mrliške vežice, ki meri 95 kvadratnih metrov, je 1.700.000 tolarjev. Sezidal in uredil jo je zidarski mojster Alojz Grah iz Gornjih Petrovec s sodelavci. Denar zanjo je pritekel v obliki prostovoljnih prispevkov. krajani pa so tudi pomagali z delom. (K. Š.) povsem novih hiš. je rudnik upravljal Viktor Kukovec iz Ljutomera, nato pa ga je prevzela Melvina Watzlawek iz Žalca, ki je bila lastnica do 1945. leta, ko so ga nacionalizirali. Rudnik je kot državno in pozneje družbeno podjetje deloval do leta 1970, ko so ga zaprli. Eden od rudarjev, ki Se živijo, je bil domačin Jože Halabarec, Pripovedoval mi je o težkem in nevarnem življenju »knapov«, kot sicer pravimo kopačem premoga. On se je od rudnika poslovil dve leti prej, preden so ga zaprli, kajti med jih je na prosto potegnila , saj la’ (jeklena vrv), ki se je ovijala okrog vretena, katerega je poganjal močan električni motor,« je doživeto pripovedoval nekdanji rudar. Pozabi! tudi ni na krst novih rudarjev: ne da bi novinec slutil, kdaj se bo zgodilo, so ga stari knapi prijeli, mu slekli hlače in mu z vazelinom namazali »osebni motor« JL GORNJA RADGONA - V Planinsko društvo Gornja,|^-j Gajca). .... gona je včlanjenih tudi 170 pionirjev. Nedavno so se utK j(i Rudarjenje v Prejiki je bilo tekmovanja v Grižah, kjer so pokazali znanje iz zgodo'''^, j,. ' ‘ orientacije. Posamezniki so pristali na 1. oziroma 4. mesiU' KrtHr, Cii v Mnvn mpctn Irlpir hrt tAlfmrtVauie tl^ Moramo ne le zacadi izeabe na- * A 1 hi Mi NOGOMETAŠI - Mladinska nogometna ekipa Kobilja tekmuje v 1. občinski nogometni ligi, kjer dosega dobre uspehe. Od leve proti desni stojijo; F, Nemet (tehnični), M. Gasparič, M. Bukovec, M. Nemet, D, Novakovič, G. Jovanovič, J, Kocet, A. Bukovec (trener), P. Horvat (predsednik). Cepijo; D. Gjerek, B. Horvat, D. Bukovec, A, Bukovec, D. Kutoš, M. Bukovec, T. Gregorec. Fotografija; K. Ščavničar I i L pletenine iz kolekcije Rašica pletenine iz izvoza perilo BENETTON PRIPOROČA SE - . ^.TRGOVINA BELTINKA! kopanjem premoga ga je dvakrat zasulo. Tako se je izognil morebitnemu tretjemu zasutju, za katerega pravijo, da je smrtonosno. Pozneje se je zaposlil kot hišnik na osnovni Šoli, v pokoj pa je odšel od zasebnega delodajalca, V spomin na rudarski poklic pa je ohranil karbidno svetilko, lopato »her-carico« in poldrug meter dolg ročni sveder, s katerim je svojčas vrtal luknje, v katere je potem dajal eksploziv, ki je razstreljeval zemeljske in premogovne gmote. ravnega bogastva, torej premoga, ampak zaradi zaposlovanja. V rudniku je svojčas delalo v treh izmenah 60 ljudi iz Presike, llovec, Globoke, Rin-Četove Grabe, Pristave, Herma-nec..., pa tudi nekateri nekdanji rudarji iz opuščenega rudnika v Murskem Središču so našli delo v tem premogovniku. Rudnik je bil v globini 190 metrov. Danes ni v Presiki skoraj ničesar več razen spominov na rudnik. No ja, ostal je rudarski dom, v katerem je zdaj zasebna trgovina Bojana LeStana. cembru pa bodo Sli v Novo mesto, kjer bo tekmovanje Mladi in gore. {F. KI.) ■ BELTINCI - V kmetijski zadrugi Panonka, ki kmete iz Beltinec, Lipe, Gančan, Lipovec, Bratone^'^^ kležovja, Ižakovec, Melinec, Bogojine, Bukovnice, Fi^ Ivanec, so v svojih trgovinah z reprodukcijskim materiafoiT' j semen in gnojil z regresom. Ti kraji so in gočili nakup semen in gnojil z regresom. Ti kraji so sn gociii naKup semen in gnoju z regresom, ii Kraji so \||j predvsem po pridelovanju krompirja. Letos ga je 0 medtem tudi že pobrala kmetijska zadruga sama, in llieulvijl vvnai iJV rb.jxxwuijLjxKU buux hektarjih. Ta krompir so uskladiščili in ga bodo prodajah spt’ l m. O t r-?' ■ - Vi' . . vsak dan od 8. do 18. ure v soboto od 8. do 12. ure V Presiki je okrog 50 gospodinjstev, katerih domačije stoje na pobočjih z obeh strani ceste, ki pelje proti Ljutomeru oziroma Miklavžu pri Ormožu. Hiše, ki so jih zadele krogle ob zadnji vojni za Slovenijo, so medtem obnovili, zrasla pa je tudi nadomestna hiša, kajti prejšnjo je topovska krogla porušila. Krajani so deloma zaposleni, nekateri pa se ukvarjajo s kmetijstvom. Enako kot marsikje drugod je tudi v Presiki na pohodu zasebna dejavnost: dva vaščana se ukvarjata z avto kleparstvom oziroma avtoličar-stvom. Pridobitev v Presiki je dokaj urejena telefonija, imajo pa tudi omrežje kabelske televizije, ki je speljano iz Ljutomera. V vasi ni ne šole ne gostišča, imajo pa neogotsko kapelico, ki so jo 1989. leta lepo obnovili, enako tudi napis na njej: »Na čast Mariji Pomočnici kristjanov in padlim vojakom 1, svetovne vojne 1914-1918«. Presika je vasica ob cesti in je obdana z drevjem, a tudi vinogradi. Skoznjo pa je nekoč tekel potok, ki se je izlival v Sčav- (J. Z.'> .„,1 ■ BENEDIKT - V Benediktu v Slovenskih goricah so v , nekaj letih zgradili kar 50 novih stanovanjskih hiš. Zorkovem bregu in na zazidalnem območju ob lovski koo-lju so vse ulice asfaltirane, letos pa so uredili Se pločnike-od Šole do vrtca in križišča. Urejen je tudi pločnik do pokop dolg 450 metrov, ki je stal 2.2{j0.000 tolarjev. (L, Kr.) 111’ li*« II J j:- ---------------------------'----- ~ JtJ) LESENE KRAVE - Mladi se ne spominjajo težaške^^^,, na kmetih, ko so ljudje uporabljali za prevoze, kravjo vprego. Tudi prvotnega kmečkega voza -rajda ni več videti. Razstava nekdanjih delovnih P^.*'^ kov je priložnost, ko stari obude spomin, mladi^^^jf seznanijo z nekdanjim delom in življenjem. Tak® ^,^1'' nedolgo od tega v Beltincih. Ker pa so v voz ***’^taa* kravi, izrezani iz lesonita, se postavlja vprašanje, * nimajo več pravih, živih krav? FotograBja: J. Ž. irn*\ jf tlll lan i hi '5 Ml Wt lij ‘r k 5 ( '1 I 1 h 1 I stran 19 )3 j Zjstnik, 4. novembra 1993 I ) o- iz naših krajev Po Krogu naokrog Lc 3 kilometre jugozahodno od Murske Sobote leži vas Krog, ^na po odličnih kajakaših. Brodarsko društvo, ki deluje od leta vzgojilo mnoge znane tekmovalce, kot so Horvat, Varga, in drugi, ki so sloves tega primestnega naselja ponesli naokrog, To je nekdaj veljalo tudi za rokometaše, ki zdaj ^cjo manj uspehov kot v preteklosti. Iz zgodovine Kroga pa omeniti najdbe rimske naselbine z gomilami. Danes se vijejo kraj številne vijugaste asfaltne ulice, pri čemer dobi popot-nehote vtis, kot da se pelje v krogu. In to vse do reke Mure, ki f ludi ■ ■ ................... ■ - ■ - i»h zadnjem večjem deževju pokazala svojo muhavost. ^^ temu pa jim ta reka, prek katere se lahko še vedno 1 znamenitim brodom, pomeni zares veliko zaradi povezave s kraji na sosednjem bregu. Blizu pa je tudi "^no črpališče, ki je širšega občinskega pomena. POGREŠATE VESTI IZ DOMAČEGA KRAJA? NASI NOVINARJI IN DOSEDANJI DOPISNIKI NE MOREJO »POKRITI« DOGODKOV IN ZANIMIVOSTI IZ VSEH KRAJEV PRLEKIJE IN PREKMURJA, ZATO POSTANITE VESTNIKOV DOPISNIK ALI VSAJ »OBVEŠČEVALEC«. ZVEZO LAHKO VZPOSTAVITE PO TELEFONU, ŠTEVILKA JE 33 019. ZAHTEVAJTE SOBOČANA. ulic že asfaltiranih Z ^Istiov velikim prizadevanjem , domačega brodarskega ^’tya in seveda tudi ob preJšnji občinski denarni po-wi so dobili pomembno povezavo od vasi skozi “uiček do reke Mure. Sicer R Krog tipična ravenska vas, kjer je večina ulic že asfaltiranih. »Sredi vasi je zelo stara kapelica sv. Florijana, ki je naš nekakšen zaščitnik. Za njeno notranjost Se posebno skrbi krajanka Jožefa Borovje. V kraju imamo tudi dobro urejeno pokopališče z mrtvaško vežico, kjer pa še manjka razsvetljava. Osnovna šola je žal iiu VEČNAMENSKE DVORANE,' - To se Krožani Že dlje časa. V ozadju je štirirazre-ina oaiiuvna sola. i s I t I I Ulic vnsus “Bfafija: M. JERŠE V/c. ZBIRALlSČE MNOGIH - Kapelica sredi dreves in poti, ki vodijo v različne smeri. i 4 ■v » tegne druge. Pri tem se dobro L'l zavedajo, da je potrebna pom moč vseh, od otrok do starej-Sih, če sodelu jemo, smo med-f j sebojno povezani in se spoštu- V jemo, zato noben uspeh ne more izostati. Cez leto in pol se bo iztekel krajevni samoprispevek, potreb pa ne manjka,« pravi tajnica KS Krog Jožica Meolic. t* Za nov vodovod V urbanističnem načrtu NE SKRIVA ZADOVOLJSTVA NAD DOSEŽENIM - Jožica Meolic, tajnica Krajevne skupnosti Krog. le štirirazredna, poleg nje pa gradijo večnamensko dvorano. obravnavajo Krog kot satelitsko naselje, kjer nenehno vznikajo nove hiše. Pri tem se pojavlja problem, ker je vodovodno omrežje zastarelo in ga bodo skušali čimprej razširiti. Seveda pa to ni edini problem. Zato v Krogu načrtujejo še vrsto drugih akcij. »Zagotavljam, da se da v Krogu vse narediti, le ustrezno skupino ljudi je treba zbrati. Potrebno je malo truda in seveda časa. Predvsem I ki jo bodo lahko uporabljali ne .... ; le športniki, ampak tudi drugi j® potrebno privabiti tiste. domačini za rekreacijo in kulturne prireditve. Naši krajani so delavni, a za vsako akcijo je potreben vodja, ki za sabo po- ki se znajo vpreči in potem vleči voz napredka,« je še dodala sogovornica. MILAN JERŠE srečanje: Jaze Muhič iz Gornje Radgone Rojen v znamenju trojke l.e Lj . _ . . . .... . ... v: io trni JC-s v I.iiihlianfi Pnnnsen if ■ TEŠANOVCI - Med spodnjim delom Tešanovec in pokopališčem so asfaltirali 450 metorv dolgo