Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto--------------------- $3.00
Za pol leta-----------------------1.75
EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont.
"Authorized as second class mail. Post Office Department, Ottawa"
V .
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
y.
I a

Let. 4. Št. 161.
Cena 5 c.
TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, MAY 8TH, 1946.
Price 5c.
Vol. 4. No. 161.
Ne plebiscit-temvec priznati pravico narodu
Byrnes-ov predlog kršitev sklepa v laity inPotsdamu
Pariz — Napram dnevnim poročilom je razvidno, da se zasedanje zunanjih ministrov v Pari-ru vrši v ostri debati glede mirovnih pogojev za Italijo in Nemčijo. Če tudi ni bilo postavljene vprašanje glede Nemčije na dnevni red, državni tajnik Byrnes je predložil novo pogodbo glede Nemčije, ki naj bi veljala za na-daljnih 25 let. Ta njegova poteza je zelo značilna v kolikor se tiče sklepov v Jalty in Potsdamu glede Nemčije ter istočasno zunanjo politike Združenih držav.
Jasno je kot beli dan, da je namera njegovega predloga glede pogodbe za Nemčijo razveljaviti sklepe velikih treh v Jalty in Potsdamu ter na ta način omogočiti rešitev fašističnih izmečkov. Sklepi velikih treh na konferenci v Jalty in Potsdamu določajo ne samo oboroženo razorožitev Hitlerjeve Nemčije, temveč, sprečiti kakršno koli mogočnost za oživetje nemškega nazi-fašizma, kateri bi ogrožal ponovno agresijo v svetu. Če torej niso veljavni sklepi treh velikih v Jalty in Potsdamu, kako naj bi dala nova podgodba drugačno garancijo razen, da se ji gre prav za tem, da se ti odločni sklepi razveljavijo.
Proti tej zelo nevarni potezi se je odločno postavil Vjačeslav Mo-lotov, sovjetski zunaji minister, V svojem govoru je označil to potezo kot kršitev sklepa velikih
Svet poslal $35.000 za otročjo bolnišnico
Svet Kanadskih Južnih Slovanov je podal naslednjo izjavo v zvezi z denarno vsoto od $35.000. 00, ki jo je zadnje dni poslal preko jugoslovanskega konzulata O-srednjemu odboru društva Rdečega Križa Jugoslavije:
"Svet Kanadskih Južnih Slovanov je poslal nadaljnih $35.000.00 v svrho graditve otročje bolnišnice oziroma oddelka pri Okrožni bolnišnici v Gospiču, Liki, kateri bo znan po njegovem imenu.
Denar je odposlan Osrednjemu odboru društva Rdečega Križa Jugoslavije v Belgradu. Pred tem je poslana denarna vsota $51.000.10, namenjena za nakupitev potrebne opreme v Švici. Vsega skupaj je torej poslano na račun otročje bolnišnice $86.000.00.
Zadnja denarna vsota $35.000. 00 je poslana preko Generalnega konzulata FLRJ., kateri potrjuje sprejem omenjene vsote in tudi naznanja, da se je dobilo dovoljenje od "Foreign Exchange control Board" v Ottawi, da se to denarno vsoto odpošlje na ime Izvršnega odbora društva Rdečega Križa Jugoslavije. Denar je odposlan najhitrejšim potom in kakor hitro dobi Generalni konzulat potrdilo o prejemu iz Belgra-da, nam naznani čim prej mogoče.
ireh v Jalty in Potsdamu.
Značilno je tudi, da se Byrnes pogaja za znižanje vojnih reparacij Italiji, medtem ko je proti opravičenih zahtev Jugoslavije glede povrnitve Julijske krajine in Trsta. On namreč predlaga, da bi se vršil plebescit v gotovih okupiranih conah, kjer živi večina Slovencev in Hrvatov. Mr. Byrnes pozablja na dejstvo, ki je celemu svetu znano, da se je Ju goslavija borila na strani Zvezni kov, medtem ko se je Italija na strani fašističnega osišča. To dejstvo zahteva od seje zunanjih ministrov v Parizu, pravično rešitev glede Julijske krajine in Trsta.
Vprašanje Trsta in Julijske Kra- Odmev proslav jine - vprašanje usode naroda-vprasanje sigurnosti in miru
prvega maja
EDINO SOVJETSKA UNIJA PODPIRA OPRAVIČENE ZAHTEVE JUGOSLAVIJE
Konferenca ministrov za zunanje zadeve, ki se vrši v Parizu kot predpriprava za mirovno konferenco, je še vedno v ostri debati z vprašanjem razmejitve nove meje med Jugoslavijo in Italijo, vprašanjem ozemlja v Tirolali, bivših italijanskih kolonij ter drugimi točkami na Sredozemlju. Poleg ostalih najbolj resno vprašanje na dnevnem redu je vprašanje povrnitve Trsta in Julijske Krajine Jugoslaviji.
NEKATERE ŠOLSKE KNJIGE SO PROFAŠISTIČNE
Toronto — Mrs. Edna Blois, članica šolskega odbora je v imenu delavske progresivne partije zvrnila pozornost šolski komisiji na šolske knjige, ki so z ozirom na zgodovino v gotovih ozirih profašistične. Te knjige se uporabljajo v srednjih in višjih šolah.
Tako n. pr. glede zgodovine o Musoliniju in Italiji se v teh knjigah podaja naslednjo razlago:
"Musolinijeva vloga v Italiji je bila vloga rešitelja, močnega in veščega voditelja. On je organiziral gibanje znano kot fašizem z namero rešiti državo pred "boljševizmom" ter mu je dano zaslužno mesto v družini naroda. V veliko so njegove zasluge za razvoj Italije in njenega gospodarstva".
Medtem, ko se v teh knjigah podaja taka razlaga o Musoliniji in njegovem fašizmu, poglejmo kako se podaja razlago o Sovjetski zvezi, pravi Mrs. Blois:
Stavka rudarjev v ZD.
......Pittsburg — Stavka nad 400.-
000 premogovnih rudarjev, ki so zastavkali potem, ko so lastniki velikih premogovnih družb odklonili priznati zahteve delavcev, se nadaljuje. Medtem stavka premogovnih rudarjev je prizadela tudi druga industrijska podjetja vsled pomanjkanja goriva. Situacija je zelo napeta, toda zaenkrat kljub pogajanj med rudarji in magnati premogovnih družb, ni prišlo še do sporazuma, t
Delavci vztrajajo pri svojih zahtevah.
Avtni delavci zahtevajo večje plače
Windsor — George Burt, direktor avtne unije (CIO) je z ozirom na plačo avtnih delavcev dejal:
"Namesto, da bi se plača delavcev zvišala sorazmerno z naraščanjem cen drugih potrebščin, njihova plača faktično je znižana. Povprečni zaslužek delavca se je skrčil od 13 do 14 odstotkov na teden. Namreč cene so se v aprilu zvišale za 20.08 osstotkov, kakor je naznanil odbor za statistiko, je rekel George Burt.
Toda še daleč večjo razliko dobimo pri plači v primeru med delavci v Kanadi in Združenih državah. Pri temu vprašanju je primerjal ceno plugu, za katerega farmer plača $153.50, dasi pa stane njegova produkcija v tovarni le $11.17. Ogromen dobiček ie zapaziti pri izdelovanju tudi drugih strojev kot n. pr. mlekarski industriji itd. Toda lastniki še vedno tarnajo proti kontroli cen, češ da je ta v njihovo zgubo. Poganjanje lastnikov velikih korpo-racij in družb proti kontroli cen, ni ničesar drugega, kakor znižanje plače delavcem in povečanje dobička posameznim družbam.
Prav zato je popolnoma na svojem mestu zahteva da se zviša plača delavcem $2.00 na dan ter skrajša delovni tednik na 40 ur.
"Delavski razred v Rusiji si je prizadeval rešitev izpod carske tiranije in sedaj se je znašel živet pod brutalno oblastjo diktatorske stranke, močenejše in sposobnejše v brutalnosti kakor pa je bila kdajkoli stara aristokracija".
Če eden trezno razsodi oba odstavka ne more priti do drugega zaključka kakor navaja Mrs. Edna Bloisi, članica šolskega odbora, da so nekatere šolske knjige faktično profašistične. še več, še pomislimo na zlobno antisovjetsko propagando, šele tedaj dobimo odgovor, da se dijakom v srednjih in višjih šolah namenoma zakriva vso resnico o Sovjetski zvezi ter podaja potvorbo o notranjem sistemu in vlogi Komunisti čne Partije v tem oziru.
Minulo soboto sta bili zaslišani obe stranki — Jugoslavija in Italija. Jugoslavija je odločna na stališču, da se Trst in Julijska krajina priključi k telesni matici Jugoslaviji. To zahtevajo ne samo interesi tam živečih narodov, temveč interesi mesta Trst in naposled sigurnost in mir v tem delu Evrope. Po drugi strani Italija, če tudi ni uradno predstavljena, zahteva Trst na podlagi italijanske večine, še več zahteva polovico Istre do Pulja, zopet na podlagi tega, da tam živi "čisto" italijanska večina.
Značilno^.je v tem oziru stališče vnanjih ministrov. Medtem ko so vjetski minister Vjačeslav Molo-tov podpira stališšče Jugoslavije, ameriški državni tajnik Byrnes priporoča "plebescit." Po njegovem velikodušnem mnenju tak plebescit bi se mogel vršiti le tedaj, ko bi Jugoslavija in Italija umaknili svoje čete iz spornega ozemlja. Pod nadzorstvom kakšnih vojaških čei bi se vršil plebescit, Byrnes seveda ni omenil Izgleda pa, da z plebescitom vidi mogočnost pripraviti podlago za drugo Grčijo.
Proti predloga za plebescit je odločno nastopil vnanji minister Sovjetske Unije, Molotov, ter na-zval to potezo kot kazen za Slovane živeče v Julijski Krajini, katero jim žele naložiti zapadni za-
vezniki. Očividno je, da je Byrnes predlog podal precej slabo luč napram zapadnim zaveznikom, ker ga v tem oziru ni hotel podpirati celo Mr. Bevin.
Kljub ostri debati vnanjih ministrov prevladujejo mnenje, da morda pride do kompromisa. Združene države na podlagi neuradnih navodov izražajo pripravnost na kompromis v zameno, da Sovjetska Unija odkloni pravico pri rešitvi glede italijanskih kolonij. Z takem kompromisom bi se najbrž strinjal tudi Mr. Bevin, težko da bi se pa strinjal vnanji minister Molotov.
Napram poslednjih vesti, vprašanja Trsta in razmejitve med Jugoslavijo in Italijo, je odloženo z ciljem, da se uredijo še druga vprašanja in zlasti vprašanje miru na Balkanu.
Diplomatični dopisnik za Dei!y Mail med drugim o vprašanju Trsta, pravi naslednje: "Priključitev Trsta Jugoslaviji bi prizadela okrog 40 odstotkov prebivalcev v Julijski krajini italijanskega porekla. Toda daleč bolj bi pa prizadela britanski vpliv na Sredozemlju. Ako se torej skuša rešiti vprašanje na podlagi narodne večine in ako se želi da luka Trst služi Slovanom in drugim narodom posebno pa svojemu zaledju, tedaj se mora najti rešitev pravično in trajno.
V	znaku mednarodne sigurnosti in miru, so se vršile velike demonstracije po celem svetu prvega maja. Milijoni delavcev in ljudstva se je udeležilo prvomajskih proslav, ki so se vršile po vseh večjih mestih raznih držav, v nekaterih prvikrat po 11. letih.
V	Moskvi, prestolnici socialistične države, več kot šest ur se je pomikala ogromna procesija čez Rdeči trg v Stadium, kjer seje nahajal na govorniškem odru generalisim Stalin in drugi voditelji mogočne Sovjetske zveze. Maršal Konstantin Rokosovsky, čigar ime je poleg drugih častnikov slavne Rdeče Armade slovelo, je održal pozdravni nagovor ter zvrnil pozornost na nevarnost zarote proti sigurnosti in miru v posameznih kapitalističnih državah. Izmečki fašizma in črna reakcija nista zadovoljni s izidom vojne zato delajo z vsemi intrigami za novo vojno. Mi moramo o-stati na straži in držati svoje sile pripravne na morebitno eventuel-nost — je poudaril maršal Roko-sovsky.
V	Jugoslaviji se je vršilo praznovanje prvega maja kot nikoli prej. Po vseh mestih in vaseh se je udeležilo tisoči in tisoči ljudstva proslav in zborovanj. V mestu Trstu, se je udeležilo nad 50.000 ljudstva, ter navdušeno z delovnim poletom po priključitvi k republiki Jugoslaviji klicalo: "Viva Tito! Viva Stalin!" Na mnogih transparentih, ki so jih nosili demonstranti, so se videli napisali: "Zahtevamo priključitev
Sovjetska Zveza ostane zvesta svoji politiki miru
ŽIDI IN ARABCI PROTI VNANJIH INTRIG
London — V Palestini je prišlo do močnega odpora ljudstva proti diktatu britansko-ameriške imperialistične politike, kateri je naperjen tako proti narodu v Palestini kot proti Židom v Evropi.
Reakcionarno časopisje skuša prikazati situacijo v Palestini kakor upor palestinskega naroda proti izselitve 100J300 Židov iz Evrope v Palestino, medtem ko
GOVOR PREDSEDNIKA VLADE
GENERALISIMA STALINA
Ob priliki svečane proslave prvega maja, na Rdečem trgu pred mnogoštevilno množico ljudstva, vojaki in častniki ter zunanjimi predstavništmi, predsednik sovjetske vlade, generalisim Stalin je podal naslednji govor:
"Tovariši, rdečearmejci in mornarji, naredniki in nižji oficirji; tovariši oficirji, generali in admirali; delovno ljudstvo Sovjetske Zveze:
"Mi danes prvikrat po zmagoslavnem končanju velike patriotič-ne vojne slavimo Prvi maj — mednarodni praznik delovnega ljudstva — v uslovih miroljubnega življenja izvojevanega v težki borbi pod ceno velikih žrtev in trpljenja.
Pred enim letom je Rdeča Armada postavila nad Berlinom zastavo zmage in dokončala popolni poraz fašistične Nemčije. V teku štirih mesecev pozneje je imperialistična Japonska položila orožje. Druga svetovna >ojna, ki so jo pripravljale sile mednarodne reakcije vred z glavnimi fašističnimi državami, je končana s zmago svobodoljubnih narodov. Tako so s razbitjem in likvidacijo glavnih brlogov fašizma in svetovne agresije rezultirale tudi spremembe v političnem življenju narodov sveta v velikem norastu demokratičnih in narodnih gibanj.
Narodne mase poučene z izkušnjami vojne so razumele, da usoda držav ne more biti poverjena reakcionarnim voditeljem, ki sledijo tesno sebično protinarodno politiko. To je razlog zakaj so narodi, ki ne želijo živeti po starem načinu vzeli usodo svojih držav v svoje lastne roke, vzpostavljajo demokratični red in se aktivno borijo proti sil reakcije, proti pod-žigalcev nove vojne. Narodi sveta se ne želijo vrniti v nove stra-
se narod v resnici bori proti	diktatu imperialistične politike,	katera skuša na umeten način	razdvajati ljudstvo.
hote vojne, temveč se uporno borijo za varnost in mir.
Na čelu borbe za varnost in mir odločno koraka Sovjetska Zveza, katera je igrala odločilno vlogo pri razbijanju fašizma in izpolnila svojo veliko misijo osvoboditve. Narodi, ki jih je Sovjetska Zveza osvobodila izpod fašističnega jarma so dobili priliko za graditev svojega državnega življenja na demokratičnih temeljih k ostva-ritvi svojih historijskih teženj. Na tej poti so našli bratsko pomoč z strani Sovjetske Zveze.
Cel svet se je prepričal ne samo v moč sovjetske države, temveč tudi pravičnost njene politike, ki se temelji na priznaju enakopravnosti vseh narodov, na spoštovanju njihove svobode in neodvisnosti.
Ne more biti prav nobenega razloga za dvom, da bo Sovjetska Zveza tudi v bodoče ostala zvesta svoji politiki varnosti in miru, politiki enakopravnosti in prijateljstva narodov.
Delavci, kmetje in intelektualci naše zemlje so sprejeli petletni načrt kot borbeni program odgovarjajoč njihovim vitalnim interesom. Mi moremo izraziti nado, da sovjetski narodi pod vodstvom Komunistične partije ne bodo štedili v svojih silah in naporih v cilju ne samo izpolniti, temveč prekoračiti določitve novega petletnega načrta.
Po dokončanju vojne. Sovjetska Zveza je začela miroljubno socialistično graditev. Navdušeni z svojimi velikimi dosegami sovjetski narodi so začeli mirnim in konstruktivnim delom, ki je bilo prekinjeno zaradi vojne. Zakon o petletnem načrtu obnove in razvoja nacionalne ekonomije ZSSR, v dobi od 1946 do 1950 leta, sprejet po Svetu Vrhovnega Sovjeta, odpira nove perspektive nadaljne rasti produktivnih sil naše zemlje, rast in razvoj njene ekonomske moči, podvig njenega materijalnega stanja in kulture.
Razvijajoč mirno socialistično graditev mi ne smemo niti za eno minuto pozabiti na intrige med-
narodne reakcije, katera pripravlja načrte za novo vojno. Treba se je spomniti na nauk velikega Lenina, ki je dejal, da je pri prehodu k mirodobnemu delu potrebna stalna budnost, čuvati kakor zenico svojega očesa oborožene sile in obrambno moč naše zemlje.
Oborožene moči Sovjetske Zveze, naša pehota, naša letalska sila in mornarica — izvršile so svojo dolžnost napram svoji zemlji v veliki domovinski vojni. Pred njimi je sedaj ne manj važna naloga kakor da budno stoje na straži miru, izbojevan konstruktivnim delom sovjetskih narodov, da so trdna in mogočna skala interesov Sovjetske Zveze.
Uspešna izvršitev teh častnih nalog je mogoča samo pod uslovi nadaljne rasti vojne kulture in vojne bistrosti častnikov in vojakov Rdeče Armade, naše mornarice naše avijacije. Oborožene sile Sovjetske Zveze morajo z vsa-
Ponujajo se za priče Mihajloviou
Ottawa — Iz tukajšnih virov je podana vest v javnost, da sta se priglasila dva kanadska letalca, ki da sta bila rešena po četnikih v Jugoslaviji, da sta pripravljena pričati v obrambo Mihajloviča, Svojo pripravljenost sta prijavila podtajniku za notranje zadeve Mr. Normanu Robertson-u, kateri je vzel njuno zadevo na znanje.
Izjavila sta tudi, da je okrog 600 letalcev bilo rešeno v Jugoslaviji po četnikih. Tako sta izjavila mlada nadebudna letalca.
Toda, daleč bolj pametno bi bilo, da sta podala izjavo v zadevi Kurt Meyer-a, kateri bo služil svojo kazen v kanadskih ječah in za katerega se že sedaj razpravlja kakšne regulacije naj bi bile zanj v ječi. Da li kakor civilnih jetnikov ali pa kako drugače. Že iz tega je mogoče zaključiti, da so gotovi krogi še vedno naklonjeni fašističnim zločincem.
kim dnem izboljšavati svojo vojno bistrost na podlagi vojnih izkušenj, na podlagi napredka vojnega pouka in tehnike. Je izven sumne, da bo naša armada, naša mornarica in naša avijacija ustvarila te naloge, ki so pred nami.
Tovariši, Rdečearmejci in mor-nariji, naredniki in nižji oficirji, tovariši oficirji, general, admirali, tovariši možje in žene, umski delavci, vojaki odpuščeni iz vrst Rdeče Armade, v imenu vlade in Komunistične partije — Vas pozdravljam in Vam čestitam Prvi maj.
Da zabeležimo mednarodni praznik delovnega ljudstva, zapovedujem:
Danes, v pozdrav Prvega maja naj se izstreli 20 salv v Moskvi, glavni prestolici naše zemlje in v glavnih mestih Zveznih republik kot v Lavovu, Kenisbergu, Kaba-rovska, Vladivostoku in Port Ar-thurju, tudi v junaških mestih Le ningradu, Stalingradu, Sevestopo-lu in Odesi.
živele naše junaške sile!
živela naša slavna Komunistična Partija!
živeli veliki sovjetski narodi!
Živela naša mogočna sovjetska domovina!
Minister oboroženih sil ZSSR., predsednik vlade generalisim Stalin.
Vprašanje nove ustave
Pariz — Zadnjo nedeljo se je vršil plebescit v Franciji glede novo ustave. Po neuradnih podatkih rezultat tega plebescita kaže, da se je francoski narod izrekel proti novega načrta ustave. Nova ustava je določala celo vrsto progresivnih določb in izgleda, da je reakcija uspela ponovno zastrašiti ljudstvo pred takozvano "rudečo diktaturo."
Na podlagi rezultata glasovanja francoskih parlament bo mo-
li Jugoslaviji!"
Nad pol milijona delavcev v Parizu se je udeležilo demonstracije prvega maja, ter zahtevali prekinitev odnošajev z fašističnim režimom v Španiji. Tudi v Berlinu so se vršile velike proslave, katerih se je udeležilo nad' 400.-000 delavcev in delavk.
Prvikrat po 11 letih se je vršila proslava prvega maja v Toki ju. Japonski. Nad 400.000 ljudstva se je udeležilo proslave prvega maja organizirane po komunistični in socialistični partiji ter napovedalo generalno stavko proti formiranju vlade po eni reakcionarni stranki.
V	Madridu je počila bomba pred bogato trgovino kljub terorju in nasilju fašističnega režima. Eksplozija bombe je izražala voljo španskega naroda v borbi proti režima,-ki sta ga Hitler in Mu-solini postavila z bajoneti.
V	Kanadi proslave prvega maja so vršile na javnih zborovanjih in shodih. Organizirani delavci so se na ta način posvetovali o težkih nalogah, ki so pred njimi in ljudstvom v deželi. Izboljšanje življenskih in delovnih razmer, utrditev edinstva za sigurnost miru ter kooperacijo med narodi za trajen in pravičen mir so njihove neposredne zahteve.
Zveza antifašističnih žen za Slovensko Koroško
Zveza Antifašističnih žen za Slovensko Koroško je poslala maršalu Josipu Brozu-Titu, predsedniku vlade Federativne ljudske republike Jugoslavije naslednje pismo:
"Antifašistične žene iz Slovenske Koroške, zbrane na današnjem velikem zborovanju v Celovcu ob priliki mednarodnega ženskega praznika 8. marca, Vam pošiljamo iskrene pozdrave.
Obenem se Vam zahvaljujemo za Vaše nedavne odločne besede, s katerimi ste ponovno pred vsem svetom poudarili pripravljenost Jugoslavije, da bo storila vse za pravično rešite^ vprašanja Slovenske Koroške.
Vaša izjava nam je mogoča o-pora v naši nadaljni borbi za demokratične pravice samoodločbe in združitve koroških Slovencev z matičnim narodom".
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Nad 4.000 delavcev glasovalo za stavko
Hamilton, 6 maja. — Nad 4.477 jeklarskih delavcev, v 15 jeklarskih tovarnih je glasovalo za stavko. Glasovanje se je vršilo v jeklarskih tovarnah v Hamiltonu, Wellandu in Torontu. Rezultat glasovanja kaže, da je 95% delavcev glasovalo za stavko ako ne bodejo jeklarske družbe upoštevale njihove zahteve.