cesto. Naložba je stala 2.650.000 tolarjev. Krajani so denar zbirali s samoprispevkom in posebno nabiralno akcijo, ko je moralo dati posamezno gospodinjstvo dodatnih 10.000 tolarjev. Odziv je bil prsfenetljivo dober, čeprav so imeli že tradicionalni vaški oporečniki tudi tokrat pripombe. (G. G.) ■ PINCE - Referendum o uvedbi krajevnega smoprispevka v Pincah v lendavski občini je uspel; pozitivno je namreč glasovalo 79 odstotkov volilnih upravičencev. V naslednjih petih letih bodo skušali zbrati denar za gradnjo vaškega doma, asfaltiranje vaških cest, pločnika in kanalizacije. S tem pa seznam potreb še ni končan; denar bo potreben tudi za vzdrževanje makadamskih poti, hudournikov in popravilo mostov ter vzdrževanje ulične razsvetljave. (J. Ž.) ■ PREDANO'VCI - Pred a novski gasilci so izvedli oktobra - mesecu požarne varnosti - vajo, ki je potekala pod naslovom Gašenje in reševanje Predanovci ’93, Praktično so pokazali gašenje večjega požara. V vaji je sodelovalo 9 gasilskih društev in domača ekipa prva pomoči. Ker so prvotni požarnovarnostni vodnjaki zaradi melioracij presahnili, so v Predanovcih postavili več hidrantov, pri čemer je pomagala območna enota zavarovalne skupnosti Triglav. Gasilci v tej vasi delujejo že čez 100 let. (Š. Sočič) ■ ČRENŠOVCI - Tukajšnja splošna kmetijska zadruga je dala preurediti pritlične prostore v zadružnem domu in v njih sta zdaj samopostrežna trgovina in mesnica. Prodajalno so poimenovali z lepim slovenskim imenom Kmetica. Vrednost naložbe je' 8.000.000 tolarjev. S tem, da se zadruga ukvarja s trgovino z živili in drugim blagom, Se ni rečeno, da bo zanemarjala osnovno dejavnost; organiziranje kmetijske in živinorejske pridelave oziroma reje ter odkup po spodbudnih cenah. (J. Z.} ■ LJUTOMER - Pobuda ljutomerskih poslancev, da je treba v lokalnem okolju voditi ustreznejšo »družinsko politiko«, je bila posredovana ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Njegova državna sekretarka Anka Osterman, sicer pomurska rojakinja, je pisno podprla to pobudo in zapisala pohvalo, da se tudi na lokalni ravni vedno bolj razmišlja o slovenski družini, ki jo tarejo številne skrbi, zato ne preseneča, da nataliteta pada. (F. KI.) ■ MALA POLANA - Krajani malopolanskega zaselka Mač- kovci so s pomočjo denarja, ki so ga zbrali s krajevnim samoprispevkom, in prostovoljnim delom uredili pročelje vaško gasilskega doma. Naložba je stala 400.000 tolarjev. Podobe sv. Florijana pa ne bodo dali naslikali, saj je že nekaj časa na bližnji Marijini kapelici. (J. Ž.) ■ BENEDIKT - V Benedikt v Slovenskih goricah oživljajo nekatere obrti, ki so nekoč že bile, a so jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ukinili. Tako so pred kratkim dobili v tem krajevnem središču novo »mesarijo«, ki jo je odprlo podjetje Ferkmes iz Maribora. Pri sosednjih Sv. Treh Kraljih pa so Sij a n če vi odprli družinsko pekarno. Občutno pa se bo popestrila gostinska ponudba, saj naj bi kmalu odpli motel, katerega naložbenik je znano gostišče Elbi iz Žerjavec. (L. Kr.) ■ LENDAVA - Čeprav v lendavski občini ni več begunskega središča, to ne pomeni, da na tem območju ni več nesrečnikov Evidentirali so namreč 51 beguncev, od katerih jih je 46 iz Bosne in Hercegovine in 5 s Hrvaške, vsi pa so pri sorodnikih in znancih. Občinski Rdeči križ jih oskrbuje z osnovnimi živili, oblačili in higienskimi potrebščinami. Pomoči pa je potrebih tudi vedno več domačih gmotno ogroženih družin, vendar za to ni dovolj denarja. V prihodnjem mesecu - mesecu boja proti alkoholizmu - bodo prizadevanja Rdečega križa usmerjena v boj proti temu družbenemu zlu. V ta namen bodo pripravili več predavanj, na internih tv-kanalih pa bodo predvajali tudi ustrezen videofilm. (J. Ž.) v Ljubljano. Ponosen je, da je boji trinajstice, ki je, kot bi vedel, koliko ljudi . , . , ujg nesrečna številka. O tej Številki pa nima slabega mnenja ■ .'"SPtomili Južt Muhič iz Gornje Radgone. Rojen je bil lj^*fji* trojk, in to 13. 3. 1913. leta v Kljuearovcih pri iz družine, kjer je bilo trinaj.st otrok. Rekli i, številke, in kaj pravi o tem Jože Muhic: iitij'*' ^'ho res Številna dru- kurjave in vodovodne inštala-(Itt' fantov in štiri de- cije. Prvo centralno napeljavo Cj Zgodaj . ■ " ■■ Stj-M Tako sem se v Lju-P’’’ mojstru Verbniku 'jj(..'®P^tskega poklica. Ne-lik ® ^Tfi delal kot pomoč-'itrr, ^daljeval z izobraževa- smo si morali sc 'x H i.jTi p^-aijcvai z izoorazcva-sem mojstrski in Tj '2pit, to je bilo 1934, s^,.''^®njamnu. Mojstrski iz '/pravzaprav že opravil P® :i iz- siHu,? rvjo. leta pa sem odprl lastno mjl "klavnico, v kateri sem PtkiL 1974. leta, ko sem S Pravzaprav delav-*nisem zannsril sai nisem zapustil, saj k- he morem brez nje. in obrtnik sem S j’ ™ /T? IM-■ H'**- vajcjjucv, Jkj ' pravi mojstri svojega dovolj krovsko- ■ pomočnike, imel pa pet vajencev, ki so sme sc ukvar- u °ytigimi kovinarskimi ''tirali smo centralne m j v muDijano. ronoscii jc, ud jc Starejši naročnik kot naSa tele- vizija, saj je televizor, seveda smo naredili v poslopju radgonskega gradu, kjer je bilo po vojni nekako zavetišče za stare ljudi ali dom za upokojence. Po vojni smo se lotih tudi izdelave karoserij za tovorne, gasilske, pa tudi osebne avtomobile. Te smo izdelovali za stare in poškodovane avtomobile. Mnogi so še ohranjeni kot muzejski primerki. Jože Muhič pa je bil tudi TC-Ijk ljubitelj motorizacije. Ze leta 1936. si j.: kupi’ moforno kolo PUCH 220. 1943. leta pa OPEL SUPER 6. Tak avtomobil z letnico izdelave 1934 pa stoji v njegovi garaži. To je r. J « VAtf.rim se oldtimer«, s katerim se njegov »oldtimer«, s Kai«..o ~ že nekaj let udeležuje relijev starih avtomobilov. Niegov konjiček je radio. Pred vojno, 1938. leta, je prevzel zastopstvo za। pr^ dajo radiov pri firmi «^9 VAL iz Ljubljane. Prodajal je bil tudi firmi RADIO . krajevni ak»p...vti TSI«, im. tradicijo. Enako kot požarni i « |^^bar tudi v.kilci iz Trouovec. Fotografija: Fr. Kuhar tudi gasilci iz Tropovcc. '..j_ skupaj z radijom, prijavil maja 1956. leta, televizija pa se je rodila oktobra 1957. leta. Jožko Muhič pa je bil tudi aktiven lovec in gasilec. Sedaj je le podporni član gornjerad-gonskega gasilskega društva. Vse do pred leti pa je bil član lovske družine Gornja Rad-b gona. Tu je bil aktiven tudi I v organih, saj je bil več let goI spodar lovske družine. Bil je f tudi član upravnega odbora in t član častnega razsodišča. Po Jože Muhic, prvi televizijski naročnik v Sloveniji, ob svoji priljubljeni stružnici. Fotografija: L. Kr. radijske aparate znamk EUMIG, TELEFUNKEN in aparate SLAŠČIČARNA SACHER Krog Ob Ložiču 28 4 MINERVA. Kot je povedal, je takrat stal aparat 3DO0 dinarjev, to je bila vrednost treh najlepših krav. Prav zato ni čudno, da je po naključju postal prvi naročnik slovenske televizije. Spomladi 1956. leta si je ogledal sejem elektronike v Ljubljani in tam kupil razstavljeni eksponat, to je bil radio s televizorjem, ki je imel 46-centimetrski ekran, znamke KLIWIA. Bil je tudi prvi, ki je imel v gornjeradgonski občini televizijski sprejemnik. Takrat Slovenija še ni imela lastnega televizijskega programa, zato so gledali program avstrijske televizije. Vsak večer je imel polno hišo gledalcev. Vedno pa so bili najštevilnejši otroci, ki so gledali risanke.' Na ulici so ga ustavljali in prosili, če lahko pridejo gledat televizijo. Kot prvega tele- vizijskega naročnika pa ga vabijo na proslave televizije na prometni nesreči, ki jo je imel pred šestimi leti, pa so ga izbrisali iz članstva lovske družine Radgona, Izbrisali so ga, ker ni hotel plačati vseh prispevkov, ki naj bi jih kot polnopravni član. Želel je le, da bi plačeval le redno članarino. O izstopitvi ne govori rad, ker mu je zelo težko, da zanj med lovci ni več prostora. Na pritožbe pa ni dobil nikoli nobenega odgovora, Jože Muhič, ki je letos praznoval 80-letnico, pozna ga pa veliko Gornjeradgončanov, ne mote brez svoje delavnice. Tu najde svoje veliko zadovoljstvo. Delavnica, opremljena ■s starimi delovnimi stroji in orodjem, je prava zakladnica. Med najdragocenejše pa sodi stara dobra stružnica, ki, kot pravi, ni veČ natančna, mu je pa drag spomin. Še vedno rad komu pomaga, ko mu toči pipa, ko ima okvaro na kolesu, ko potrebuje pomoč, vedno je voljan pomagati. Svoja leta jeseni preživlja pri sinu Milanu, ki je veliko spretnosti podedoval po očetu, Radi pa ga obiščejo tudi vnuki. Naš sogovornik pa je tudi živi leksikon mesta, saj v njem živi nepretrgoma več kot Šestdeset let. LUDVIK KRAMBERGER Velika izbira in posebna ponudba - vse vrste peciva - torte za vse priložnosti že od 1.900 SIT - sadne kupe, frapeji, koktejli, sladoledi - kostanjev pire - vsak dan sveži krofi Odpiralni čas; od torka do petka od 12.00 do 19.00 v soboto In nedeljo od 9.00 do 19.00 Naroitla sprejemajo tudi po telrfonu 26141. INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA DS podjetja Industrija konfekcije Velika Polana, p.o. razpisuje delovno mesto direktorja podjetja za 4-letni mandat Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih poodiev izpolnjevati še: ’ - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo tehniške ali MO Kiaudv aii VIŠJO siroKovno izobrazbo tehniške ali ekonomske smeri ter tri oz. pet let ustreznih delovnih izkušeni - da aktivno obvladajo enega od tujih jezikov (nemškeaa ali angleškega) - imeti morajo organizacijske in vodstvene sposobnosti Kandidati morajo prijavi predložiti program organizacije in razvoi podjetja. ’ Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov INDUSTRIJA KONFEKCIJE VELIKA POLANA p.o. 69225 VELIKA POLANA 106 - prijava za razpis Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15 dneh po izbiri. stran 20 vestnik, 4. novembra vestnik TRADICIONALNE KITAJSKE REHABILITACIJSKE METODE (logo) Znani mojster ZAIKUN LI iz Pekinga, direktor Inštituta za Ql GONG in častni član Mednarodnega dnjštva za naravno medicino, bo vodil praktične tečaje tradicionalne kitajske masaže 13. in 14, novembra, akupresure 20. in 21. novembra in Ql GONGA, ki pomaga pri samozdravljenju kroničnih bolezni, hujšanju in sprostitvi, v zdravilišču MORAVSKE TOPLICE, Informacije in rezervacije po telefonu 069 48210, int. 3090, gospod Ma^až Kovačič ali popoldan doma 069 42193, oziroma MiStGRE, d.o.o., 061 302823. Boris Vdenčič SVnOVNI IMPERIJI KAJ HOČEJO IMPERIALISTI MODERNA IZDAJSTVA SPREVRŽENO LASTN1NJB4JE RESNICA O VOJAŠKEM PROCESU NAROČILNICA Naročam iziror^ kryige N£ ŠIRIMO IMPERIJEV avtorja Borisa ValenHi^ po ^odnaročrtišld oeni 1.600,00 SIT. Znesek bom plačal-a pred prejemom na žiro račun založnika knjige. Knjiga izide konec novembra 1903. Žr. računa: 50100-678-60879 Knjtgo-e pošljite na naslov: im prifneAr nmbv poOp^ Bg Naročilntco pošljite s fotokc^jo nakadla na naslov: H' XSS, Parmova 43, 61000 LJUBLJANA. .. ■ Naročila sprejemsmo tudi po telefonu 24 ur dnevno; 061 13 14 324, 13 20 ON- K Mercator - Univerzal OPEL- MARKOVIČ-MARIBOR FINE A trgovina na drobno, debelo ter gostinstvo Lendava d, o» o« G922C Lendava. Partizanska 22 objavlja NATEČAJ za oddajo LOKALA »OKREPČEVALNICA BIFE DOLINA« v najem Navedeni lokal se odda v najem pod naslednjimi pogoji: - najem lokala z opremo za določen čas 5 let, z možnostjo podaljšanja pogodbe in odpovednim rokom 6 mesecev, - urejeno obrtno dovoljenje za gostinsko dejavnost oziroma pogoji za pridobitev le-tega; - plačevanje vseh obratovalnih stroškov (voda, elektrika, odvoz fekalij, smeti ipd.), - prevzem zalog in drobnega inventarja po popisu ter nakup pijače v grosističnem skladišču Mercatorja-Univerzala Lendava, - minimalna najemnina za lokal je 1000 DEM tolarske protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Izbran bo najugodnejši ponudnik. Ponudbe za najem lokala naj interesenti naslovijo na Mercator-Univerzal Lendava, Partizanska 22 »ZA DIREKTORJA« ali predajo osebno do srede, 10,11, 1993, Izbira bo končana do 15.11. 1993, o čemer bodo interesenti obveščeni v 5 dneh po njej. POOBLAŠČEN SERVIS • kleparske in ličarske storitve * garancijski servisi • prodaja novih vozil • prodaja rezervnih delov Delovni Čas: od 8. do 16. ure in vsako prvo soboto 62000 MARtBOR STUDENCI RUSKA cesta 112 TELEFON: (062) 104 405 MinutfiM MOTORS Vsak četrtek Vestnik L PODJETJE ZA gospodarsko'SVETOVANJE d.o.o., MARIBO>® X ueiJ Uspešne prodaje na domačem ali tujem trgu danes ni mogoči doseči n.lArtntt™« rT,„rL..t.r,X L....... TsIsŠ li”* brez načrtnega marketinškega pristopa, NaŠ strokovnjakov vam v ta namen ponuja MARKETINŠKE STORITVE - marketin,?ko .svetovanje, - prevzem kompletnega marketinga do stopnje uspeSne prodaji' - oblikovanje ustreznega markelinškega spleta (izdelek, cena, prodajne poti, komuniciranje), - izdelava letnih marketinških planov, - izvajanje domačih in tujih tržnih raziskav. Pozivamo vas. da nas v zvezi /. vašimi problemi ali zamisli'”' pokličete, prepričani smo. da bomo našli skupne rešitve. NA^F 7NANIF VA^ TI';PFH oisi o: 1 T — m ■■ M Sl ‘Um«.*.* I s«» lil 3: ■ ■ t?X •Jz.- ' 4 IBS -«■ J iSt?; Kit i 'i ■ -mu li II močni x MAGNA kartico, imozavestričje, brezskrbne|e. ImiKk x4HlrG9 ob poravnavanju vffisnosH. kartMAGNA in placovanjo na bencinskih servisih# avtomehaničnih clelavnicah# pwi^^|^HleNh, zavarovalnicah . rtiča, s katero lahko plaču|efe tudi če Imate |»rl kateri od navedenih bank odprt tekoči račun, lahko postanete uporabnik plačilne kartice MAGNA: • Postna banka Slovenile (PBS.), L • Ljublfanska banka, d.d., Ljubljana, Jibanka, d.d., Ljubljana, « SKB'banka, d.d., Ljubljana, «1 • Ljidiljanska banka - Banka Zasavje, d.d., Trhe**^^ • ^edltanstalt » Nova banka, d.d., Ljubljana. Izpolnite prijavnico, ki jo dobite na Petrolovih servisih in pri navedenih bankah, intoc MAGNA kartice bo v vaših rekah. * MAGNA - plačilna kartica j . X.:’ ll i. I 1! t' Hi S Iv ® Igstnik, 4. novembra 1993 stran 21 I I _ .\G>rtOinrt-r »d ‘ibfCi '-1 m nA g 9 -s. televizijski spored od 5. do 11. novembra ŽJ t 1 I I I I. 'tc m h t o Ss © % ED *v is JlS t UJ 2uj L' < Z lU > o Vi > < 3 Z UJ > o Vi > < z Ul > o CZ) > < 5:!y i §1 k fc ' i i-..- G x,j -r- L. ,.M J raifš] Cb_______________• X B ,=-. '7 ' 3 o i 5-=r. “ •— ITf ’ I Z4 lO ._ ^ '6 OŠ P .2b "iS •i^ OD v > PJr 5q — IP '-' “■ lo č rt > 'SoeJ — g cZ -ra ^et ■^22 O I e n •J IM »■ J 1 ■5 — P —. - ' 5 ž ^?-s5SS C ' - o K 3 -Se 00 ra o :± -s G •"■ fe 2 c e ■§S5E o ra 3 ■= - '-pŽr s ?■, u 4 g s ■4 'r^; bb. rt 'i '.— c L’ W 2 3« -^ > s = u A 57 7 - ’X8 c M 3 'ra N ■ s ;s, n-i J4 .3 irt n JZ X) . 3 .'^S ra 'C "^5 ra y ra a ?■ ra *? . ti k « G ra bR 11:: ” r^ I i ■'- - r, ■□1-3 ra 5 S pd ^*-;22. S _g wS g 2 . « s-< rt -H .5 ■4 P rt rt E I '1? ■c -a o, v J i 2 G z Ul > o Vi > < z LIJ > O tZ) > < Z Ul > o CZ) e < z UJ > o (Z) v ■“ G G £->- i:š-. «A 'b^i b,^. S> i W-E O G E p X rt o\ -S 2 b- B 2*^ ■” O hi G £ e S 4 2 § '2 Sl-.? Š.S5 o - — »O O C “-1 racX fM € > S •- ® 'S z- , e ' ¥2 _ t 5. 3 0- J. a ra c -B o 5 U3 D SnX>5 £2-3 = .™ Slu '- BS,' oc £ 1 S ' F ■- £ £ “ I o "5 .2.:^ g Vi > < > '" o ' °-o o- _ m 2 . ie7''£o=5:”-'3'" □ es3® ^3 So S og g2-a”'g7 Sd a) č. Slt;K|[S'n4='o: ■1^ -i' jr T “ fM (0 Odk b ^5! >3 ILj*« t v 3 es o ^2 S 'i’ S -ci 2 ki -2 c : I J^s =' • ■ ^ rt 2 S o I IS S? '-' ' Lm G 1 ^s-s-a >U ' 1 >0 -B 1« S E S „ s .6 ■i; - r1^ I P 22; ” g ' < iJi I 'iX 2 >C . ' o o JFj ' ■•■ rt ■■: 22 5 I 4 « rt rt B I c OJ 3- ti« S*"^ ® ' 8£ -2 S rt g Sr, " gtPS bjfj-e s.i g "7^ sS^-gVJj« g ■■ =‘1 iSrb «S,H " 73®iS*dg ’ * e u c ' « -S 'C F' P E Se2^',' — - G I . ra rJ I I E-S Sil ra c X o -"kB M o rt -II iJ) Sil 27?« ■♦- fe &. * nA C rni^ a) o6 c v ‘='a-2 § ° s-s: asiJis g 1 S^l-7 Sa § I O rtuno rtO rt rtm Crt^: "=?7S7p«H; rt 9 S as;;- gj„O>.-c- 2 -I 'a»'< -e « s .. ? rJ S _ 5 S v X 2 p 2^'51 - rt d§Bgg-^2ORi;.š I -^7 Kg® ' 3 J-Pi« n S I g£|S.i®5.S- - rt Diilf 2 tn O " K, S.-;55.ng i-gO-Sc =— > c £ -i s -a v. F 5 G m §-;:3 c rt rt c Bu v s X p ss2? rtsz,_: • I »n o rt 00 o -- fM t J £C J! 2 ■" o & ® 12 5 C—$ '^■‘ U r4 . S, W n o ra CM f*) b^ rM I M 2 ra f :s I Si, § ^.si.^.S' ra o ra .0 > !- HA 'S" O U 57^ rt **i G ?J 3.3^2 J 'iT^ G 7 '■''■b^B ' rt '" ■% E ra ra-o I ki S “ T-a GbErtrtP.rt^-- ra g o o £ 3r^;a S o£ - £ d:t-a"72:^ 2 I 7-= ' ' J n c 'tS J 2 g s*?! * 11 O p i O ;=' M 4’’^ N o s .B_ O — o I 'C S8'ŠS^ ®'Šo S ' §““0 S orS ' ' SS.i g € € :: 3 n o 2 N o U TJ kj -J rt Sl Sruo:-.±EV 'A>c: ■="J^ .7 S =-c !:,.£ F o = > ra 4ž t j(£a5X?^H Q o § “ S"^ * G IV o ra i G i i V rt en • XJ '' X □ • : ot' v> . -- >» Kr O DbOC ra, - 'i A 6 -i 5 i - ..i ra .* ^■.š>-Z-z3 S-'” S-£ 7' ”'ra= S.3 O=E-4Ž ' 1 S-gJ =37 jQ!"— gEj^oc^^ ;.E ,2 S.;3 I G ““ - t rt- 2 I □ V ;^x,:xj:gčt«p-, X b 00’0 i? t- o G “ rt , “■n . 4* ,n t UJ «- ' s 4!,S 08 8 -" - w P q C ►— OJ s? s o 55 B OD*; o B S S o X. E 55 2i ■ -o 5 - 'S E -■ -f n -i ? 2 ! «?- Ls v •—1 ra , ■^■2 o'" o ;== Ji — -r h .2 b. 3 z d 2 " s ' ss = >-s« 2 ^2 E W i. 4d - o , ------. _-i- O .f .t' It a “ *Jd.'7i s ra '-/>t3 r3 'F^O Eo^.ira I "LJSk«’ rt.' CT\ .. 'JL’ 9 w ? CKl "/J m o Š , ' .rag oi =31 2 = i:-« ' 5 > V ' '"E^ -JL_C Os 2 B ±-C ■ • b Sij ra O OJ ■s — iK S -id rt — G u • S J v “ “ »n ® o o D -^ X- . -b „ SiF ' .2, 1 ' 'n v CM ■S^.7 ' S OC 8^ 1 rt G s£ I G G ' - g ,_ C< M 'Eri rt R v :: ‘a = >»1 S".’^ « 5 H*! C S F“-is6a'g.g'=g.2 £3l^:b-y.“i n rt-“— rtJZ^C^ ;■> =;7-.7. j = ^. ■£N£! ^S':^ ''' N I rt i OŠ “I --CIG V—^S? 'Fe 2.e t;H H S 5 2^ “ rM I"" ■" • [Ij 3 n) D f'^ q''J5 IJiJb G*^,.:^ I ra < -Ml if, ' O •; rt V I B '53 5 c t ^ -- s «:ž v tn C E dš '5 2 I -- rt 5 ’ B^^b-T snui^K gis D o~.s: <', K? Sl>n.«..3.- N ij 2 1;^ ra 1 rt . .■; I >« S-S'=g.'_ gpis 8 Ji s ? ■ I >'B 5-S c > S,^ ;?. -c I T— •— m 'b- G TJ "S .2 S ■čfg^SSS ^SSR-gSj 8t3^4.^«=S?i«-6n .9di □.. 8-2 ■ts-E I > < (E V) > < > m I I Q I *-S > '-d CK I I o *- I E • - - a O tn c > 2,.^ " ^7 a c o o •—,ix XJ ,. c J '5 dS E £ I J ■'^ 'iJ V7 p on' k' r-^ 2 Z — Ort N o rt r O- -a N 5; L- n o o iž, 3 u CLb_ , a,^ = N - c f o £ G rt m ■2 o o T« S a = s “se ..b » e ib, 5 ” => ' : . ■".2 — cx;S G s — U"--.,; C^'£^^FrabO Vura.^ rt o u Id ‘z> n X 7Z 'iS - e a, N-ft.'^ 1= 9 -N« a J K = d2 I 5 ”■ a O.