Medtem pogajanja med jeklarskimi delavci in jeklarskimi družbami so v teku v Sault Ste Marie in Sydney, Nova Scotia. Ako ne pride do sporazuma stavka v jeklarskih podjetjih bo zajela nad 60.000 delavcev.
Poglavitne zahteve jeklarskih delavcev so: minimalna plača $33.00 na teden in dva tedna plačane počitnice.
Za stavko so glasovali delavci tovarne gumija, Gutta Percha. Od 900 zaposlenih delavcev, 706 je glasovalo za stavko ako kompa-nija ne zviša plačo 20 centi na uro in prizna 40 ur delovni tednik
ral izbrati ponovno komisijo za drugi načrt ustave, kateri bo predložen parlamentu in narodu za odobritev.
J5
EDINOST
d
Published weekly at
206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P.
Ob prvi obletnici zmage v Evropi
Dne 9 maja ob 12. 16 uri zjutraj (evropski čas) je bila podpisana v Berlinu brezpogojna predaja nemških nazifašističnih oboroženih sil. Ta formalnost se je vršila v poslopju pred neko vojno akademijo, na vogalu Frieddrichstrasse in Reheinsteinstrasse v Berlinu. V imenu razbitih nazifašističnih oboroženih sil, pogodbo je podpisal nazifašistični maršal Wilhelm Keitel„ pod poveljstvom maršala žukova, Maršal žukov je zapove-dal ob navzočnosti zavezniških generalov, razbiti nazifašistični "eliti", če je pripravna podpisati brezpogojno predajo, ,nakar je nekoč našopirjeni Wilhelm Keitl odvrnil, da je pripravna. Tako je brezpogojna predaja nazifašističnih sil podpisana točno ob 12,45 uri, dne 9 maja lanskega leta.
Jutri se torej vrši prva obletnica odkar so mogočna Rdeča Armada z vzhoda in zavezniške armade s zapada dokončno obračunale z oboroženo močjo nekdaj ,'nepremagljive" nazifašistične vojske.
Kakšno veselje je zavladalo po celem svetu ob naznanilu brezpogojne zmage nad fašističnimi giljotin-ci, se ne da opisati samo v par besedah. To navdušenje ljudstva, njegov odih in o bratski zaupnosti bodo napisane cela vrsta knjig. Zgodovina bo ponavljala ta trenutek ne samo kot zmago nad krvoločnim sovražnikom napredka in pragresa, temveč kot veličastveno silo Ze-dinjenih Narodov, ki je poleg zmage nad skupnim sovražnikom fažizmom, napovedala pohod nove dobe za narode in človeštvo.
Prvikrat v povesti človeštva se je izražala stoletna želja vseh svobodoljubnih narodov, poglavitno po končani vojni v skupni moči graditi novo pravično in miroljubno življenje za vse narode. Graditi to novo življenje v skupni moči in kooperaciji prav tako kakor se je vodila bitka nad sovražnikom za skupno zmago.
Preteklo je od tega veličanstvenega dne 9 maja, komaj eno leto. Navidezno kratka doba. Toda v primeru z sklepi, ki so bili določeni v Jalti in Potsdamu, v primeru pripravnosti svobodoljubnih narodov za graditi novo in srečnejše življenje, je precej dolga doba. Tembolj, če pomislimo na gotove stvari v mednarodnih zadevah, če pomislimo na črne reakcionarne sile, ki kljub vsemu temu podžigajo za tretjo svetovno vojno, tedaj je ta doba predolga doba vsled dejstva, da se odlaša z dejanskim izvajanjem določb, ki so bile podpisane v Jalti in Potsdamu, da se odlaša z čistko fašističnih elementov, da se omahuje pred neposrednimi nalogami graditi trajen in pravičen mir.
Ob prvi obletnici zmage nad oboroženimi silami fašizma v Evropi, nas danes bolj kot kdaj prej opozarjajo gotove razmere in posebno brezobzirna kampanja črne reakcije proti sporazumu in kooperaciji Zedinje-nih Narodov, graditi narodno edinstvo, katero je omogočilo zmago nad fašizmom.
Narodno edinstvo je neposredno geslo vseh demokratičnih sil,, da se spreči naval črne reakcije proti izboljšanju življenskih in delovnih pogojev, proti sporazumu in kooperaciji Zedinjenih Narodov, proti graditvi trajnega in pravičnega miru v svetu. Narodno edinstvo, sporazum vseh demokratičnih sil, je mogočna sila, ki zamore sprečiti naval reakcije, naval podžigalcev za vojno, ter gradi,ti novo srečnejše življenje za katero so se borili vsi svobodoljubni narodi v svetu.
TRDA DEJSTVA
Srečal sem močno ženo
Zahteve Jugoslavije, so pravične zahteve
Edvard Kardelj, podpredsednik Zvezne ljudske vlade, je v enem svojem govoru glede Trsta in Julijske krajine, dejal naslednje značilne besede:
"Ni potrebno dokazovati etnične upravičenosti naših zahtev. Prav tako ni treb ponavljati, da ne zahtevamo tujih ozemelj. Ali ni po vsem tem — milo rečeno — zelo čudno, če gotovi krogi v zavezniških državah poskušajo zaščititi osvajalne imperialistične zahteve svojega vče-rajšnega sovražnika pred upravičenimi nacionalnimi zahtevami svojega zaveznika?"
Da — povsem to je zelo milo rečeno vsle$ dejstva, da se je Jugoslavija borila na strani Amerike in Anglije ter ostalih Zedinjenih Narodov, medtem ko se je Italija borila na strani Hitlerjeve Nemčije proti Ameriki, Angliji in ostalih Zedinjenih Narodov.
Ameriški državni tajnik Byrnes, izgleda ne samo, da poskuša pozabiti na to dejstvo, temveč poskuša prikazati zahteve Italije opravičene na podlagi italijanske večine in posebno z "doprinosom", ki ga je doprinesla v prid Zedinjenih Narodov.	,
Tako stališče je res čudno z strani včerajšnih zaveznikov napram svoji zaveznici, ki se je tako junaško borila ter z junaško borbo pridobila slavno mesto v vrstah kakor ni v duhu. sklepov konference treh velikih v Jalti in vseh svobodoljubnih narodov v svetu. Hako stališče ni-Potsdamu. še več. Ono ne vodi v duhu načel k zgraditvi povojnega sveta na z krvjo začrtanih načelih za trajen in pravičen mir, ampak medtem ko z ene strani podira sklepe konference treh velikih,, po drugi strani daje ko-rajžo še preživelim fašističnim elementom, kateri skušajo zanetiti nove vojne konflikte.
Priznati opravičene zahteve narodov, se pravi odstraniti vsako možnost za nadaljno podžiganje mržnje in sovraštva, se pravi graditi trajen in pravičen mir.
Pod gornjim naslovom prinaša "Primorski dnevnik" uvodnik Franceta Bevka, p r e dsednika PNOO za Trst in Slovensko Pri-morje, ki se glasi:
Zadnji dogodki me spominjajo na prve čase fažizma, ko sta grožnja in nasilje hotela zastrašiti ljudstvo. Metode so iste in izvirajo iz iste miselnosti, ki se skriva za krinko "demokracije" in "italijan-stva" Trsta. S to parolo fašisti danes izrabljajo sentimentalna čustva dela prebivalstva. Ne smemo zapirati oči pred resnico, da je fašizem vzgojil celo pokolenje, ki kljub političnemu in vojaškemu zlomu ne more čez noč spremeniti svoje miselnosti. Potrebna bi bila dolga leta prevzgoje, da bi bilo s temi ljudmi možno sožitje v demokratičnem smislu. Toda v-se kaže, da poklicanim ni do pre-vzgojitve fašistov in niti do tega da bi onemogočili njihove nove izpade proti prebivalstvu. Nasprotno, dajejo jim celo potuho, da uporabim najmilejšo besedo, nočem uporabljati trdih besed, ker so že dejstva dovolj trda. Le tako si lahko razlagam zadnje dogodke, ki se nemoteno nadaljujejo.
Škedenjski primer, provokacije, zasramovanje in pretepanje mirnih manifestantov, poskušen napad na sedež Komunistične partije, hujskajoči govori, demoliranje lokalov, vlomi v privatna stanovanja in plenjenje ter trganje zastav, itd. Premnogo je primerov, ki jih kot dokumentarno gradivo prinašajo naši listi. To so več kot jasni opomini za bodočnost, ako bi bil Trst priključen Italiji in bi fašistična drhal svobodno straho-vala ulico. Slovenci in italijansko delovno ljudstvo imajo pregrenke izkušnje za seboj, da bi se ne zavedali, kaj to pomeni. Prav to jih navdaja s še večjo odločnostjo, da se to ne sme zgoditi. In njihova naravna pravica, pravica človeške samoobrambe je, da prepreči ponovitev preteklosti, ko je pre-tepaška, oblastiželjna manjšina s terorjem vladala nad mirno, delovno večino. To mora uvideti tudi razmejitvena komisija spričo dogodkov, ki se ji odigravajo pred očmi. Za nas pa so prav zadnji dnevi en važen razlog več, da smo nepopustljivi v svojih upravičenih zahtevah.
Ako kdo trdi, da s svojimi u-krepi in nastopi brani svobodno izražanje volje manjšine, ne govori resnice. Dogodki nas prepričujejo prav o nasprotnem. Ni nika-ko čudo, ako se med prebivalstvom vedno bolj utrjuje mnenje, da ona oblast, ki je poklicana, da bi z nepristranskim nastopanjem čuvala red in mir na tem ozemlju, zavzema njegovim upravičenim težnjam nasprotno stališče. Še več. Utrjuje se celo mnenje, ki ga po tej poti tolmačim javnosti, da oblast favorizira nasprotno skupino, katere del ne predstavlja le od nas ločenega naziranja, ampak naravnost ogrožanje naših najosnovnejših demokratičnih svoboščin. Javnost se vprašuje: Kako je mogoče, da se pojavljajo na ulicah s palicami oborožene pre-tepaške skupine? Ali res ni sredstev, da se to prepreči? Vprašuje se dalje: Kako je mogoče, da so prišle take skupine v Trst iz Italije, kot poročajo listi in očividci? Kako je mogoče, da so bili pred očmi policije napadeni in demolirani lokali? Kako je mogoče, da je bil pred očmi policije in zavezniških vojakov na ogaben način zasramovan najviši predstavnik Jugoslavije? Poleg pristranskega poročanja zavezniških glasil je še več značilnih primerov, ki jih ne bom vseh navajal in ki jih je težko spraviti v sklad z nepristranostjo. Ne verjamem da bi mogla angleška in ameriška javnost to odobravati, ako bi bila o dogodkih poučena. Naše ljudstvo se ne da mamiti od besed, ampak vidi in sodi samo dejanja. Njegova sodba pa je taka, kakor sem jo zgoraj navedel.
Večkrat sem slišal pritožbe, češ da naše ljudstvo ne mara zaveznikov. Pod zavezniki sta bila mišljena Anglija in Amerika, katerih zastopniki upravljajo to ozemlje. Nepoučeni, ki so le bežno obiskali naše kraje, so ponavljali besede drugih, ko so trdili, da je temu kriva propaganda. Katera propaganda? Od kod? Kakor da bi bilo primorsko ljudstvo še otrok in ne zadosti zrelo, da bi samo čutilo in sodilo. Neupogljivih sil, ki jih je naše ljudstvo pokazalo zadnje mesece in leta, bi ne mogla zbuditi nobena propaganda, ako bi žive ne kipele že v njem. Najmočnejša propaganda je bilo če-trtoletno zatiranje, ki mu je potisnilo orožje v roko za boj proti fašizmu na strani zaveznikov. Poudarjam: na strani zaveznikov, medtem ko so junaki s kolci teh dni v službi okupatorja sikali strup na zapadne demokracije. Menda mi ni treba šele opisati
prijateljskega čustva našega ljudstva do vseh narodov, ki so mu bili tovariši v boju. One zavezniške čete, ki so prve prišle v naše kraje, bi vedele povedati, kako so bile sprejete z zastavami in cvetjem. Naš narod je bil pripravljen gojiti odkrito prijateljstvo z v-sakomur, ki upošteva njegove napore in njegove upravičene težnje.
Ako se je potem njegovo čustvo na mah preokrenilo, ni bila njegova krivda, zato so bili tehtni vzroki. S tem, da so morali partizani zapustiti osvobojeno ozemlje, se je naš narod čutil ogroženega v pridobitvah težke borbe. Zadnji meseci dokazujejo, da njegove bojazni niso bile neutemeljene. Ne samo, da je bila proglašena za sporno čisto slovenska zemlja, ampak je bila ukinjena tudi oblast, ki je ljudstvu prvič v zgodovini dala v roke vodstvo lastne usode. Neuvidevnost in nenaklonjenost vodilnih osebnosti je šla tako daleč, da so ponekod prišli do odločujoče besede naši bivši tlačitelji in so zavzemali važna mesta celo narodni izdajalci. Odločilno je bilo tudi sovražno razpoloženje, ki ga zavezniški vojaki prepogosto kažejo nasproti našemu ljudstvu. Spočetka sem verjel, da so to le posamezni primeri, ki jih ni mogoče posploševati. Toda prehudo so se množile žalitve simbo-
lov in oseb, ki so drage našemu srcu, da ne omenjam druge vrste primerov. Ne bom raziskoval vz-roko tega vedenja, ugotavljam le resnico. Ljudstvo se ni čutilo samo ogroženo v svojih upih, ampak je bilo tudi žaljeno v svojih najglobljih čustvih.
Vse to morda težko doume, k-dor ni živel in trpel z nami v zadnjem četrtstoletju. Kdor hoče, da ga ljudstvo ljubi, mu mora tudi on nuditi ljubezen, ali vsaj spoštovati in upoštevati njegovo voljo. Priznajte našemu narodu pridobitve borbe, očistite deželo povzročiteljev preteklega gorja, ne žalite njegovih čustev — videli boste, kako zna ljubiti in biti hvaležen. Jasno pa je, da mora sovraštvo izzvati samo sovraštvo. Ta neutemeljena mržnja pa nikakor ni naperjena proti angleškemu in ameriškemu narodu, ki hodita po poti demokracije in mirnega sožitja med narodi, zgrajenega na osnovah enakih pravic za vse in ne sledita Chufchillu v njegovem hujskanju na novo vojno. Ves svet je za pričo, s kakšnimi prijateljskimi čustvi je naše ljudstvo sprejelo razmejitveno komisijo, ki jo je že tedne pričakovalo z zastavami in slavoloki, ker pričakuje od nje potrditev svojih pravic. Ne zahteva drugega kot svojo pravico. V tem pa je neuklonljivo.
Napisal: JOŽE LAMPRET
Bilo je v mesecu novembru predlanskega (1943) leta. Borci 15 Udarne Divizije so napadli švab-sko-domobransko postojanko v Kočevju. Mrk, deževen dan je bil. Gosta megla se je spuščala globoko v dolino. Sovražni avioni so se spuščali nizko in bombardirali naše položaje. Naši topovi so bruhali ogenj na sovražno trdnjavo. Kočevski rudnik je bil v plamenih. Močne detonacije so stresale šipe v oknih bližnjih hiš. Naši diverzanti so bili na delu. Orjaška je bila ta borba, sovražnik se je utrdil v posameznih hišah. Na juriš so naši hrabri borci zavzeli postojanko za postojanko. Sredi najhujšega ognja pa je igral na harmoniko partizanske pesmi tovariš Janez.
Prinašali so ranjene in mrtve borce. Mrtve so nosili v bližnjo podružno cerkev in jih v šotorska krila zavite polagali na gola ka-menita cerkvena tla. Strnjena kri pod zvonikom, mučeniška kri mi je bila kažipot v čudno, neobičajno mrtvašnico. Belogardistični der-višj-duhovniki so jih izobčili iz cerkvenega posestva, odrekli jim blagoslovljeno zemljo in cerkveni pogreb, žive so vrgli iz cerkve — mrtvi se ponovno vračajo vanjo. Nekoč so jih nosili k krstnemu kamnu, kjer so prejeli krst vode. Danes so jih prinesli v cerkev, ko so prejeli v borbi krst krvi za do-
Narodnostna struktura Julijske Krajine
(Nadaljevanje)
Jedro današnjega Trsta je pred-zgodovinsko naselje, ki se je ohranilo več ali manj nespremenjeno celo do 18 stoletja. Mesto je imelo pretežno romanski značaj, če prav so se že zgodaj začeli pojavljati Slovani in je n. pr. v spisku tržaških meščanov iz leta 1202 že lepo število slovenskih imen. Treba je naglasiti, da je tedanji Trst zavzemal samo neznaten del sedanjega Trsta in da je bilo na področju, kjer so zdaj mestne ulice, več slovenskih kmečkih in ribiških naselj, medtem ko so bila druga področja rnestne občine, obala od Trsta do Milj, kakor tudi ostalo zaledje, povsem slovensko. Do 18 stoletja ni Trst imel nikdar nad 10.000 prebivalcev. Po prvem štetju iz leta 1735 je mesto štelo le 3865 prebivalcev, medtem ko je skupno število prebivalstva občine v tistem času ocenjeno na 7250. Pripomniti moramo, da je bilo prebivalstvo zunaj mestnega obzidja povsem slovensko.
Napredek tehnike in gospodar-stvar kakor tudi zlom beneškega monopola na plovbo po Jadranskem morju, sta omogočila silen razvoj Trsta, čigar prebivalstvo je na področju tržaške občine že leta 1800 znašalo 28.000, leta 1900 je Trst štel že 188.599 prebivalcev, v dobi svojega največjega procvi-ta (1910) pa 229.510 prebivalcev. Mestno področje se je razširilo in vanj je bilo vključenih več slovenskih naselj. Dokazano je, da porast prebivalstva v Trstu ni toliko rezultat večje natalitete kakor posledica priseljevanja. V času od leta 1869 do 1910 je znašal naravni prirastek prebivalstva le 18% skupnega prirastka, ostalih 82% pa odpade na presežek priseljevanja nad izseljevanjem. Ljudska štetja v zadnjih desetletjih avstrijske uprave dokazujejo, da se je v občini rodilo samo okrog 60 odstotkov prisotnih prebivalcev, medtem ko jih je imelo domovinsko pravico še manj n. pr. leta 1885 samo 54.3%, leta 1910 pa le 41.7%. Razumljivo je, da so se priseljenci priseljevali iz raznih dežel, saj je Trst pristaniško mesto, ki ima svetovni pomen. Med priseljenci so Nemci, Čehi, Poljaki, Grki, Turki, Arbanasi, Srbi, Armenci, Egipčani itd. Toda največji del priseljencev je iz vrst Slovencev in Hrvatov iz sosednjih pokrajin za njimi pa sledijo Italijani iz sosednjih goriških in istrst-kih krajev ter iz same Italije. Po statističnih podatkih iz leta 1910 je imelo domovinsko pravico v samem mestu, kakor smo naveli 41.7% prebivalcev, v slovenskih deželah 19.32%, v hrvatskih in srbskih krajih monarhije 10.35%, v italijanskih 7.47 odstotka, v drugih deželah avstrijske monarhije 5.7%, v tujini pa 15.45%, od tega v Italiji približno tri četrtine.
Trst je dolgo asimiliral jugoslovanske izseljence, kar dokazujejo mnogi priimki tržaških Italijanov, ki so slovenski in ki jih je šele fašistični režim "italijanizi-ral." Toda ta proces je prenehal končno zlasti v dobi gospodarskega procvita v 20 stoletju in število Jugoslovanov v Trstu je čedalje bolj naraščalo, tako da bi zdaj Trst imel slovensko večino, če ne bi prišlo do vojne in italijanske aneksije — po samem na-
ravnem razvoju, a na po namišljenem političnem favoriziranju Slovencev od strani Avstrije, ki ga nikdar ni bilo.
Da bi italijanska večina v mestni občini preprečila nastanek slovenske večine, je umetno podpirala priseljevanje Italijanov iz Italije, tako da je bilo že leta 1910 v Trstu 29.429 Italijanov, tako imenovanih "regnicoli".
Glede na to, ker so podatki avstrijskega ljudskega štetja iz leta 1910 povsem nezanesljivi in ker si iz njih ne moremo ustvariti prave slike etničke strukture v Trstu, jih bomo osvetili z rezultati parlamentarnih volitev leta 1907. Te volitve so bile izvršene po volivni reformi, ki je določala splošno,
enako, tajno in neposredno pravico glasovanja. Proti tej reformi so se borili tržaški liberalci, ali kakor so se sami imenovali "napred-njaki" (Associazione progressiva), ker so se zavedali, da bodo z novim volivnim zakonom izgubili oblast, ki je bila dotlej v njihovih rokah. Glede na to, da so bili v Julijski Krajini in zlasti v Trstu in Istri Italijani premožni, slovensko prebivalstvo pa kmečko-delavski proletariat, se je vsako socialno zboljšanje pokazalo tudi v etnični strukturi, ali bolje rečeno: po vsakem- novem socialnem izboljšanju je mogla priti prava etnična struktura bolj do izraza.
Volivni rezultati za avstrijski državni svet v Trstu leta 1907:
Okrožje	Kandidat	Kandidat	Soc.kand.	Kand.
	slov.	i tal. lib.	ital. kršč.	soc.
I	911	1645	290	2902
II	1614	3120	664	1792
III	660	1949	499	2171
IV	485	997	505	1127
V	4497	714	—	1449
Skupaj:	8167	8425	1958	9447
Izid volitev je bil porazen za italijansko liberalno stranko. V prvem volivnem okraju, ki je obsegal občinski področji staro mesto in Sv. Pakob, je zmagal že na prvih volitvah socialistični kandidat. V drugem okraju (novo mesto in "nova mitnica"), v tretjem ("stara mitnica") in četrtem (Sv. Vid in čarbola Zgomja) je prišlo do ožjih volitev med socialističnim in italijanskim liberalnim kandidatom, medtem ko je v petem volivnem okraju, ki je obsegal ostale dele predmestja in vso zgornjo okolico, zmagal že pri prvih volitvah slovenski kandidat. Zaradi tega hudega poraza se je italijanska liberalna stranka odpovedala volivni borbi in prepustila vse štiri mandate v mestu socialistom.
Ako upoštevamo še ljudsko štetje iz leta 1900 (skupaj 178.599, od česar je bilo 27.599 tujih državljanov in 39.812 volivcev), vidimo,
da je prišlo okrog 3.76% državljanov na enega volivca. Ako razdelimo tudi število abstinentov sorazmerno na glasove, ki so bili oddani za socialističnega kandidata v okolici, slovenski, pridemo do zaključka, da je moralo število Slovencev tedaj znašati najmanj 51.000 toraj več kakor dvakrat več, kakor navaja ljudsko štetje iz leta 1900 (25.310). Točno število je bili nedvomno še večje, ker je bilo med glasovi, ki so bili oddani za socialistične kandidate, mnogo slovenskih glasov, saj so Slovenci sestavljali največji del delavstva v Trstu.
Na podoben način se po izidu parlamentarnih volitev iz leta 1911 lahko oceni, število Slovencev in Hrvatov v Trstu približno na 80.-000, medtem ko jih ljudsko štetje iz prejšnega leta tudi po reviziji navaja le 59.319.