-N ' — l—bl * ~ s a a rra ■;« u/) a' I >,80^7^2 Si. ?: ra , ■ih ra T «A s I* b I g iJ- rt’^ », t * *■' - .5 O «» * « rt ' ij’ 2S7’e^' I I o 1 o £ oo(*i c« - 'a vsš.-t; =■- s s i.e .w7 2 ■" '.p ' '£ tr. S -M F a K, 5 G O G ’ 'Š 2 2J V a .ii > -S u3 'C - - I £bq-« .......... OŠ 5 I 2 I I I I < DC HM BO c'o.b;b ‘43 G^rt R3.1 5.7-5 2S o-oiS £žS ‘=",sg £ I I Pr Wl u bJii^j^B P-j« ”gx£ 2rs , “-bi 2 S^LuS^ 0.E -' ;^oKS I«61-B f b* s Q ,^22 '5 ' 5 « Zi'S B I-in d .: m c 31,. 5 8-sšV"s " -£ 1^ rt ' ^-1 m < id Vi a: < »N O < £ e g rt jj iy ,4, .ra cm u 1? » Q rt o •'^ ra 1^ ' ° N “■ o ra' sz I J- c rt N G I '^i! ^1- ? iZ ESu^a Bo ^IBrt — ■J , "S2.2.-^7-'j c 2 *-► — n — "'^ ■— rt 7; :g .= s ;; ™ "ZJ o. ? tS .ra S "rt ■*■ 1 - 3 i5 3 7 ■05'= ® (5 ra «9 b“ "2 = P-So ra^^ CQ _ ''"1 o m *i 'J nn cj g I "=5.3 2 a-B-.S ' o £ z £ = ' G Or .._ 3tl JbT C ss r'£ 5" 'I s.J g rt rt I o C k ■"• I ■— s I '"'S s7 o ' ' i, g^PJi > I 9:> I ? s I ° L .1 bH d ra o =-cg-2'g.s,2š ses “ EE-;gS'"2£=^£Sg-c ag -N« ! sH-a .,“1-=-S^assl-s"«’^ “-S.E3r2-3 g I I > O r H<.> J I £ I Q E c u « n< so K I rt I C -s; is; 3 " 2 rt c 0.1 -2;3|f^S £ib5'SS ' ' I .2 I»• = Sš Q T' a ra B m T ’-' 'S — ra CM o 0> CM 2 g 5 I ' 3 ra ral , > 5 b :2 ra ' G p -: =j rt’: rt •; C o CC V § d ra ' 6 ■“ ■= 5: c^^Eo^^S - 3.S£^ k E-^ S "7 ra 2^ n "ra «£<^^=5Žz ',72 _ rt se rart'rteB^«iiRiO n ►© p G o ra > ® t-3 B ul .G T? Cib^ o2 C'5jr'ra ;>o gp S S 2 Ji o I e>O " c ž .= o 'b D,- -o lU le. iJ ra K n o u j-b o ^: - o “ 51 d 2 .5,' .i:š.5:f7 := = FH.5 ® !- J2 o Ji o ,c 'T -s "3 .s 5.' > t3 c cX O — ra • £5-=-'^ ' 7 p M rt 4— rt Tlj □ . ra rt I =.£ , )N .- M "S! MiCrb. n i! N =■ N ® ‘'j ■“■pš "P*? S & & w ri a xd*^-nH ra , rr [-, ibiZ T3 ' I *“ a -- 2S 8 .Sig. JZ X> rart^rtrtJtrtJi.''^ n .£) 'BI ra c p g a □ pa n t-"« G —-S ^2P'5iw^ Ing g’ ; CS®M rauj^fli^-R tet d, -_;«?• ccšra-4; " cs 4> o XJO I ® 'm 'SO " Si§ ° — ;zq B OOtN o. ‘ g ”■ I 06 u. ra B'E s ..■^::n -I ;• O -- KJ GiN — • io________ ' .bb.’ ■-' bC G i ■ rt Jr “ J •g .s -S B.3 Ž-e3“’ i rt -■ ^’ > Ob o š-SO - e;'-e,_'-is mGgS č a 3- i •; § ' .5 I sl OŠ-ei P i"^ Ta J3 rt IJ . ' d Cm — f= II Vi > < > Š E •3 "• u — p g J G <5 bS fM 45Z ■-' . ffl B FR , iSlS ' t; s-«-.. ML- O O U rt m C 43 > OC rt ■; Š '.' I ® s b2 Jj t: s > I ’= ^ £ I rt '5 ' -2 2 I- ra vj I ff” S _rt ’G ra -BV: i-i' > = - oQ„« M Cs| ? S rt Irt "rt O i Ita "3 i o rt . Irt rt O " rt ' s G fO (N I g jj; rt ® D c 2 ra bS G so o o ;? Q - -■ I ■"O e ra *> T E ei 4R E rt •'n T3 £? o rt e-« ^'5 7 0-0 Ji.-|.^ 53a«Ai > > c 9 ■/> M a S’ rJ i ■* > ■ G o —b ' 00 E g_jB “ O T3 tZ> =.E; □" Sl' rt OJ Ib-, -2 I s aS s>'' O $ s g j g^o. I« 0-5 'S « *o .2 ' S -2 J 0.0 rt 06 itJ 2 - 3C— rtO« IM * I E: wD > G ra r-l s I rt s:^ ao.;S7| .^ •p ^tz ! “1 J,-!c,b ■ ■'■■ G* Sb 2 V “* '- J r^ .--r CK G o S UJ So Lilič pesS .-, 'O '- o ® rt rt ■" u G (/) J£ « ?1. -!3^ '■“■ = 2'7’"'*' I ” §bS I 25 '“' >5j •"* rt 2 ra^Gooosb^ci IP3 N c-M — Cne c b3 "S rt R . • rt • SiJ rt^raodoi ^7c£“ G 2 J P oJ C3 10 U I I »N I o c G I Q G E fi E = J« C.-C o :;^b- a fO Q rt j< .y s o s ■= 00 0,0 ? I P^’SJ 1 i rt Szsi 1 4 v. s ' rt Os M 1 - = |s I . n ; l I 'P 4 £ .« J>1 2 rt VI O- Z rt o H SO un 1^ O &i f\l §SS 4 2 = c m 5 > C Sl G 3 6 6 'r 71 bK £ n G TT *J &4C, Ib. o ra >5 P JS m > 5 g £ SS°rM5 gl^-o^i^Sd 17’^ 5.£^ g I n ijt — •— ■ iT aiSi’o.?TjoS»SSŽ 2 5 4:1 nZ 5**. 2J^4iZ “• o rt JSS- stJ RŽ-sS.S š — '' 'p 43^0 rt G 3 i B s ?. I & s g K ■= i i, U. S 'S 6 B £ > £ 1^ d JI v r— . 2 H P rM c rt rt .rf 'O^bE C .c p s ai G ra 4 - a 'e iš (5 P ® t-"" |*5b. S 6g S I d I J J 5 Sš G r s-hš u n C >u rt Q'^.Sc rtvsOC^sn '^FJ-^u '-Or„rM “ c in p I rt V aj> O ' C 1 vT rt I t? . . Jf- li d » • a Is-' P s'c 'C ' nj S “' " - 4 ;=sd1f si^ 2“ rt «3 3 •• 5 B ' B S ' t=5^ES'^s^ n 4’C S rt B G G rt > M 1 A — ■> <-i EC s v 3 JC^ r . n a •! B l^inMCVsO^^rtG fM -G — rt I Wt3 f e, c ; « P P 2 :5 5 -5 d:) £ Sa .SSfj a 2* ■c ' X p I « rtU □ So - 1.9 ?! i "9 * 23 S a X :( ^6^ nZ tl .Z rt bO > X 75 S-Sg £° 5 o “■ A “ ' ra ra E s|?eer’ * I r I 3 Ci «1 rt ® f c zt a - -c c. _ ra 4fl rt v ® ? Z2 ’-^ ^£i > £ I j; JS fl> d I .'i So g g o 2" -b-3 — fn-HjjMt; I G-u m I rt < □ X > ra S ■J" N Zg® s a 3 rt ' tS i'«-’ S Ji ’ S" ' ra "i I S • z" ?-s<5 > ' c ---^ s? Sg s o c^a;,j •’ • « 51’^-^ Ok*- ■ “■s rt O tn rt G T3 c iC' G o 5 rM c 0,^0, t l■|=sS|S.t15 _ CT- 4 I s ‘c-d = 8 S .5 !S < 2;?-S7® " I ' -<-1 G >* s^' “■ 7 0.1 rt N K t "-I S :f7 M L£ 1 J Vi X < >N Q < £ > C O <11 "f* a G ■a ) » C 1 55 rt^^ ‘ 2 I X« /« G (13 (J . ” 2.&"8 S-‘ “^-S Š-ooSžl ■ = '"gS« o' rt o t— ij G bv. — -c * .£ J3 -2 o 2 ’ e >hi e "-S?« t 7 s.£,i 5^ o fX> -,>CZ> S ■o I O rt i) r D.c x: e 0 = :^''- L ■= .-■“E ( at Srt — Cf) i" g J £11*5 rt rt O m ' 'K S? “ 3^-5 .E " G X <9 2 iz/£ CZ) > < > G Q rt N JJ i 4d 'š ■ O-in 1» 50 S rn " I ,„ o ue S‘ !_ Ch £ cc „ S .M - rt r JI iK 9 dl Ndb’-' ^ raia i ,R J 1.^ ri li lil c c « I s a o ■c =1“? 'C 2 rt f p C ' s I'^5^7 d s e B “8 — -74Š.5S--SO, ' - 9s “ 4 s ra ra rt rt Os ocO fs c ' CM O J mt o B G .'. fn b,< 'B »n Ul jinOBG — _ V.R . .4 sS-c t! “ G '^.E ra Ji b? I flj ■* . ra ;P o ^5 I S raL^ S-^ I tS« Sb^ liri rt ■ G > G Sb§ « o u -fl o ? QZ1 • I r» ► ft-r? rt a .5 I bSb rt I H S±'.5“- K ■ I “ ' O-CbO ' ' o Mn .IB s :g x,c-io ^C’rac- bTS Sc 3 rr £ ^b ra ;-j- G 'R ipj^^ra-^ra cC I Cir |O,'NIXu>;>B iZi rt I E ° ra rt C" - d,- Irt p o S :5 5 •= d-=^.B 2,«tu sqS'g:S g g-gsj &g:So7S E S-3^« ; 2 S B «■ E e"? '•s s i - VJFb ■ — ■F sp. B b m m o SŠi’» (3 > i '>C s R.g rt 'Č* G t: -"■ c I d* .b B ' iž g S C M •=. . - 5 e mO -b ’-’ ■= "rt rt > C3- ra .d z; 'ZS W "E > i 2 o rt G E A G 7. B e-ari-s !i - Z o ki rt N 0“ b« 2O « 2’/^ tJ c.S-g i; l^Q0yG^“ rt \3 *■' iii s 3 "•’ ra = i'S -Z'^-^e5tscš.^|s> ' 5^.:^-" lor« ' S-'" g g -S _ I ' e e S b^ a j3 ' -S iX -M 4l8t'a«i,s .a.r-) c -rt r- • < ^1^ os I o =;; * I ?s G v .J □ 5.J? “ TS?^ S-§7Ž6<^8“ SiS “i: J? 2i s - □... v E- n--^ tv g:* 6 •-S C rs B a J-3 r-Č O G B .3 '5e“-S6S^ = '''.rCB 5 fi g £ 'R £ I Ji o rt I* li G 'C H 5.ZS m '-’ rTS » 1^ r* > o ’■■ I o_ -:> fsj 53 00 o 3 I I tn 1-1 o ■sl I -ss ra _o ' '8 R-s rt ' e c - Tl G I £ s , 2 H 2c -ž ■* -'°8g52 a « 3 ' 9 UJ i 7 ra s 1'^1:^^ šC 3 g ra I m ,E i I-Ir Š E m idH E C 2!;- Si'^ Q £ St:?;? fc rt > □3 s5^ «z - = = o ^5-S = o“ jl7 R.^b-,_Sra^ "ra rt O o »ul — ” I<| 'u N 6 .S 2-(? “-a. 'i? 2ž O rt Ss t' - ' bS" q J J r4 iz i“ u Ml 1, v v, .aL.'?x G s'is' qt S > .a-N 2 6 ™ o ^7 S '5 T3 Crt 3 g “R ' 1"^ ra UbO kj g 1^ n ■' S C I p p * ' > c J^'s'.-t rt-52 ■S _ > G M rt"J4 *" ttP > X H o r Z) o 2 'c' s [g s *3 ra I Q > O ' H 2^“= ac-^’ ra- . S-? 7 I 1 « f SQ B £ * -o ,2» rt I 2 .«'5 fci ? - Ji '5 * .9 5. S5 t . '■S 2 .©“VJ «<5 - rt B.Ur v .'545’o®S=e^<3*^ ffi-r ^^"§2 dgič-55>7 rt G rt s I o. I .s Cb e OJ a O O 7° n 7 rt .5 B bJ! ~ rt ©■fc , rt’ra«^43o, 'ScS -S?-S"S,7= §7_ - »S 5 ■.Ol«=Tl| lllJhjGRc 5-s I—I oc 00 .: O I 9£-s£5bx“ l*•■5 —d .§gFli28'’2’52’u bi-di^",—;Ci“k5 iLSSZ'M B.r*j F e „ gb-' o .„■ g;5 Tf -O ra ,G B ra G — Dh I ? § £ S i2 g 3S O O !Si3Š*9ji§^-3š .^' Gws^5^a.^ijra 3^ Jo S «'Bci n > kM = 2 "■ ® °0 ® £ 5 i22^S^ * f'’{5 ra tcS.I® i I =77 £ - "-^ 3-s ra^rtoCrara^iiiS • - • rt " ^.d Ir 1 ■ rara. b-^-G O. ra ©—■sc -, rao-p.rnj^5; rT'-C = KJ ...R TJ :33 I *= .. A rt O § S “ b' ra a ra 72 — 7^ Si b5u = !iT5'S:6'N£3 raSoranS'^ c • ni jL, bR m -— « G rart^ fi-T3a!sR = '-’(j='L r£ 1 '■J b £ u N M> ' Q k 2 ' o.-. a 2 s c 'i rt J. B H X - mi O * vs " '1 ■ o u rt D-O I rt P.SH g B 1>S.° - -S “■ c r G « > "Š £ O 3gu - ,v 2'^ 9* Os — § « S« rt rt ><1 (B rt s '"' Ib-, n t5 M g S(g?S >ss ^ '£112 H e "'£7' ' s gSe “jS^Bi-kiT-G,^ b 'G Mrt & 9 4*! ra B rj 00^ G P ra KA ra FŠ'-g i“j^-t'2nb oL5^c iTiraČ^^ c* rt ra ” s 1 I s g H* < 13 X G H EfiC B rt Q c2 2 z =0 —e ra O •"i^7‘“7tC'^ 3^0.1'?::^ 1 . B rt I a j S ?=^ m ™ c ra,,_cc.,„______-^-s si' - Š.5 r , ? ‘ S- "§7 u E , j O iS I d K 3 s 3 S i J, ; S E I M 61, ? 5 4 S B “-e E , M S c ™ 5'^7 u? 3 'm- ™ -■ JL u ! "O rt C c/j "a ^>5 ra »V S I G .s6 Vi > > ^Sa-s s I a G bil’ F%'3^^G"rt □ Zilj". 2 3 O ?I s v. 1^ EA’T v-”! > o rtfMm Ul yr^,TJ r;fM H — - ”k 6 ’’•* SI' _'.br. ibMSbBfS brt. OS lO I - u = " X U L' f ia rt ] a I Bu rt rt -X 'C e- c C jn '»■'c’ o "2 ■ '^ ’^* £ S ■ t3 G 2'C •b'S3 T3-B' Grz:’— G^OS*^ ® ' H * ' KJ H m G O - »1 o 1. , ™ - ... r s ^a. u 3 B ° 2 c o--9_i£-"o^5 I 5 ZE ij 5 {5 H ' u J! s-.-■-N*‘£ - E JN Vh^iO 4^ O5,rt*>i£“ OS O d S C rt rt Fi < 51 ra G 3i:; I 1 :^£ I !£J rt « so I ■:=> I R -J e* — -- n I m X u-i £ ^ .2 ■73 ® ' G 73 I .E >-s!fl 3: > ° = “ Si ra'^ 4. 7S lA — f^^ taQ5'^i2PX ° = 2 i I ' I J Z S -'.5 2 ra^ '* •-' i ' -s..=- ^'C O i'“-C7'5-vCLb it^S.SrSl-S §£ “ 2 -• x..3 g a o - 1.2 2 >5 o-5 ® “o '• 4s< 2 'C So B^ g6"'£ag^a.£ff = 7-»o; 3 g B « “-^^Sg ' abr2 O J? o cc _ B O O rt ra a> E B c? s—' 'rt ra t Z s/ « G KJ £-b.So c S r « I -a « .3i.-i '“ IS R m e? -U > 5 S. b I £ I 5'R Be "a- ST) ‘ dl bb, — A O n rt O °''-šiS&.E>at=g^ "t5 e ° ■5^2« s rt *£ »ILJ ti. 8 Os rt X rt C N ■^-i C X '^j-i iZ X O\ "■f-S &.§'ŽŠ^' .^7 lisi? -— CjhjinOmhlg'©® e > o :5 “ 2 ". .