(Dalje prihodnjič)
movino. Nekoč zaviti v snežne bele plenice, danes odeti v zamazana šotorska krila. Pri krstu z vodo so dobili gorečo luč, pri krstu krvi pa so brez luči. Saj so sami luč. Oni svetijo s svojim vzgledom. S svetim spoštovanjem sem se približal svetemu mestu, kjer so počivala trupla naših mučencev. Previdno sem stopal po cerkvenem tlaku, da nisem stopil na krvave svetinje, ki so bile na gosto v obliki krvavih madežev posejenih po cerkvene tleh. "Sezuj svoje čevlje, zakaj mesto kjer stojiš je sveto!" Tega reka iz svetega pisma sem se spomnil ob tej priliki. Dvakrat sveto je bilo to mesto v tem trenutku. Cerkev — hiša božja in tre-notno dom mučenikov. S svetim strahom sem se sklanjal na mrtvimi borci in z drhtečo roko previdno odrinjal zakrite obraze, ki so bili polni strnjene krvi, polni zevajo-čih ran. Prej lep mladosten obraz — sedaj iznakaženo zmrcvarjeno lice. Roke blatne in mrtve. Še malo preje so te roke držale puško in branile svoj dom. Sedaj počivajo mirno ob telesu. Oči, ki so žarele od borbenega navdušenaja, so sedaj zaprte.
Zagrnil sem trpeče izmučene obraze in pripravil vse za pogreb. Prav tesno ob cerkvenem zidu so tovariši izkopali padlim borcem jame za zadnje bivališče. To je bilo res mesto, kjer še nihče ni bil položen. Blagoslovil sem še z mu-čeniško krvjo blagoslovljeno zemljo. Z rokami so tovariši spustili v šotarska krila zavita trupla v skupen grob. Za slovo so jim grmeli naši topovi. Pokropil sem jih še poslednjič in odšel s trdno vero, da sem pokopal mučenike-svetni-ke. Dež je rosil, v zraku so krožili sovražni aeroplani, od daleč pa se je slišalo grmenje topov.
Odšel sem dalje, da dovršim svoj žalostni posel. Žalosten posel radi tega, ker pokopavam mlada Življenja, ki so komaj začela živeti, a časten posel zato, ker sem s tem bil sejalec semena v zemljo in umrlo in rodilo bo stoteren sad. Mlada življenja legajo v grob, iz teh grobov pa bo vstal nov prekaljen, svoboden slovenski rod. S trudnimi koraki sem nadaljeval pot k drugi podružnici, k drugi mrtvašnici. Isti prizor, isti vtisi. Le nekaj je bilo, kar me je zagrabilo: Močan vtis, ki ne bo nikdar izginil iz spomina.
Vse padle tovariše smo že pokopali. Le enega smo pustili, da počaka svojo mater. Ležal je zavit v šotorsko krilo za cerkvijo. Od-grnil sem krilo, da mu poslednjič pogledam v obraz. Grozno iznakaženo lice, na glavi je zijala globoka rana. Naglo sem pokril obraz s šotorskim krilom, v katerega je bil zavit.
Med tem je tiho pristopila žena s črno ruto na glavi. To je bila njegova mati. Pokleknila je k truplu, odgrnila obraz. Sklonila se je tako nizko k sinu, da se je njen obraz dotikal njegovega. Zatrepetala je v joku. Njene solze so pra-
le kri s sinovega obraza.
* « *
Ko smo se po nemški ofenzivi trudni in sestradani greli na medlem novemberskem solncu, nas je iz gozda, ki nas je ločil od izropa-ne vasi, pozdravila gruča žena. Vso ofenzivo, ki je zahtevala od nas toliko naporov, so mislile, kako bi nam pomagale. Ko so izvedele za nas, so po izropani vasi nabrale hrane in nam jo v jerba-sih prinesle na grič. Sedel sem na korenini starega drevesa in gledal, kako so iskale prostora, kamor bi postavile jerbase. Njihove dobre, trde roke pa so delile. Ko sem pogledal v obraz ženi, ki je meni podala kos kruha, sem spoznal v njej mater s kočevskega pokopališča.
Pismo priiatelfu v tujini
Piše: K. Gornik — Dolinski
Vsak košček sveta pod prostranim nebesnim obokom ima nekaj spesifično svojstvenega na sebi; tu so jezera, tam široke reke, prostrana morja, nepregledne morske obale, tu gozd, polje, travniki, gorovje, gore, gričevje, golo kamenje, vinogradi, bujno južno sadje, palme, peščene planjave, nizka in visoka divjačina, zveri, perutnina, govedo, drobnica, pridni, marljivi, miroljubni prebivalci, ljudje, ki se brigajo za bodočnost, itd. Naša Jugoslavija in posebno naša mala Slovenija ima v malem obsegu vse to, rekli bi v miniaturi. Baš Slovenija je bil tisti košček zemlje, ki je že od nekdaj igral tako odločilno vlogo v dogajanjih cele Evrope in baš v ta mali paradiž je vsak evropski narod prispeval nekaj dobrega ali slabega, hote ali nehote.
Slovenija je bila ona deželica, skozi katero je peljala ena izmed predvidenih poti oholega nemškega imperializma na vzhod! V Sr-
bijo, Turčijo, Perzijo, Indijo — "Der Drang nach Osten", — Slovenija je bila deželica, skozi katero je peljala pot carske Rusije na Jadran, Slovenija je bila deželica, skozi katere vrata je prodirala papeška rimska oblast, deželica skozi katero je vodila pot Rim-Bukarešta.
Iz vsega tega kar nam je narava dala in kar so nam prispevali tuji narodi, iz vsega tega je kleni, dobri slovenski narod izbral najboljše, to pretvarjal v pristno svojino in izoblikoval nekaj svojstvenega, spesifično slovenskega, vsa Evropa v miniatu-ri.
V ta izbrani košček sveta je pred 5 leti treščila vojna vihra.
Žalosno izgleda nače nekdaj tako lepo podeželje. Povsod je v-se požgano, razrušeno, uničeno. Ni več belih hišic sredi polj in trat, ni več ljubkih vasic ob cestah, ni več cerkvic po gričih. Po pretežni večini je vse razrušeno in požgano. Ruševine še štrle pro-
ti nebu in kot skelet mrliča vpijejo proti onim, ki so deželi zadali toliko gorja. Razrušene vasi so izumrle, ljudi so med vojno pobili na licu mesta kot brezpravne, ničvredne člane, ne človeške, ampak človeški družbi škodljive iz-rodke. Ti "Izrodki", "Untermensch" imenovani so popadali kot talci, so pomrli po raznih taboriščih po Italiji in Nemčiji, kjer so opravljali prisilna dela, kot nekdanji sužnji, ali pa so članom človeške družbe "Obermensch" imenovanim — nazifašističnim itali-janom in Nemcem — služili namesto kuncev in belih miši, kulturno "visoko" stoječim znanstvenikom kot poskusna bitja njihovih medecinskih in fizioloških ek-spirimentov, deloma pa so ti "izrodki" popadali kot "zakrnjeni" borci v borbi z vsiljivcem — okupatorjem iz severa in zapada in v borbi z domačini izdajalci vseh barv in odtenkov: belogardistov, plavogardistov, domobrancev, mi-(Nadaljevanje na 4 str.)

Seja Glavnega Odbora Zveze Kanadskih Slovencev
NARODNO EDINSTVO šE VEDNO NAJTRNEJŠA OPORA K GRADITVI SREČNE POVOJNE DOBE
Dne 28. aprila 1946 se je vršila v Toronti seja glavnega odbora Z. K. S. Pretresalo se je pred v-sem vprašanja katera so najnujnejša za naše slovensko gibanje. Kako še nadalje delati na tem, da pridobimo čimveč Slovencev v naše vrste Z. K. S. Ker če pogledamo globlje, kako žalostno bi izgele-dalo danes za nas Slovence če ne bi imeli Zveze Kanadskih Slovencev in vsled tega nebi imeli prav nič pokazati našim bratom v domovini, kateri so se borili v mrazu in dežju dolga štiri leta proti krutemu sovražniku fašizmu na življenje in smrt.
Kako vse drugače izgleda danes ravno vsled zaslug Z. K. S., ko se je dim malo razkadil nad svetom in našo domovino in nas naši bratje v domovini poznajo kot resnične brate kateri smo bili ž njimi v dnevih, ko jih je zavila bojna vihra v svoj metež kateremu se ni moglo izogniti. Mnogi člani zveze dobivajo pisma od svojcev v katerem je izraženo zadovoljstvo z besedami: "Veseli nas, da ste nas razumeli in da ste bili z nami", ali pa: "Če pridete domov bodete našli nov rod in novo Jugoslavijo, če pa ostanete tam, pa nikoli ne menjate svojega mišljenja in vedite da so Jugoslovanski narodi prepojeni z eno samo trdno voljo nikoli več ne izgubiti svobode". Take in enake besede pišejo naši bratje in sestre skoro v vsakem pismu. To je zavest. In te zavesti je deležen sleherni član Z. K. S. Če bi bilo samo to in nič drugega, bi bilo že bogato poplačano, da smo bili člani Z.K.S.
Poleg tega je znano, da je Zveza Kanadskih Slovencev hrbtenica našega lista Edinosti. Kako bi si mogli predstavljati kulturne Slovence brez svojega tiska v državi v kateri se nahajajo. Tudi to je zasluga organizacije, da imamo danes svoj tisk kateri nam je v ponos. V ponos zato ker moremo obrniti list za listom in ponosno pokazati dejstvo, da je bil list od početka svoje prve številke na strani naroda v Kanadi in stari domovini.
List Edinost se je gradil tako-rekoč iz nič. Imeli smo le dobro in trdno voljo, s tem smo šli na delo za nove naročnike, za fond in uspelo nam je, da smo Si zgradili spomenik, ki bo pričal za dolgo dobo našim potomcem, če tudi smo bili učenci ljudskih šol, nismo bili nikoli na tleh. Tudi pri tem je Zveza Kanadskih Slovencev igrala ne majhno vlogo. Kar pa še vedno ni vse.
Naša Z. K. S. je tudi del Sveta Kanadskih Južnih Slovanov. Vsakemu je znano koliko je ta organizacija zbrala za pomoč narodu v starem kraju in pri vsem tem ima del zaslug vsaki član Z. K. S. Če bi ne imeli svoje organizacije, mi Slovenci nebi mogli tega pokazati in prav za gotovo bi nam ne bilo v čast, da bi bili stali po strani in da bi ne nudili narodu po prestanih borbah pomoči katera je bila tako potrebna. Saj je po izjavi same delegacije Rudečega Križa Jugoslavije razvidno, kako je bila ta pomoč sprejeta z veseljem. "Ko se nismo nadali pomoči od nikoder, od nikogar; je rekel delegat por. G. Radkovič; "so začeli prihajati parniki najprvo iz Kanade nato-vorjeni z raznimi potrebščinami in to jugoslovanski narodi ne bodo nikoli pozabili. Bila je to moralna pomoč in materijalna, da so se oblekli najpotrebnejši.
Vse to nam pove kako veliko nalogo je naredila Z. K. S. v tem kratkem času njenega obstanka, še veliko več bi bila lahko storila če bi bili vsi razumeli pravilno besedo edinstvo. Edinstvo je še vedno in bo še vedno glavno v-prašanje pred nami. Najprvo v odsekih samih. Ko dobite novega člana ga morate smatrati sebj enakega ne glede kdaj je pristopil. Imejte večje stike z njim. Navada je namreč, da stari aktivisti po navadi gredo skupaj in se ne zmenijo dosti za člane katere so ravnokar dobili. Tako novi člani po navadi ne pridejo na seje in se odtujujejo. Novi član na drugo roko bi se moral istotako udomačiti pri odseku ter pomagati pri vseh nalogah katere ima odsek za vršiti. Nikoli bi se ne imel izgovarjati, "a bodo že drugi stari člani to naredili, jaz sem nov, jaz ne znam", ali pa kaj podobnega. Vsi eden z drugemu moramo graditi to edinstvo, da se ne bo poznalo kateri je novi član in kateri je stari član. To naj bo v bodoče ena glavnih nalog.
Ne manj važna naj bo naša naloga da gradimo bratske zveze z drugimi bratskimi organizacijami kot so S. K. H., S. K. S. in drugimi progresivnimi organizacijami. One imajo iste cilje iste nalo-
ge kot naša Zveza. Koliko so tudi one prinesle za pomoč narodu v domovini ni treba posebej povda-riti. Torej tudi z njimi je potrebno graditi edinstvo. Kjer pa to edinstvo že obstoja je še toliko bolje in je le želja, da tako nadaljujete.
Glavni odbor je na svoji seji tudi zaključil, da se bo sklicala konferenca za severno Ontario v Kir-kland Lake. Konferenca naj bi naredila načrt za eden veliki manifestacij ski piknik kje na pripravnem mestu katerega bi se mogle udeležiti vse naselbine severne Ontario, kot Timmins, Kir-kland Lake, Val D'or, Noranda i. t. d.
Druga konferenca v ta namen se bo sklicala v St. Catharines za južni Ontario, kjer naj bi sodelovale naselbine: Windsor, Oshawa, St. Catharines, Toronto i. t. d. Datum kdaj bi se vršili omenjeni manifestacijski pikniki bo določen na konferencah. Dan za konference bo določil pa Izvršni odbor Z. K. S.
Zaključek Glavnega odbora je tudi, da naj bi se tiskala jubilejna številka Edinosti na 12 strani. Od odsekov se pričakuje, da bodo sodelovali pri tem na sledeči način:
Da bodo podali kratko poročilo o delu odseka. Poročilo naj bi bilo stvarno brez kake agitacije. Kjer se nudi prilika naj bi tudi zbirali oglase od firm, trgovin, obrtnikov i. t. d. kjerkoli jih je mogoče dobiti. Pri tem naj gledajo na to, da so oglasi v obliki ča-stitanja na četrti obletnici njenega izhajanja.
Odseki naj tudi pravočasno preskrbe sliko odseka. Pazi naj se da bodo na sliki po možnosti vsi člani odseka. Pri tem naj vsi člani sodelujejo,- da bo vsak obveščen kadar in kje bo slika vzeta. Sliki naj se priloži opis slike kot je po navadi. (Z leve na desno, imena sedeči, prva vrsta, druge itd.)
Stariši kateri so člani imajo lahko pri sebi tudi svoje družino, ne glede če so člani ali ne in to je edina izjema drugače morajo biti na sliki samo člani.
Kakor vidite je pred nami veliko delo. Od vas je odvisno kako ga bomo izvršili. Zato ne odlašajte vse na zadnji dan. Prej ko bomo imali ves materijal skupaj, tembolje.
Zaključek glavnega odbora je bil tudi, da se naj tiska nova ustava F. L. R. Jugoslavije v obliki pamfleta. Ker je to najvažnejši dokument je neobhodno potrebno, da ga ima vsakdo pri ro-jki. Tiskalo se ga bo le omejeno število, zato pošljite naročila zgodaj.
Končno so glavni odborniki ča-stitali G. M^tešiču uredniku Edinosti na odlikovanju katerega mu je podelila vlada F. L. R. Jugoslavije.
Nato se je seja zaključila, z trdno voljo, da bomo nadaljevali naše delo z podvojeno močjo, v dobrobit naroda v Kanadi in starem kraju, kolikor bo v naši moči.
J. Smrke
Najžaloštnejši človeški problem v Evropi
T0R0NT0, ONT,
V petek dne 24 maja se vrši veliki festival v Massey Hali. Ob tej priliki nastopi več pevskih zborov ter drugi zelo znani talent.i med temi znani baritonist Paul Robeson.
Vstopnice se dobe v preprodaji
in sicer od 75 centov do $2.20 cen-j tov za sedež.
Med ljudstvom vlada že sedaj veliko zanimanje slišati slovitega baritonista Paul Robeson-a.
Uljudno se vabi vse ljubitelje napredka in progresa, da se udeleže tega velikega festivala.
Začetek ob 8.15 uri zvečer.
WINDSOR, ONT.
Jugoslovanski mladinski Klub v Windsorju priredi veliki koncert z plesom v soboto dne 11 maja, v Ukrajinski dvorani na 1457 Drouillard Rd.
Začetek ob 7.30 uri zvečer.
Na koncertu nastopi pevski zbor "Mladost" iz Detroita, Ruski god-beni zbor in več drugih lokalnih talentov.
■ Zatorej uljudno vabimo vse Jugoslovane iz Windsorja in Detroita, mladino in starejše, da se udeležijo koncerta in plesa.
Odbor.
Nič bolj primerenega ne bi mogli dati kakor zgornji naslov in sicer za begunce ali pa kakor se včasih sliši "displaced person". Teh takozvanih brezdomcev se menda največ nahaja v Italiji in Avstriji. Nahaja se jih tudi v Franciji, kjer pa kakor razvidno iz dnevnih poročil francosko ljudstvo ne želi trpeti sramoto in zahteva od svoje vlade čistko teh nezaželjenih gostov, ki so se zaradi svoje protinarodne aktivnosti in sodelovanja z nemškim in italijanskim fašizmom, priselili tja.
Precejšne število se nahaja zlasti iz vrst četnikov, vstašev, bele in plave garde, domobrancev, z eno besedo ljudskih klavcev v o-kupiranih angleški in ameriški coni v Nemčiji.
Ta takozvana skupina "displaced person" — brezdomci, begunci — postaja problem, ki bi pa bil rešilen brez kakih ovir samo ako bi enkrat v njih zadevo posegla res roka pravice in jo rešila tako kakor zahtevajo interesi človeštva. Saj je celo Kristus moral prijeti za bič in izgnati iz templja prekupčevalce, skrunitelje njegovih zapovedi. Zapodil jih je ven iz templja. . . Niti najmanj ga ni vznemirjala vest, kje si bodo našli zavetje. Vse kar je hotel narediti je bilo to, da iz žene iz templja razne nepridiprave in tako o-čisti božji hram, da bi ne služil skupini, ki je začela zastrupljati njegove učence.
Da — res, težko je pomisliti na človeka, ki nima svojega stanovanja, ki je brez sredstev za živ-ljenski obstoj. Končno je ljudsko bitje in po ljudskem bitju podoben drugemu človeku. Ni večje bridkosti za človeka, ko je izložen mrazu in lakoti, ko so sekunde cele ure, ure celi dnevi in dnevi pa neljuba neskončnost. Na vse to človek pomišlja kadar trpi. Takrat se obujajo v njegovih mislih mnogi spomini in grozno trpi.
V Jugoslaviji skozi štiri leta strašne in vsiljene vojne, so bili tisoči brez svbjega tako prijetnega domačega ognjišča. Visoke planine, zapuščeni griči in votline — tam, kjer bi človek sploh ne mogel pomisliti preživeti štiri naporna in kruta leta v večnem strahu za lastno življenje — je bil njihov ljubljeni dom. Tu so živeli in umirali od težkih ran, od bolečin in lakote. Tu so se zbirali in vrstili v čete, brigade in armade. Od tu so šli v priljubljene doline, osvobajat svoja prava domača ognjišča, svoj ljubljeni dom — svojo domovino, kjer so razsajali in uničevali tuji in domači sovražniki. Dolga štiri leta so se bili. Dolga štiri leta so krvaveli, so stradali, so zmrzovali, so trpeli. Dolga štiri leta v boju za svoja ognjišča, za svoj ljubljeni dom, za svojo domovino, so umirali in zdihovali. Tisoči in milijoni njih po številu.
Toda gotova "Liga Katoliških Slovencev" v Ameriki, se ni organizirala in ni delala na tem, da bi jim vsaj moralno nudila tolažbo v dneh žalosti in trpljenja. Ni obljubila nuditi pomoč čeprav si je vzela ime: "Liga Katoliških Slovencev". Ljubše je bilo gotovim posemeznikom napisati izmišljene laži in v imenu katoliške vere svariti vernike pred "komunizmom", kakor pa nuditi svojim krvnim bratom in sestram moralno in materijalno pomoč. Poštenega katoličana zaboli v srce, ko sliši govoriti te posameznike na priž-nici: "Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe". Hote ali nehote se mora vprašati, ali se norčujejo iz božjih zapovedi ali pa z takimi pomembnimi besedami zakrivajo svoj namen, svoje strasti in svojo mržnjo do napredka iz strahu pred tistim bičem, ki ga je vporabil Kristus, da očisti Tempelj od zastrupljevalcev njegovega nauka.
KDO SO TI BEGUNCI ZA KATERE SE POGANJA TA TAKOZVANA LIGA?
Ali so to borci, ki so se borili za pravice svojega naroda, za svobodo vere in vesti? Ali so to borci, ki so se borili proti fašističnim poganom, ko so prišli ropati, ničiti po slovenski zemlji? Ali so to borci, ki so se postavili na stran pravice in pete božje zapovedi, ko so fašisti izvrševali naj-ostudnejša dejanja in morili Slovenski narod? Ali so to borci, ki so branili hram božji, da bi ne služil fašističnim paganom za hlev, za njihove mule, konje in skladišča? Ali so to borci, ki so branili hram božji, da ne postane navadna klavnica za paganske fašiste? Ali so to borci, ki so se borili proti luciferjevi družbi Hitlerja in Musolinija ?
Ne, ne in stokrat ne! To so bili borci, ki so se direktno ali pa in-direktno borili na strani pagan-
skega fašizma, na strani Lucifer-jeve družbe Hitlerja in Musolinija. To so bili borci, ki so v Ljubljani, ko je bila obdana krog in krog z bodečo žico, ko je bilo prepovedano oditi ven iz stanovanja, ko so streljali talce na trgu, prisegali zvestobo največjim krvnikom v povesti človeštva — Hitlerju in Musoliniju.
In sedaj, ta takozvana "Liga" nabira denar, daja navodila, kako dobiti afidavit, kako ga poslati na gotove oblasti v Italijo, kako delati na tem, da bi prišli v Ameriko. Z tem delom je sedaj ta "Liga" prevzeta, zbira in išče bolj in bolj privlačne besede z katerimi želi uplivati na poštene katoliške vernike zakriti pred njimi kričeča dejstva, o katerih govore brezštevilni mučeniki, ki so postali enostavna žrtev Luciferjeve družbe, Hitlerjevega in Musolinijeve-ga fašizma, Rupnikovega in Rož-manovega domobranstva (čitaj švabobranstva.)
Da, res je, vsakega poštenega katoličana boli srce in je poln sovraštva proti onih, ki so prizadejali tako strašno gorje slovenskemu in vsem drugim narodom. Nemogoče je pozabiti tega gorja. Ne-
mogoče ga je pozabiti zato, ker kakor civilni zakoni tako imajo tudi verske zapovedi svoje meje. Prav te meje pravijo, da je smrtni greh podpirati kakršno koli družbo, ki se je z vso nečloveško brutalnostjo skušala postaviti na površje in izbrisati vsako najmanjšo sled svobodoljublja in člo-vekovoljublja. Smrtni je greh podpirati družbo, katera ni dvignila glas protesta tudi tedaj, ko so paganski fašisti oskrunjevali hram božji, zapirali vanj svoje konje in ropali cerkveno imenovi-no. Smrtni je greh podpirati družbo, katera je prisegla svestobo voditeljem paganstva Hitlerju in Musoliniju. Smrtni je greh podpirati družbo, katera je mirne vesti gledala strašna mučenja žen in o-trok, matera in starcev v Sloveniji, v Jugoslaviji.