&=■- « ® «.6 2 &>n tb .st-s j3 2. Ji ;s ■■5’s E B - <*k 2 Tl ra o II 3 G-r :5S so 5 g s i I m Q Jri 'rt’ L ra O Ob C o CM ro — C U< '>hJ ^■SS 1 so G :5 O rt g- ž 3 7 = a 5"^ S - 'K. 5*^ O ,j4 ta ra 5? 1^ 11 — I > g S’ d B m O rt a B rt G C '^gSoa "2 G G**’ e®2^T^'^'* g .Ri« k,r eoooo ^ “''•?? o'-' s d I I Tl I .3 V-> P G E s 2C3-n s a* g e M rt b— |_ jeq VI -br I ~ > o Jt K 5 - .s-'^- . j£ G g.G .2 9 « SO 51 ^3 eo.S «. n * v T-- sG-= > I H I S*i I ~ £ '^■E rt = 2 £ « 3 2l ® . B o «H ^ I I 5 — _ E G ’ra .^: > rt 'C ' § ._ 2 2 ra .a o. o ra (J n ra.iZ'ra n ra o rt c 2*r ■— — bR b^* rt <>■■1 1^^ . .-, k 'rt 2o S-J^r- oej 0.6^ •ii s £ 'So^? ^.2ii-^Xi = c!^’*^Sra J O) Ji I > ' S' I J . E Sl rt ” l9 ^Ss.i&ŠzS a 7dS “ z7s 2 E = ° Q I 3 Ofi fi-fN .-; * .X =c 'Sr/^ m - v>£ < vS G < JK Vi X •N O < S > G o rt g G C < > & , OS a o' S§ rt G 7 -S.- £ " ” -2 S g .B 3^ 2 "= 2S<« S- ■ E.5 ■ ' S' 5'^.7 - S Zb ™ ra G^ omiribG^ E S ■“ .yff7-p'9b6.£Pc > S-B rtC-O ' =wo±1-!=l4ea a "S rt^ SooO o 15 ' 00 ob (/» o 7 rt -7-3 g-^-E ’Z7nfn :-i v S ■- - T ± S - 2 « --B .2. 1 I ■si ' "s GQra-gc BA‘-a-M IS -i .a - ■pS ' s * <" ’ rt Os „ ” i Ž I 3 _ A "D o S G Sj^E .0 g G -ra " cS S G CIr X! Q rt c^o a ,,rM § — fM G r? bS o\ o t ra «jJ= -V ra i- 1 ra 1 ccizT\]ll ^*ž7 '•a <5 rt it- * O 4< 'O vr»!i Q I ho I 15. S 2 ” ' _ ______ I ^2?J S-.i; J , - i: c P^M Cux-i— b-i^_rf 5. -;,D-a I < 2 I s ^5q c rt on 4 - L* F o :S-. .« I '2 rt B m I i? - -2 B « .8 Š.3. G G I G 5^ 5 5 s 4 S rt o^ o Bd ra T o * i !f ra g;; ra ; I -S o. I > > I i7> ■; I ' '^ c 5 ra Srt '=^.5 = £--§ ' -sšS^ "- '■ g' sl:: c£ < N X J) I •P I T a o rt ^-af^ Sl ® =4 £ SO B G I O I -S £ - e I N airin >00 b*3 o rt £ '30 ' t? g ss £ S-S|2.2,r-'.. F, * — — "h ' '5 ' 2 'T^as a c ■? 7 3 C s I g6?£'Qg ^“>£ss G :r a :S tn 00 S «-» • G 18 M (/) I O £ ? s ■ . G O '"■i 2 t 'jS ■"? ** TT o s K Os m « jCS8SS g S 6 6 8wl rt I I g£ 6 ' (A (N “ I I O rt H ^«0'2 ‘SS'^ s— I O n m 5 67 / o §'S'6='o“^ s|]Lci|| CZ, CrttA «A 0 ' s "S I £ ifS; O. G 'D E > § - c rt rt 2 As tv T- S ® » C b« bC bb e^3i .?O “ K s sfS I 5;Si5 E? „ 5sb'5;:-5d Ss4 cs !b5;77s;;| O rt G 58 5 g O O *■* P ' m’ -S,*« co Q ' »"S 3;« «5; "§® s 03’5=3 « g ■§ S -iS-B I 1 e S ' aSs-:! £ S e e b ..ra rt ra X G ra 1— c * "^ • -j 4 “i.i, ' D I rt rtm^bSNrtua^ G b^iz, ' ^=-'^ra£cXD“ - to tn .ra ra < ra vr G A «< iJ« .b J, .S-*5 • . . • rt A B A X I Ji G o jjl. 1^0 !" --S F Sb*^S-*:bSB = “S1: n JZ .F> .^ • g 71 O -E K ■O G .X o O S.So.t|J.l I C _ rt E c 'rt rt .2 'b .= OO G rt S«£S4««.2«''t;= aj3OMSmDlC:=- I O« C rB V) > < > £> " o -— rR ‘ I ^— rasuOTj4»z.o.__'0 ObR So^soig.cV-s-ll -di28s|j.gE^g ’ I A ’ ^S’’- -h is »o »T • J ra,- ra JS Gm5 , I ?q ui>r4b^ ^5šš|=12S52.:^ S.72.2;.i.š H s 2 «7 1. ajaTga- I «5 O . CM 3 ,0 : rt < Vi X < *N Q < > R— _ I T “ G " I £i 1 P-E ! C c G c rt* £ C O " o a « S "S s rad Pl- = •*. n.— > n i .0 9-ei dS o" C s s grbtrCr-. H -S I > Ji I e Jt I - s;^ “ g ".B I G o 44 s £ ”•*■■• ^ -is: n S -- £5 £ .g g “ a ■£ ;i? .3 w'c «4 k e s G E (A dJ rt B rt B rr cu G y I Q Cu G 1 “ *F Q IZ' ® a rt • -■= Q.£ <1 -hi biC . g £,8“^::: I X E E rt S-S^°S-gB°^g.S * b s 25 E * O i «3775= “° ■ ■« <11 B« .a.!.'.« s ž^sa|8S_3|£li -''7- £j:^’3 "e O ' ■5'?-U £ ^>-§>2x.i=7=j:" Q=^isS'£i-=.|El S-2'^L2 = ;g^|||^ is-2 rt P- ra -- C? i ' 6 v B ■2---t:* , 2 i 3“ •g^^s^^^zag £ Sl' ™ 'S «1 “ .1 * .. bb. .-R jCj Q - — I E «^'2 Ji p ini C C u o > B O G *sn u N .c c UT a 37 6 "3 s S.g'-&R37bn . g E £3 Njj S^RAS^bSsi ’ IS ril > br^ “• ^. £ -r, "■; ™ ■ 5 .. '■“-■c - s S^K-č - I S I U i I I K X sl 2k^ ’ 5. 1 =SL- 4 « c S S I „ ._ .fl.™ -• O rt 1; , •—, I Ml ,*5 o 2 „ m ■ ■* O rt 03 1 “ G "SSCi ' ^S-cudSie « gl oS“ 6 £S"« S.,. - . So« -J"rtrto -b..--sc]>w) 1 E = at.fe Q I l v> stran 22 vestnik, 4. novembra ijj i I ;k: :x: 'x: Školča l^oka Kidričeva 58 Jj^' i;--49X.:Q6Wie3a-Ž6^ fOffTRADE KLAVIRSKO HARMONIKO, i- basno, in dobro ohranjeno žimsko** uasiiu, lil uooru onranjeiiu iim'"’ . Sko bundo ugodno prodam- Ot<^^ -M (š?! k: I d.0.0. 0 & er’' nt- . JI ll K' LJUBLJANSKI POHIŠTV€NI SeJ€M 93 november 9.- 14. hala G 690i)0 Murska. Sobota, Staneta Rozmana 17, Fai/td.: 069! 32-230 M« 31) o JE JELOVICA r meaia *4»** MURSKA SOBOTA Cankarjeva 25, tel. fax: 069/22-921, DISKONT UNIVERZAL Križevci l L/utomer » PRODAJA # » MONTAŽA « prelit, Trate 4, Gornja Radgoni KAKOVOSTNO BALlRANOSfi* prodam. Tel,: (069) 66 080. ALUMINIJASTA PLATIŠČA |I^ Golf.. .)dimeiizija5,50J ■ naprej) prodam. Cena 400 DEM. H- SERVIS TELEFONSKIH NAPRAV » BREZŽIČNE TELEFONE * TELEFONE » TELEFAKS 4 (069) 61 614. m4277 HIPOTEKARNI TEL, TAJNICE « TEL, CENTRALE < POTROŠNI MATERIJAL delavni čat; 8,00 do 16.00 sobote - agprte i « Panasonic NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET SUPER, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes- nostjo. po 500 SJT, Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec V v Bakovcih, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda, GaluJak 6 (zidarstvo), tel.: 044, '"“P X PUJSKE in svinjsko mast prodam. Šeb-janič, Vaneča 14, m 1447 razno II SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servisi Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731443, vsak dan po 16, uri, motoma vozila TRAKTORSKI NAKLADALNIK Companv $9000 MURSKA SOBOTA, Vftičica He - čelni za nakladanje gnoja ali gramoza - ugodno prodam. Tel.: (062) 795 422. mpp TRAKTOR TORPEDO 4306 S, prevoženih 2.000 delovnih ur, prodam. Un-ger, Ropoča 49. m 1434 TRAKTOR URSUS C.355 prodam. Ivan Vučko, Srednja Bistrica 72 m 1463 NESNICE, MLADE JARČICE, PASME GOLDEN KOMET SUPER, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes-nostjo, po 500 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska pro- daja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije ' ......... v gostilni Tibija Horvata telefon 069/23 S07. fax; n 307 . posesti UGODNA PRODAJA NOVIH VOZIL FORD VSELJIVO HIŠO Markišavcih .............. gotovinski 55 VIZNI KREDITI neomejene pravne in fizične osebe. Tel.: K m459 VEČJI RAZTEGLJIVI IJlI ugodno prodam. Tel.: 26 794 ml463 TV '^CHNEIDl^R, barvni, 37cm, star 6 mesecev, ugodno TV-SCHNEIDER, Tel.: 76 158. il|i ZEUE po 25 SIT/kg prodam- ■ Verban. Tropovci, tel. 46 280. PREKLICUJEM veljavnosi • knjižice St. 274290, izdane pn ' nonka M. Sobota na ime Karel ■■ RogaŠovci 71. m 1437 TROBENTO prodam. Tel.: 42 646. ml435 BELO REPO za vlaganje, domače žganje in moped Tomos. 4 prestave, prodam. Tel.; 46 518. ml439 RUSKI BILJARD na gobico prodam. Andrej Zavec, Renkovci 143. SPALNICO Anka, nadstropno otroSko posteljo in hi-fi center Gorenje prodam. Tel,: 22 061. m 1459 KUHINJO Orhideja, rumene barve, mizo in stole ftapicirane z rumenim žametom) ter garderobno omaro ugodno prodam. Cilka Novak, Lendavska 19 a, M. Sobota, m 1459 AMIGO 300 z 1MB RAMA in dodatnim diske mikom, monitor 1084, tiskalnik Star LC-10, 90 disket s programi ter igralno palico prodam. Tel.: (069) 32 103. ml46: EREKLICUJEM veljavnosi ■ p-knjižice St, 46926-2, izdane pn nonka M. Sobota na ime Drago Mali Bakovci 30 a, Bakovci- ml . velja.,,—'t J.K knjižice, izdane pri H KS Sobota na ime Marija Gombne.'-’' PREKLICUJEM veljavncfil 36. trgovina ml443 TERMOAKUMULACIJSKO PEC 3.5kW ugodno prodam. Tel.: 43 599. ml452 TEHVOL, trdi, 4in5cm, ter 160-litrske plastične sode prodam. Tel.: 33 003. ml456 BMW 31» J, letnik 1979, prodam, Mačkovci 33. ml43G LADO 1200. letnik 1979. in avtopnko-lieo prodam. Tomašič, Trg Ljudske pra- . vice 11, Lendava, po 14, uri. mle ZASTAVO 101, letnik 1978, dobro ohranjeno, garaži rano, prodam za 1.200 DEM. Kamovci 23. mle ZASTAVO 101 po delih in rezervne deie za Audi 30 prodam. Jug, Vanča vas 18. m 1464 kmetijska mehanizacija TRAKTOR URSUS C 360, 60 KS. 600 ur. star 2 leti in pol, registriran, prodam za 6.800 DEM. Tel.; W 542. m4263 DVOOSNO PRIKOLICO, 5 t, s povi-Ski, novo, za 410.000 SIT; traktor MTZ 55, nov, za 700.000 SIT in 5 gum s platišči za bager dim.*42/25 20 col. nove, po 144.000 SIT/kos'prodam. Tel.: (069) 82 580. tnrč prodam po ugodni ceni. Tel.: 32 232. m 1378 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v M. Soboti in peugeot 205 green, letnik 1991. prodam. Tel.: 22 493. m 1438 STAREJŠO HIŠO v Kramarovcih prodam, Tel,: 53 178. ml443 TRAVNIK - parc.St. 3513 in 3267/1 k.o. M. Sobota (prek Ledave, zahodno od Šiftarjevega mlina), skupna površina 92 arov, in njivo v k.o. Čemelavci, 49a' 88m-, prodam. Tel.: (069) 22 154 in 32 260. mrč VEČJO GRADBENO PARCELO S starejšim gospodarskim poslopjem-, voda in elektrika na parceli, pr<^am. Ugodno prodam [udi stoječa drva-Ogled vsak dan do sobote, 6. novem* bra, v Malih Bakovcih 13, ml461 V POMURJU prodajamo, kupujemo, oddajamo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške hiše, posesti, gradbene parcele, vinograde, gozdove, poslovne in gostinske lokale. Velika iz* hira, ugodne možnosti plačila, Teb: 32 322, DILL, d.o-o.s Arhitekta Novaka 4 (stara kirurgija), M. Sobota. mpp NJIVO, 17 arov, in gozd, 9 arov, v Dol* njem LakoSu prodam. Tel.: 75 015 po 18, uri. mpp V Nemčavcih, tel.i 24 393, ali v gostilni Železen v Beznovcih. tel.; 49 025. mop KRAVO, kontrola A, brejo 7 mesecev (z drugim teletom), ugodno prodam, Žižki 73. ml457 PERZIJSKO MUCO, rdečega samca, z rodovnikom prodam. Dobrovnik 282, tel,: 79 026. ml467 M SATELITSKI SISTEMI Z MONTAŽO ŽE ZA 469 DEM. SISTEMI Z GIBLJIVO ROKO, DEKOOERJI IH KARTICE. Tel.:23433-M. SOBOTA I *■ • Mnogo prerano je utihnilo tvoje plemenito srce. Grob je nem, ostaja pa bolečina, ki jo nosi vsak v svojem srcu. Spomin na tebe ne bo nikoli zbledel. V SPOMIN 7, novembra minevata 2 žalostni leti, odkar nas je zapustila draga žena in utama Anica Celec iz Puconec Čas mineva, vso dobroto in ljubezen ti lahko vračamo le Se s cvetjem in plameni svečk. Njeni najdražji I V SPOMIN ČE ŽELITE LEPO ZASLUŽITI PRI PODJETJU, ki vodi v Sloveniji v svoji panogi, se oglasite v torek, 9. novembra, pri recepciji hotela Diana v Murski Soboti ob 18.00. Delo je primernejše za ženske. m 1318 BeHtnci, Ravenska 2^ i tel.: 42151 Črenšovci, stara s® j tel.: 71 077 UGODNO i I I I I I - Ženske - moške - otroške BUNDE . 