Prav zaradi teh dejstev lahko rečemo, da takozvani "brezdomci", kateri bi se lahko povrnili nazaj v svoje domovine, če nimajo na vesti božjega in narodnega ropa, predstavljajo najžaloštnejši človeški problem v Evropi, o katerem se bo za dolgo dobo spominjala bodočnost, da se zavaruje in ostane čista in zdrava.
Draža je res prispel v Belgrad počaščen z verigami
Vest ob aretaciji poglavitnega izdajalca Draže Mihajloviča se je z bliskovito naglico raznesla ne samo po Jugoslaviji in Evropi, temveč tudi po severo-ameriškem kontinentu. Prispela je prav za-prav tako nepričakovano in napravila ne malo prijetnost pri vseh poštenih rodoljubih in patriotih, pri vseh onih, kateri črtijo in obsojajo zločinstva njegove izdajalske družbe. Nepričakovano je prispela zato, ker kdo bi mogel pomisliti, da bi se kdorkoli mogel drzniti in zasačiti poglavitnega izdajalca, kot načelnika silne nad 100 tisoč "vojske", katero mu je pripisovala sedaj v skrajnem besu skupina ogabne reakcije.
"Ko bo enkrat prišla pomlad, takrat bo Draža udaril kar naravnost s svojo "silno armado 11 junaki" na Belgrad, strmoglavil bo Titov režim in tako bomo znova zaživeli naše stare čase. Samo naviti moramo strune, morajo nepre-nehno brenkati, kako je Tito komunist, kako je Titov režim "komunističen", kako se izvajajo teror in nasilje proti cerkvi, kako se nasilno davči, kako vlada beda in mizerija pod Titovem režimom, kako je brezverski — paganski. Tako morajo brenkati naše strune dokler se Draža pripravi. Ko bo pa enkrat pripravljen, takrat pa odpreti vse strune, zbrati vso rezervo, nič ne dene, če so to besede iz ust gnilega trupla Goe-belsa, saj so dovolj močno vplivale na nepoučeno ljudstvo. Tudi sedaj bodo vplivale, samo privihati rokave, podati se na delo, po cerkvah, cerkvenem tisku, — tisku, ki se je zadnje časa izneverilo vojnemu edinstvu ki prinaša vsak drobec izmišljenih in zamišljenih trditev, da opraviči svoje stališče v obrambi izdajalcev — obrambi izrodkov, po čigar zaslugi je umorjeno sto in sto tisoče nedolžnih ljudi. Braniti izdajalce in v obrambi izdajalcev ribariti v kalnem ali
Ponos starišev - ponos vseh Slovencev
Sudbury — Zelo mnogo se je čitalo v tukajšni angleški publi-ceti in raznih revijah glede mu-zikaličnega kakor tudi pevskega kontesta, kateri se je vršil dne 3 marca 1946 v Capitol gledališču, Sudbury, Ont.,
Ker vsa druga narodnost posveča toliko zanimanja za omenjeni kontest, je naša dolžnost, da tudi mi vsaj delno seznanimo naš narod v poteku istega. Kajti naša obče znana mlada violistkinja
di na razpolago, namreč kadar ga pokliče ena ali druga organizacija, da pride s svojim celim štabom na oder, da duševno razveseli mladino in starejše.
Gotovo dejstvo, da sta stariša lahko ponosna na svojega umnega otroka, ker je tako visoko napredovala v kratkih petih letih glazbene študije. Izvanredni slučaj ali vendar resničen, da nosi mlada Mary ime: "Kraljica violine za srednjo in severno Onta-
Miss Mery Foys, hčerka Kazimir in Katarine Foys
bi ne bilo mogoče zopet in zopet preslepiti javno mnenje in ga speljati po kalni luži — krvavi luži iz katere kričijo neštete žrtve — kričijo narodni mučeniki."
V takem sramotnem tonu si -je zamislila ta zelo mizerna reakcio-narja skupina brenkati na Goebel-sove gosli. V besu, ko se ji je tako strahovito ponesrečil načrt vred z njenim ljubljencem Dražom, kateri je res priromal v Belgrad, toda na sprejemnem slavoloku je bilo zapisano: "Poglavitni izdajalec v rokah narodne oblasti", medtem ko so sorodniki številnih žrtev komaj čakali, da bi nanj položili svojo močno obsodbo za storjene zločine, ta mizerna skupina Se je drznila zahtevati v javnosti, da se tega zločinca postavi pred mednarodno sodišče in z tem odvzame pravico soditi narodni oblasti.
Stari pregovor pravi, da laž ima kratko pamet, še vedno zmaguje resnica, čeprav ji je mnogokrat otežkočeno v gotovih zadevah razkriti popolnoma in do cela podlo in ogabno laž. Tako je zmagala tudi v zadevi izdajalca Draže Mihajloviča, Natlačena, Rupnika, Rožma-na in drugih. Resnica je zmagala zato, ker je morala zmagati. Morala je zmagati zato, ker ji je baš to edino poslanstvo in končno zato, ker se imenuje resnica. I O izdajstvu Draže in drugih izrodkov, ki so že prejeli kazen in onih, ki se še skrivajo po Avstriji, Italiji in drugod, so brezštevilni dokazi. Ti dokazi niso samo v ob-liku njihovih aktov in podpisov, temveč dokaz številnih žrtev, ki zahtevajo po poslanstvu resnice kazen za storjene zločine.
Draža je torej res prispel v Belgrad, toda na njegovem potu ga je spremljala roka pravice, da se vsaj deloma zadosti napram njegovim kriminalnim zločinom.
Svobodoljubna javnost zahteva: Pred sodišče z izdajalci — zahteva dosledno kazen za storjene zločine!
Miss Mary Foys je odnesla prvo nagrado, kod najsposobnejša med stoterimi priglašenemi kandidati.
Kontest se je vršil pod avspici-jo, glazbene šole za državo Ontario in pod znanim Kiwanis klubom. Takozvani ocenivci podanih pevskih in instrumentalnih točk, so bili strokovni izvedenci profesorja S. Harrison in A. Golds-brough iz Londona Anglija.
Za prvo nagrado med mladino je prijela Mary krasno trofejo, katero bode imela v prijetni in trajni spomin na svoja mlada leta. Igrala je: "Serenade by Schubert".
Prišle so na vrsto še težje skladbe kod je: "Rondo Mozart Krei-sler" katere niso bili zmožni pravilno izvajati niti izvežbani pio-nisti in violinisti. Plaho se prikaže Mary na oder, z rezultatom, to se pravi: da je med opevanimi violinisti, odnesla tudi prvo nagrado. Stem je pokazala višek umetnosti, kod najtalentnejša vio-linistkinja srednje in severne Ontario.
Profesor Mr. A. Goldsbrough stopi pred publiko z nagovorom: Gotovo, da ste že slišali na radio ali gramofonski plošči omenjeno skladbo, Rodno Mozart Kreisler, ali pravilno brez najmanjših po-greškov Vam jo je ravnokar zaigrala ena izmed najboljših kontes-tkinj, Mary Foys.
Po končani štempendiji se je pričel koncert obratno pravi festival. Mary je morala ponovno neštetokrat nastopiti z novimi skladbami. Vsak izmed glazbenih učiteljev je hotel, da jo spremlja na piano kod v počast njeni, dvojni zmagi.
Denarne nagrade je prijela skupaj $500.00. Kiwanis klub ji je obljubil, da ji bode kupil za nagrado novo violino v znesku $700.00 Vodstvo glazbene šole za Ontario je obljubilo prezplačno nadalno šolo za leto dni.
Mary Foys je 14 letna hčerka Mr. Kazimirja in Katarine Foys, v Sudbury. Njeni oče Kazimir je daleč naokrog znani piano har-monikaš. Vodi privatno šolo za piano harmoniko. Poučuje stalno okrog 20 učencev. Vedno je pa tu-
rio .
Tudi mi vsi Vaši prijatelji, znanci kakor tudi naše organizacije se radujemo s ponosom na Mary, ker je dosegla v pravem pomenu besede rečeno, zelo važen in pomemben rekord, ne samo za svojo osebo in roditelje, odnosno za nas vse Slovence, posebno živeče v Sudbury.
V prijetno dolžnost si štejemo, da ji javno čestitamo, kakor tudi starišem, namreč ker nam je znano, da je dijakinja dobila prvi pouk doma od svojih roditeljev.
Tebi Mary pa želimo, da ostaneš še nadalje marljiva in poslušna vsem svojim predpostavljenim, da bodeš zamogla v bližnji prihodnosti odnesti prvenstvo v svoji stroki za celo državo Ontä-rio z stoprocentno odliko, kakor si jo odnesla za polovico države Ontario.
Poročevalec Naše čestitke Mary in starišem. Ured.
"Ponudba in potreba"
Piše: Profesor A. Trainin
Na britanskih in ameriških tržiščih se je zadnje časa povečala potreba za blago, ki ga kaj radi kupujejo posamezni politični krogi — anti-sovjetski klevetniki. Večje potrebe za blago zahtevajo tudi večje zaloge. Znašli so se lopovi, "priče" zvabljeni nerodno toda donosno igro, klevet, ki so prav radi tega postavljeni v proizvodnjo anti-sovjetskih izmišljij.
Nekatere diplomatične in ne-diplomatične tvrdke so pohitele zaposliti te lopove v "situacijo", katero so same napravile iz svojih političnih skled in začele lahkovernim čitateljem vlivati v grlo zlobna skuhano zmeso.
Mora se poudariti, da se je ravno Kanada pokazala največ v anti-sovjetski kampanji; da se ravno v Kanadi naprezajo vsi napori voditi istočasno kampanjo na nacionalnem kot mednarodnem obsegu, organizirajoč sodišča ter širitvijo klevet proti Sovjetske zveze in proti partij, ki so v opoziciji kanadske vlade. Nekateri politični krogi v Kanadi so se podali za praznimi rokami tata in izdajalca Gouzenka, bivšega uradnika
pri sovjetski ambasadi v Ottaw\. Izgleda, da se je ta "junak" zaljubil v Kanado. Nedvomno, Kanada je res krasna zemlja in njen marljivi narod ve, kdo so njegovi prijatelji in neprijatelji. Vendar pa je čudna Gouzenkova ljubezen napram eni zunanji državi. Napram njegovim besedam, on je na prvi pogled vzljubil Kanado. Pa vendar je kljub temu dve leti skrival ta občutek, tiho je bil tako dolgo dokler ni bil pozvan nazaj v njegovo zemljo, da odgovarja za tatvino. Baš v tem trenutku je prišel konec njegovi potrpežljivosti z neizčrpno dolgim čakanjem — vsled premišljanja Gouzenko se je torej do dna duše zaljubil v Kanado. Gouzenko ni prišel naravnost praznih rok pred kanadske oblasti, prinesel je s sabo paket klevetnih poročil, katera mu bo(Jo brez finančnih težkoč o-skrbela življenski obstanek v Kanadi.
Čeprav je izkoristil najpovolj-nejši čas za prodajanje anti-sov-jetskih izmišljij, vsekakor ni imel dobrih svetovalcev nekaterih kanadskih organov pri izbiri žrtve za njegovo klevetanje. Na osnovni informacij Gouzenka, v Mon-trealu se je vršilo zasliševanje
Fred-a Rosse-a, edinega člana federalnega parlamenta, kateri je predstavljal Delavsko Progresivno Partijo. Začela je izsleditev in potrebni so dokazi.
Brez obzira na to, koliko je pre-kupčeval in koliko se je trudil, Gouzenko ne bo v stanju založiti kanadsko policijo in sodišče z dokazi ogleduške aktivnosti Fred Rosse-a. Ne more biti v stanju tega narediti iz enostavnega razloga, ker take stvari ne obstojajo. Edini njegov doprinos je v tem, da je nekdo "Debouz", ki ga spominja v brzojavih sovjetske ambasade v Kanadi, nihče drugi kakor Rosse. Za podkrepiti njegovo trditev, Gouzenko ni mogel najti ničesar drugega kakor njegovo "častno besedo".