4 960,00^ ■ v SPOMIN 3. novembra je minilo žalostno 1^’ odkar nas je zapustila draga nian ' stara mama, taSča in sestra j Jožefa Pertoci I iz Rakičana Svečke in cvetje so dokaz, da te nismo pozabili. Hvala vseif: obiskujete njen grob. ij' Vsi, ki stn» ju imeli radi I Podpisani Janez Maroia Iz Upe 71 preldicujeni žaljiva obdoifftve, ki jih vsebuje moj članek pod naslovom »Sanacija iicode, ki jo je povzročila suia«, ki ja bil objavljan v Vestniku dne 15.10,1992 In se članek Hče domnevnih nepravilnosti razdeljevanja pomoči kmetom zaradi suša, to naptavlP nost pa bi naj storili dliektor In skla-dličnlki nekdanje TZO BelUnci. Na ta način se prizadetim, ki jih obravnava moj članek, to je direktorju in Skladiščnikom nekdanje TZO Beltinci opravičujem za nsutamaljens očitke In se jim zahvaljujem, da so odstopili od tožbe. Janez Marois, Upa 71 živali PURANE, težke od 10 do 15 kg, za zakol prodam po 350 tolarjev za kilogram. Purane dostavimo na dom. Tel.: 067/ 55 544, mpp KRAVO S TELETOM prodam. G, Petrovci 43. m 1435 v MLINU IN OUARNI Bele Zorgerja GltAD so začeli s predelavo bučnega semena. Priporočajo se! Tel,: S3ISI m 1432 SGP POMGRAD ABI d.o,O- SGP POMGRAD - ABI Lipovci, d.o.o. TRGOVINA tel. 42474, 42403 i Najveflija izbira betonske galanterije iii Pomurju: bsUm^ eei4 od @ 12,5 do 0 1S0, betonska : opeka, gotraje b eidn^ce Škarpr^M, Ponujamo pa tudi ves gradbeni material ter termo- in hidroizolacijo. Posebno ugodne možnosti plačila. 8. novembra bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in brat Mirko Zido iz Čepinec 63 Vsem, ki ga imate v srcih in mislih ter obiskujete in krasite njegov grob, prisrčna hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Srečka Grzeja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ki so našega dedija pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali prekrasno cvetje in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala obema govornikoma za poslovilne besede in pevcem za odpete žaloslinke. Posebna hvala medicinskemu osebju internega oddelka soboške bolnišnice za vso nego in skrb, še zlasti g. dr, Alojzu Horvatu. Hvaležni njegovi najdražji J - 'ciL Spet jesen je tu, a tebe ni z njo. Tebe nikoli nazaj več ne bo. Ob spoznanju tem orosi se nam oko. V SPOMIN 25. oktobra je minilo 15 žalostni odkar nas je tragično zapusti dragi mož, oče, dedek in t® Jože Koroša iz Renkovec Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu ustavite ob grobu ter mu prižigate sveče, njegov grob pa krasite s cr' I 1 L Vsi tvoji 06, kako boli, ko ljube mame, babice več med nami ni. Veliko si prestala, zdaj bo! mimo v grobu spala, a nam ostala je praznina in velika bolečina. ZAHVALA v 84. letu starosti nas je draga mama, babica in prat* Marija roj. Papič, iz Vug« iii* ifp' v ,si Ob spoznanju, ko se zavedamo krute resnice, da smo poslovili od naše drage pokojnice, se z žalostjo v srcu zahvaljuj sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, J" v ležk i h irenutk i h st al i ob st rani i n izre k H sožalje. d a ro vali t j za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na Posebna hvala gospodu župniku za pogrebni obred m - isl^^ žal osti n ke ter govornici KS za besede slovesa. Vsem fie cn^'" hvala. Žilujuči: sin Janez z Ženu Ireno, vnukiitja Nada z vnukinja Silva z aiožem Slavkom ter pravnuki Aleš, Nina, If i 1993 Igstni_k, 4. novembra 1993 stran 23 , lil' (Oin SEI* ■“Ui' BUf 8'1! .111: V, ?■. ZAHVALA V 84, letu nas je zapustila naša ipt um’ JtJ.: Ull Alojzija Matzenauer iz Sela 90 V SPOMIN 5. novembra mineva 15 let, odkar nas je tragično zapusti! dragi sin, brat in stric Jože Kos iz Kupšinec Zaman te iščejo naše oči, zaman le Itliče naše srce, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solzijo se oči. tb« o** ;si» r«* Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in šopke. Hvala tudi družini Kovač iz Sela, družini Korošec iz M. Sobote ter g. duhovniku iz M. Sobote za pogrebni obred. Hvala vsem, ki se ga spominjate in se ustavite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, še posebej nogometašem iz Kupšinec. Vsi njegovi V SPOMIN 9. novembra bosta minili dve leti, odkar nas je zapustil nas najdražji možn oče, dedi in tast Ignac Toplak iz Nedelice Za vsako misel in spomin nanj, za vsak obisk pri grobu, darovanje cvetja in prižgane svečke prisrčna hvala. Tvoji najdražji Žalujoča Franc in Erika Škrilec <5J* 14 IIB* l||l: (!«* I T Ko je bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. ZAHVALA V 41. letu nas je za vedno zapustil naš dragi sin. brat in bratranec t Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni. Bila je prej tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 86. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naŠ dragi oče, brat, dedek in pradedek Janez Benko iz Serdice 1 I l !i 5 iit I ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi našega dragega moža in očeta Janeza Malačiča steklarskega mojstra v pokoju, iz M, Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim Martin Kavaš iz Odranec boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo m sorodnikom, sodelavcem, botrini, sosedom, prijateljem in j^iiticem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, tiam ‘tekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Hvala vsem, ki Sa v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, osebna hvala župniku g. Kozarju, pevcem za odpete žalo-9nke. govornikoma KS Odranci in GD Odranci ter gasilskim društvom Odranci, Črenšovci, Trnje in Žižki. Vsem še enkrat iskrena hvala. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so dragega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Posebna hvala župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku. Žalujoči: sin Viktor in hčerka Matjana z družinama, sestri in drugo sorodstvo i sosedom in znancem za pisno ali ustno izraženo sožalje. Iskrena i hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala duhovniku S g. Novaku za lepe besede. M. Sobota. 28. oktobra 1993 Žalujoči vsi njegovi žalujoči; mama, oče, brat Štefan z družino in brat Franc Ne morem iz zemlje kat drobna semena, da segli bi znova si v tople dlani. Ne morem, med nami je krsta lesena in grob je med nami, tišina prsti. Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgutiS Ostati so sledovi tvojih pridnih rok, ki cenil jih bo pozni rod. kio ljubezen si nam dala, za vse, prav vse le enkrat hvala. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 66. letu zapustila naša draga mama. laSča. stara mama in sestra Oh Etelka Period roj, Lukač, iz Bakovec I"- nenadomestljivi iigubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, botrini, znancem, prijateljem in vsem, ki so sočustvovali, darovali vence, cvetje, za svete maše in v druge nam izrekli sožalje ter jo v tako velikem Številu pospremili na ***n|i poti. Posebna hvala gospodu VereSu, dobrim sosedom za irr zdravstvenemu osebju internega oddelka v Rakičanu, pogrebni obred, pevcem za odpete Žalostinke . VereSevi za ganljiva besede ob odprtem grobu ^dejemo se tudi kolektivu Geodetske uprave in samopostrežnice Soping. turi Vs&m Se enkrat iskrena hvala. Žalujoe! vsi njeni najdra^i kaplje v ^fečernem na ila. Tiha tahfr je sredi srca in boleCina, ker ni (e ziUffiL //fjrnionfAtf poje nam vtC, omahniia je delovna roka, lasialo ljubeče srce. Osiali smo jai^l t bofesr/o v /n spominom nafe. ZAHVALA V sivini jesenskega jutra se je v . ietu .‘.'6“ J-..- - J končalo življenje naiega nepričakovano ------- . ■.X,,,. dragega moža, očeta, sina m brain Ob Jožefa Zadravca 'a Kobilja i^i iskreno 't bvteči izgubi se iskreno uitii-aliujimu-aa pomoč in spodbudo v najtežjih trenutkih-bi| ?'Sačt ^"'‘4 oblačila, mojstrici, mojstru ter puSti^ ‘''tektorju g. Pintariču, obratovodkinji g. Bezjak. P Kerčmarjevi za vso pomoč, vence m rančem in kolektivu osnovne Sole, duhovniku g_ ' hbred. domačim pevcem za prelepe pesim ter pr in kolektivu osnovne ^1 ________ ^91J 'za besede slovesa. ^lia 7^ ^i tit sočustvovali z nami in za J ’ ZS rlaw..... . .. . X' . ' __-X« f »I številne i«nzr iskreneaa (dSolcem. I, darovano cvetje in za sv maše, ter vsem in znancem- ki ste prišli od blizu in ■ ki ste našega najdražjega s toplo nnsul® il-... ®;.. " .. ««T. v nht dom. pospremaSi na njegovi zadnji poti I v uht doni. V Kobilju, 23.10.1993 ■ Marjeta, hčerka Klavdija, uče I družina mn in mama, sestra in bral V SPOMIN Tiha bolečina in sledovi tvojih pridnih rok spremljajo spomin na 4. november pred dvema letoma, ko se je ustavilo dobro srce našega ljubega moža, očeta, sina in brata Štefana Šiftarja iz Gorice 25 I Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem mnogo preranem grobu ter prinašate cvetje in sveče. Vsi tvoji l Oh, kako boli, ko ljube mame, babice več med nami ni, veliko si prestala, zdaj boi v grobu mirno spala. ZAHVALA Marija Seršen ---------- iz M. Sobote Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku, darovali vence, cvetje in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala tudi kolektivu ŽVZ-ja, Zdravilišču Moravske Toplice in bolnišnici Rakičan - oddelek pralnice. Žalujoči: sin Štefan z ženo Treziko, vnukinja Melita, brat Štefan in drugo sorodstvo Ne jokajte ob grobu mojem, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni sen mi zaželite. ZAHVALA V 51. letu nas je zapustil naš dragi oče, sin in brat Ferdinand Donko iz Dolnje Bistrice, kije živel v Kanadi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala g. župniku za obred, pevcem za odpete žalostinke in Romanu za besede slovesa. Posebna hvala medicinskemu osebju intenzivne nege kirurškega oddelka v Rakičanu za ves trud in nego med njegovim zdravljenjem. Vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči vsi njegovi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN 3. novembra je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož in oče Vlado Slana iz Mote 31 a pri Ljutomeru Hvala vsem, ki se ga spominjate, se ustavite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in sestra Helena Matuš roj. Žohar, iz Dolenec 3 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, Hvala g. duhovniku za lep pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter za svete maSe. Žalujoči VSI njeni I Kam odhajaš, dragi očka, kliče žalostno srce. Zbogom nisi nam povedal, nisi nam podal roke. Mrzla smrt je tebe vzela, kakor slana rožico, cesta bela te je vzela, ptički onemeli so. ZAHVALA V slovo možu, očetu, sinu, bratu, stricu, svaku, našemu dragemu Jožeku Lasbaherju avtoprevozniku $ Stavešinskega Vrha pri G. Radgoni Vsi žalujoči se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, se mu poklonili na domu, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pisno izrazili sožalje, Vseh, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, ne moremo naštevati, vsem pa iz srca hvala. Jožek, bil si naJ in ostal boS naš tudi Vsi njegovi v svojem hladnem grobu. KRI NI I Funkcionarji soboškega Rde-I čega križa so v teh dneh na rdečem križarskem pohodu po Bavarski. Skušali bodo osvojiti kak grad in se v njem naseliti kot I begunci. Ko se bodo vmli s statusom beguncev, bo razlika med številom statistifnib beguncev in koUčino pomoči, ki jo dobiv^ za begunce, nekoliko maitjša. ' Izlet je obenem strokoven, saj se ' urijo v lovu za mrtvimi dušami po grajskih sobanah. I * * * I Radgonski mehurčki Lendavski pereči Vestnik je edini doslej znani časopis, ki bralce na obziren način opozarja, da njegov papir za opravljanje osebne higiene ni dober, Zato na prvi strani objavlja Potrošnikovo reklamo za toidetni papir Paloma. * 4 « I Sodnik Stefan Siftar-PiČo (Mačoj, regijski državni pravdnik in član vodstva prekmurske SKD, trdi, da ve, kje je skrivnost pravilne izgovorjave dvoustičnega u-ja. »Usa skrinnost je u prauvil-nem usesavanju,« je izjavil. Kot izveden retorik bo za svojo stranko pripravljal ženske kandidatke za javne politične nastope. ii Ker so Jožefu Herrmanu-Grossmanu snemalcu ljubljanske televizije, zavrnili nekaj zadnjih posnetkov nogometnih tekem, ki jih je naredil na Murinem igrišču v Soboti in Potrošnikovem v Beltincih, češ da reakcije gledalcev niso sinhronizirane s sliko, saj ,1 navdušeno vpijejo goool navijači I ekipe, kije dobila gol, preklinjajo ' pa navijači nasprotne ekipe, je Grossman začel raziskovati. začel »Dolžili so me. da vedno vidim dve žogi -in da s kamero vedno ciljam v napačno smer. Potem pa sem ugotovil, da je Vili Žižek-Brzl, ki je delal ozvočenje na obeh igriščih, uporabil stare zvočnike iz Časov kolektivizacije, s katerimi so predvajali matšmu-ziko iskalcem koloradskih hroščev, V opremo je vključil tudi cenzorsko napravo, s katero so včasih na radijih ustvarjali presledek med izrečenim in predvajanim, da v eter ne bi prišlo kaj protidržavnega, Ker sem zaradi Brzega skoraj izgubil službo, ml bo moral za povračilo skonstruirati samohodno kamero znamke katjuša. « * !|e * Obmurskim dekletom in Ženam. lastnica domačih živali, ki se Se vedno spominjajo čudovitih in nepozabnih Veterinarskih obiskov Dušana Reška- Zbiratelja iu I Osvajalca. Prezidij Prekmursko-prleSke republike sporoča, da Se nekoliko počakajo z množičnimi zborovanji za preprečitev njegovega odhoda iz Beitinec v Mari- । bor. Prezidij mu je ponudil mesto ministra za starosvetne vetrinar-ske postopke s sedežem v beltinskem gradu. * * * Lojze Peterle-S’n>z’loveseu, zunanji minister in predsednik stranke SKD, na otvoritvi 11, bienala male plastike v M, Soboti, pretekli petek:»S’m z’!o veseu, ker sem spet enkrat prišel^a del sveta brez potnega lista. Želim, da bi male plastike v tej deželi Se naprej tako uspešnem rastle, saj nas je Slovencev čedalje manj.« Ker se bližajo lokalne volitve, nobeden prekmursko-prleški poslanec v državnem zboru pa še ni izvedel odmevnejšega nastopa, ki bi za stranko pogrel domačo kri, so prežidiji strankarskih vodstev popravili načrte za njihove promocijske nastope, Bojan Koro-šec-Kildare bo brezplačno skrbel I za kolenske sklepe poslanske ženske nogometne ekipe, Jože Kocuvan- Geza Džuban-Bioter-minator bo v skupščinski avli prodaja škropiva za zatiranja plevela. KEŠEMA KftfJ Megleni november je tu in jaz vas lepo niimi ali šestimi dnevi so končno pričeli po-pozdravljam, ljube moje in dragi dedci. Ni stavljati semaforje. Uspeh, ki je za Radgono kaj, lepo je Živeti v Gornji Radgoni. Mnogo skoraj tako pomemben kot izstrelitev rakete lepega in tudi Čudnega se dogaja. Zadnjič sem y vewlje. Zdaj pa Čakam, kdaj bodo zasvetili nekatere pohvalila in vidim, da pohvala bolj pričeli delovati. Mogoče danes (četrtek), ki zaleže kot stalno opozarjanje in kritiziranje zopet zelo pomemebn dan za vesoljno Rad-(nekateri imajo"trdo kožo - kot sloni). Minil gono. V nabito polnem kulturnem domu se bo je dan mrtvih. O tem dnevu bi se rada malce zbralo vse živo in reklo svoj odločni DA za skašljala. Najprej : komemoracija! Zopet je okraj z Ljutomerom in napovedalo dvoboj za bila pri spomeniku v Radgoni (ob glavnem sedež okraja. Cujem, da se »Lotmerčani« tudi križišču). Pa sem bila hudo žalostna nadude- bodo dali. Poglejte mojo žensko pamet, ležbo; desetina borcev, nekaj stotin učencev Poznate tisto narodno: kjer se prepirata dva, in učiteljev radgonske šole, pet občanov in tretji dobitek ima. Moj predlog za sedež trije »občinari«. Raznih funkcionarjev ni bilo okraja (varianta 26); RADENCI. Vse pogoje (zakaj?). Celo delegacija Elrada (vsako leto je imajo, celo sedanji naš župan je doma v Ra-to zelo lepo storila!) je letos položila cvetje na dencih. Slišim pa tudi neke predloge, da naj bi pol skrivaj pred komemoracijo (upam, da bili sedeži okrajev na sedežih sedanjih občin, temu ni krivo novo vodstvo, ki je ostro kot J«-, hudiča, zakaj pa potem toliko pisanja, »britva«). Prve civilne žrtve v boju za Rad- govoijenja in zmetanega denarja! Kaj ho-gono (junij 91), ki je bila zelo znana slovenska 6emo: »Sparajmo«, pa naj stane kolikor hoče! osebnost, pa se je spomnila samo radgonska Tudi o avtocesti bo govora. Eni bi imeli se-Sola na čelu z ravnateljem. Joj, kako nekateri južno različico, eni pa niC. To bo pozabljajo dogodke. Po pravici povedano, tlivji četrtek. z očmi sem iskala župana in predstavnike Dolga sem danes (pa skoraj bi pozabila vlade, pa naše poslance. Ni jih bilo i(ob- pisati mehurčke, kavica meje zelo umirila), ljube?!), f za konec! Spomnila sem se dobre domislice znanega slovenskega humorista: »Če ne veš, ^1 Ja, na dan mrtvih pa je bila Radgona zopet kaj početi, potem tega ne počni tukaj!« Če zatrpana z avtomobili (pa še marsikje). Ko- sem s tem mislila našega župana pa našega liko tolaijev smo spet zmetali za rože in sveče, ministra za okolje pa kakšnega poslanca ali Vsak šofer je rinil s svojinTavtom čim bližje katerega »občinara«, sem to mislila zgolj na- pokopališču, nekateri bi najraje parkirali kar memo! ob grobu svojcev. Nekulturno, vam rečem! Ja, ljube moje, skoraj bi pozabila. Pred sed- Zlobni pozdravček Radgonske klepetulje En TOTI in TOTA izLotmerka Ena TOTA ne ve, če je res, da je svetniku A. H. iz Gornje Radgone med odmorom skupščinskega zasedanja naše lotmerško-prleike občine včasih nerodno vzeti sendvič, ČeS da mu bo še kdo očital, da hodi I v Lotmerk zastonj jest. Slišala I pa je, da se je zadnjič o tem nekaj govorilo. In rekli so ii r Cene sadja in zelenjave TiatM Ošteti. Murska ljublian. Zelenjava tudi, da si je svetnik poleg sendviča tokrat zaslužil še kaj več, saj ni le sedel in poslušal, ampak je tudi nekaj ,svetniškega’ povedal. Menda je tudi protestiral, ker je ravnateljica malonedeljske osnovne Sole rekla, da je prizor o namišljeni otvoritvi nove šole leta 1999 pripravila tovarišica B. Ž. Zdaj smo vendar vsi gospodje in gospe, mar ne? En TOTI pa je zelo v skrbeh, če bo moral kaj na sodišče v Lotmerki, in to tako, kot morajo tudi cesarji. Del pešpoti je namreč tak, kot da bi tam hodili ne pa ljudje, ki se lahko kaj hitro spotaknejo v debelo kamenje, padejo in si kaj zlomijo ali pa hudo potolčejo, .............. Tisti, ki se pripeljejo v naše mesto s KamenSčaka - po Ptujski cesti, pa naj si te dni montirajo na svoje jeklene konjičke nekakšne naprave, ki jim bodo pred gumami avtomatsko trosile posipni material, da se bodo potem lahko ustavili, preden bodo zapeljali na prednostno Postružnikovo cesto. Ampak kje dobiti takšne naprave? Tega najbrž ne ve niti gospod T. H., ki je prvi mož naše tote službe. Jabolka Sobota Irinica Potnurla 60,00 50,00 60,00 Pomaranče 1W,00 100,00 140,00 Grozdje , Limone Banane Hruške Krompir Solata Zelje Čebula česen Korenje Cvetača I 1 150,00 150,00 160,00 150,00 180,00 90,00 90,00 130,00 100,00 100,00 100,00 30,00 35,00 35,00 100,00 1 00,00 1 00,00 35,00 30,00 40,00 35,00 80,00 40,00 250,00 240,00 290,00 80,00 110,00 70,00 160,00 100,00 150,00 Paradižnik 100,00 110,00 Paprika Kumare Jajca l| Orehova jedrca Koatanji 100,00 120,00 120,00 130,00 150,00 150,00 10,00 10,00 10,00 800,00 700,001000,00 80,00 80,00 100,001 Miinchenska Lipa lepo brsti Eno od najbolj aktivnih slovenskih kulturnih društev med zdomci je v zadnjem času prav gotovo tudi Lipa v Mtinchnu. Tam je na delu ali živi skupaj z našimi delavci okrog 5.700 Slovencev. Kot smo že poročali, so tani ustanovili lastno društvo in ga poimenovali Lipa. Pred razpadom Jugoslavije pa je delovalo društvo Triglav, ki je bdo projugoslovansko usmerjeno. Lipa si je zadala kot eno od na letošnje pustovanje pa jih je pomembnih nalog delovanje prišlo že okrog 500. Pripravili slovenske dopolnilne šole za so tudi proslavo v počastitev mlade. To jim tudi dokaj dobro slovenskega kulturnega praz-uspeva. Odrasli pa si seveda nika in dneva državnosti. Zdaj želijo predvsem druženja ob je spet veliko zanimanje za raznih prireditvah in tudi to jim martinovanje, ki bo 13. no- .uspeva’. Na lanskem martino- vembra v Daglfingu, in sicer vanju se je zbralo čez 300 ljudi, v slovenskem hotelu družine Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so pripeljali rejci na sejem 70 pigskov, ki so bili stari od 7 do 10 tednov in težki od 15 do 20 kilogramov. Stali so od 7,000 do 12,000 tolaijev. Prodajalci so odšli domov zadovoljni, saj so prodali prav vse. Sejem v Turnišču je vsak četrtek ob sedmih, prodajalci pa morajo imeti s sabo veljavne živinske potne liste. Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljski sejem rabljenib avtomobilov v Murski Soboti so prodajalci pripeljali 41 vozil, prodali pa 3, Jugo 45 koral, letnik 1990, s 46,000 prevoženimi kilometri, je zamenjal lastnika za 4.000 DEM; jugo 45, letnik 19S4, s 90.000 prevoženimi kilometri, za 1.500 DEM; in renault 4 GTL, letnik 1984, s prevoženimi 84,000 kilometri, za 1.400 DEM. Znamka avtomobila Opel Corsa Opel Kadet D Jugo Florida 1.4 Renault 5 Canipus Renault 4 TL Nissan Sunny Fiat Regala 100 SiE Citroen AX 11 TRE Zastava 101 Skala Golf JX Golf J letnik 1984 1988 1991 1990 1981 1992 1988 1988 1991 1989 1983 prevož, km 128,000 91.000 24.000 34.500 106.000 50.000 82.000 94,000 17.100 57.000 165.000 cena 7.600 DEM 12.000 DEM 9.200 DEM 9.900 DEM 1.200 DEM 19.000 DEM 9,000 DEM 7,800 DEM 6,300 DEM 13,800 DEM 6.500 DEM Zupan. Pokrovitelj prireditve bo Zdravilišče Radenska, za prijetno razpoloženje pa bo skrbel Ansambel Lojzeta Slaka s pevci. J. G. Ešoetn. ko k paritsnent ........ ^kto potic^ki /e simiikai paragrafe obudU, državljtrnkam in Hokej na travi Rezultati - 4. kolo Lipovci Predanovci Železničar Železničar Triglav Lek Lipovci Pomurje Predanovci MUnarič : Triglav ; Pomurje : Lek - 2:1 0:2 2:1 5 3 11 7:7 7 4 2 1 1 11:4 5 4 2 11 10:5 5 2 110 2:1 3 4 1 0 3 3:10 2 3 0 0 3 4:10 0 Lendavska Nafta je podjetje, ki zaposluje Se vedno več kot tisoč ljudi. Minili so sicer časi, ko so lahko v njej »združevali delo«;'"' ki niso mogli kam drugam, bili pa so pred tem na poliriČBiot položajih. Zdaj ko ni več vsevedne in usmerjajoče Partije J v Nafti je imel menda vsak deseti rdečo knjižico),Je težko dobihi delo, saj ga imajo premalo še tisti, ki so v službi, Še dobro, ihfli delo, saj ga imajo premalo še tisti, ki so v službi. Se dobro, nekaj Medžimurcev odšlo in tako se bo produktivnost (pa naj s^ii i sliši še tako nelogično) povečala. Morda bo tako v »proizvodnii*;' ne pa v uredništvu tovarniškega časopisa, kajti fantje so skupne septembrsko- novembrske številke »opravičili«: »Brale* J Nafte prosimo, da sprejmejo z razumevanjem dejstvo, morali zaradi ukrepa čakanja na delo doma združiti dve številki^ V glasilu, ki sem ga dobi! od znanca Geze, sem še prebral-. »Pravijo, daje dvorana Nafte (zdaj Djurekova) in Se nekaj pro®'? rov ob njej danih v najem za dobro plačilo. Nafta je Se prej opt^n".: pomembnejša adaptacijska dela in zdaj že nekaj mesecev plačilo najemnine.« - »Na najemnino bo treba menda Se dols-čakati, ker Nafta v gostišču Lovski dom dela premalo stroškov, p ni kaj kompenzirati.« Če me moja kmečka pamet ni potem iz tega dvogovora izhaja tale moralni nauk: Naftarji mcrT|| pogosteje k Djureku z naročilnico (jest in pit), sicer ne bo mcP plačati najemnine! In če sem že pri Nafti, potem moram omeniti tudi ukrep, ki 8^^ izrekla disciplinska komisija (pozneje pa potrdil delavski s’" zoper delavko I. R.-Š.: prekinitev delovnega razmerja pogoji"’^ Sest mesecev. Ob tem imenu in dveh priimkih sem se sp®"" vročih razprav v zvezi z zasedbo delovnega mesta direktorja stvenega doma v Lendavi in ugotovil: ena od kandidatk, kije®-| občinska vlada ni podpirala z vsemi štirimi (nogami in roka P, ima enake inicialke, Ali gre zgolj za naključje ali pa je izNr^ pogojno odpuščena tako drzna (tudi podjetna), da je obravnavanje ne moti pri kandaturi za direktorico? No, rasi^^ ljubo pa je treba povedati, da pravda Se teče, in sicer ha združenega dela. Dokler pa Človek ni pravnomočno obsoje"* l* nedolžen, tnar ne? pl Zagotovo pa ni nedolžen Štef Borovič-Boro, znani oskrbnik Copekovega mlina. Ondan, ko ga je žena zrinila s Ije, je odšel na svojo običajno prežo in čakal, da pride ! lrnemQt.afrti MQ vv/llalr/A« ml adrkiin _ kosmatega. Na »dlako« je položil mladoletno in zato Se bitje, ki je v megleni noči prišlo po naključju mimo, Sele jutro je ugotovil, da je ustrelil divjo svinjo, zato so ga člani n .. bratovščine krstili, Ker je mladi lovec skuhal dober upal, da ga bodo s šibami ie (po)božali, toda ni bilo tako: nedolžno bitje mu bo ostal v spominu udarec »rasujarja« ( . valca lesenih vil) Jožka. Je Že tako, da tudi tedaj, ko daš za p®' (ii*'? 7 Šf ’! (š 0| (t ii f Hi ti to & »d C, dl, in za v grlo, »najebeš«. ■ Kaže, da bodo »gor plačali« tudi delavci lendavskega Kerai*’^^ bo Jožko res preselil izdelavo keramike v Veliko Polano: teremu, se ne bo splačalo tako daleč voziti. »Se bodo pa domači,« ste najbrž dodali. Logično bi bilo, toda bojim ljudem gnetenje gline ne bo ugajalo (zlobnež je izjavil, da r^f najbrž ne bo postala lončarsko srediSče), čeprav je za znano, da radi gnetejo oziroma mečkajo. Pa ne glino! Za nagrado na moijc Zavarovalnica Adriatic je držala obljubo in gradila svoje najboljše zavarovance v osnovnih njimi je tudi 4, razred osemletke pri Gradu, dokaj so se vključili tudi učenci OŠ Ivana Cankarja LjiHPJ^jj Pred dnevi so jih popeljali z avtobusom na morje, kr, bilo marsikaj zanimivega, ZnajlepSo ladjo Prince bf/.j ^ji so se popeljali od Kopra do Portoroža, tam so kosila in zabavala jih je Romana Kranjčan, dobil' ,S) 120 let tradicije - — ZO Pomurska banka __I Vaša domača Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 28. oktobra 1993, ler^l* 29.10.1993 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 30. oktobra 1993 od 00.00. Država Avstrija Fraucija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 100 "loo” 1 Banka Slovenije 1,038.5734 2,085.1807 7,303.6103 7.5373 8,268.7824 122,3574 J Nakup 1,025.(10 2,055.00 7,320.00 7.40 8,140.00 121.40 1.^ ■ T l2<' V naših enotah smo začeli uvaja*' ZELENO ČRTO - . POLJE DISKRETNOST’ ki zagotavlja, da boste pri bancn okencu vedno sami. Tam, kjer je zelena črta zarisan^’ prosimo, da pred njo počakate-dokler se varčevalec pred vam' odmakne od okenca, potem pristopile Vi. Hvala za sodelovanje- to k 4, t (iiji ji S I' s ■l 5