Celo ta "častni" argument pobija dejstvo, ki je vstanovljeno na zasliševanju. Rosse je izvoljen v parlament v juniju mesecu in je komaj mesec dni pozneje sovjetska ambasada o tem obestila Moskvo. Tako odlašanje z obvestilom bi bilo nemogoče pojasniti, če bi bil Rosse igral vlogo obvestite-lja, kakor to opisuje Gouzenko. Pod takimi uslovi je bilo res težko Gouzenku, instigatorju tega slučaja, igrati vlogo junaka za
zmago pravice. Na zaslišavanju v Montrealu, tožitelji niso imeli nobenega zaupanja v Gouzenka; obtožba proti Rosse-a, ni obtožba za ogleduštvo, kakor Gouzenko navaja in priča, temveč obtožba za odkritje državne tajnosti, za zločin, kakor ga tolmači posebni akt iz 1939 leta.
To so karakteristike tega slučaja. Ni potrebno gledati v ta dejstva, da bi doumeli zasliševanje v Montrealu ali pa celo sodbo, ki bo izrečena: temveč važno je to, kako energično je začela in kako na široko se je razširila zlobna anti-sovjetska kampanja pri zaslišavanju in obtožbi. To se je posebej jasno izkazalo v načinu, tonom govora in celim ciljem, ki ga je podvzelo sodišče. V slučaju izdajstva državne tajnosti pozornost sodišča bi morala biti zvrnjena na dejstva, ki se nanašajo na dajanje prepovedanih informacij, ocena važnosti teh informacij ter analiza odnosa izmed raznih obtožb itd. Medtem, zasliševanje v Montrealu je zvrnilo pozornost na povsem drugačen karakter.
Tožitelj je vprašal Gouzenka}
"Predno ste prišli sem ali ste poznavali Kanado?"
Odgovor: "Nisem".
Kaj ste kljub temu vedeli o Kanadi ?
Odgovor: "Znal sem da Kanada obstoja".
Zatem je sledilo dolgo pripovedovanje Gouzenka, o njegovem prepričanju v deniokratično krasoto Kanade in o porednih ljudeh v njegovi zemlji, Sovjetski zvezi.
Tožitelj je seveda stalno opominjal svojo pričo, postavljajoč mu nova vprašanja največ glavna vprašanja o življenju v Sovjetski zvezi, na katera je Gouzenko spo-korno lagal in klevetal. No, eno izmed ostalih vprašanj, ki jih je postavil sodnik, tudi nas izvablja da se vprašamo: kaj ima skupnega z podrobnostmi o volilnem sistemu v Sovjetski zvezi, zasliševanje in sodba o izdajstvu državnih tajnosti v Kanadi? Nekateri kanadski časopisi so odgovorili na to vprašanje, toda niso zamudili priliko z velikimi naslov objaviti Gouzenkove izjave na zasliševanju.
Izgleda, da izjave Gouzenka niso uporabljene v interesu pravde, temveč jim je bil cilj služiti za anti-sovjetsko propagando.
Gouzenko je šel z svojimi izmišljijami še dalje ter iznesel o-snovne "ideje" o celi tej stvari, ko je dejal, da "najvišje" avtoritete v Sovjetski zvezi pripravlja-(Nadaijevanje na 4 »t.)
Pismo prijatelju v tujini
(Iz 2 strani)
hajlovičevcev, Ijotičevcev, in dru-
lO.
Godile so se pa neverjetne stvari: čimveč so požgali vasi, čimveč so obešali in streljali, odganjali v zapore, ječe , internacije tu in inozemstvo, v taborišča, tembolj se je večalo število "izrodkov" po gozdih, tembolj so ti silili v doline, zavzemali vasi, trge in mesta, dokler ni bila "slavna" in nepremagljiva" nemška armada prisiljena izobesiti dober kilometer od Ljubljane in to od one Ljubljane, ki je bila štiri leta krog in krog obdana z ograjo bodoče žice in vrsto utrjenih bunkerjev, svarilnih tabel z napisom "Banditengebiet." V to svobodno carstvo "izrodkov", "banditov", "smrdljivcev" ("Stickscheise)" je bilo italijanski in pozneje nemški "vsemogočni" vojski zabranjeno po italijanskem in nemškem vodstvu samem, vsako kretanje in to ne samo oboroženim posameznikom, nego tudi manjšim oboroženim edinicam. Le s tanki, topovi, minometi in strojnicami dobro oborožene večje edinice so se drznile, če ni bilo drugega izhoda prebiti se skozi "smrdljivo carstvo izrodkov".
Zakaj sta se obe "vsemogočni" vojski tako zelo bali slovenskih "izrodkov" — Partizanov?
Ko je stara Jugoslavija razpadla, so se vsi jugoslovanski narodi znašli v vojnem metežu, v borbi z moderno in obilno oboroženimi sovražniki; domači izdajalci so okrožje prejemali od okupatorja, kolikor so ga le hoteli. Partizani so imeli le gole roke; gorjače, kramp, nož ali sekira, to je bilo njihovo edino morilno orožje. Niso klonili. Orožje so si šli pač sami in z golimi rokami poiskat tja, kjer ga je bilo dovolj. Vsak italijanski in nemški vojak ga je imel, zato se je začel lov, boj na italijanske in nemške vojake in edinice, čimveč je bilo pobitih sovražnikovih vojakov, temveč so imeli partizani orožja. Po preteku dobrega leta so partizani imeli že j zavidljive količine ne samo pušk in brzostrelk, nego tudi težkih topov, havbic in tankov. Italijansko vojno poročilo je pa stalno poročalo, da na jugoslovanskem bojišču pade dnevno več vojaštva kot na fronti, kjer se nahajajo cele italijanske divizije.
Izdajalec general Rupnik, vreden naslednik nekdanjega predhodnika šušterišča je razpisal mobilizacijo, pijači udani škof Rožman in z njim večina duhovščine je v spremstvu okupatorjevih bajonetov in mitraljezov opravljala prošnje in spokorne procesije, slovenski narod je pa trumoma zapuščal dom in lastno ugodje ter šel tja, kjer je bilo njegovo mesto.
Veliko število jih je odšlo, mnogo se jih je po osvoboditvi vrnilo, zelo mnogo se jih ne bo nikdar več vrnilo. Jugoslavija je država, ki je prva dvignila zastavo k uporu, je država, ki še danes vodi in daje smernice in pobudo vsem osvobojenim državam Evrope, je pa Jugoslavija tudi država, ki je izmed vseh držav največ žrtvovala za svojo svobodo: vsak deveti državljan počiva večno spanje; nad en milijonsedem-stotisoč ljudi je padlo od predvojnega prebivalstva, ki je znašlo
"Ponudba in potreba"
(Iz 3 strani)
jo temelj za nekaj, kar bi v bodoče moglo biti podobno za vojno." Nas niti najmanj ne zanima po nepridipravu formulacija besed "pripravljajo nekaj, kar naj bi bilo podobno za vojno", ker klevete niso nikdar precizno sestavljene. Toda tukaj je nekaj povsem drugega, kar je posebej važno: reakcionarne sile, ki se pripravljajo za tretjo svetovno vojno He bojijo lastnega naroda, ter prav radi tega skušajo zakriti svoje načrte v zaledju propagande o vojni, katero pripravlja nekdo drugi.
Tim Buck, voditelj Delavsko Progresivne Partije je imel popolnoma prav, ko je na shodu 26 marca v Ottawi dejal: Da je kanadsko ogleduško strašilo novi faktor v namerni anti-sovjetski kampanji, ki jo vodi Kanada ter nekateri reakcionarni krogi v drugih zunanjih državah, predstavlja nevarnost novega vojnega konflikta.
Klevete so navadno roba speci-jalne vrste. Zaprav to ni premog, olje ali pa kakšen drugi produkt. Toda klevete morejo razžariti strasti in razgreti politično atmosfero. Sreča je za svet in človeštvo samo to, ker so izumirajoče reakcionarne sile izgubile poslednjo besedo. Poslednja beseda prihaja od naroda, kateri je prežet z voljo za ohranitev miru — voljo, ki jo ne bo zlomila nobena sila mednarodne reakcije.
dobrih 15 milijonov. Samo od Primorcev in Istranov je padlo 42.000, interniranih je bilo 95.400, zaprtih 8.981, pogrešanih je pa še 11.800, do tal porušenih hiš je bilo 19.000, napol porušenih 16.800. Isto je po ostali Sloveniji, nekdaj so bili trgi, vasi in mesta: Rakek, Cerknica, Grahovo, Polica, Novavas, Lašče, Ribnica, Sodra-žica, Kočevje, Lož itd., danes je v-se to le kup razvalin, le žalosten spomin na tisoč let staro rimsko kulturo in civilizacijo ter hitler-jevo disciplino, smotrenost, doslednost, pedantnost in njegovo zloustvarjalno silo, simbol nemške pete in pruskega škornja.
Našega zemeljskega bogastva in zlasti gozdov "lačni, napudrani in nališpani vitezi rimske volkulje in naduti krvoloki barbarskega kljukastega križa (ironija staremu srečenosnemu simbolu "svas-tika") so potrebovali štiri leta, da So naše cvetoče vasi, trge in mesta, spremenili v kupe razvalin, mi bomo potrebovali manj, da bodo zgrajeni novi, praktičnejši, u-dobnejši domovi vsem, ki še danes stanujejo pod milim nebom, in iz vejevja napravljenih kolibah.
Čez nekaj časa bodo nova naselja stala tam, kjer so prešnja, druga pa na popolnoma drugih krajih, kot so stala pred vojno. Vse se bo uredilo tako, da bo naš človek čim lažje mogel živeti v naši lepi, a tako mučeni Sloveniji, oni Sloveniji, ki je že med o-kupacijo dajala najlepše vzglede domovinske ljubezni, ko je ves narod s puško v roki branil to našo sveto grudo, in ki daja sedaj vsem jugoslovanskim narodom najlepši zgled, kako se mora porušeno domovino obnavljati in graditi, da bo nam in zanamcem bolj dobro, kot je bilo nam in našim prednikom kdajkoli. To dobro bomo v par letih brezpogojno dosegli, ker vse naše ljudstvo to hoče. Kjer pa je ves narod tako prežet istih misli, kot naš in to sicer po številu res majhen, a po zadržanih energijah neizčrpen, tam ni nikakih nepremostljivih zaprek, da si ne bi iz svojega koščka zemlje ustvarili vseh predpogojev, ki so potrebni za izoblikovanje miniaturnega paradiža.
BISTVENA RAZLIKA MED NOVO JUGOSLAVIJO IN OSVOBOJENIMI DRŽAVAMI EVROPE
Je bistvena razlika med novo Jugoslavijo in nekaterimi drugimi sedaj osvobojenimi državami Evrope ta, da so nekatere druge države začele pripravljati več ali manj nov način zgraditve državne oblike in sistema šele po osvoboditvi, da so torej vso dolgo dobo vojske zapravile deloma brezplodno, brezkoristno, v večnem cin-canju in pričakovanju, večina teh držav je bila prepričana, da so zadostile njihovim smotrom in poslanstvu že s tem, da so propadle stare trhle zgradbe in svobodo so pričakovale v prepričanju da bodo po končani vojni stare državne zgradbe nekoliko pokrpali, sicer zamenjali vodilne državnike, da bodo pa državo vozile po že prej več ali manj postavljenih, iz-glajenih in izvoženih kolesnicah. Čimbolj je vojna šla v skrajnosti bodisi glede obsega in količinsko, tembolj so vrtoglavile in ko so se pred te nove državnike postavila že gotova dejstva na katera novi državniki niso bili pripravljeni, vr-tinčili in kolebali so dalje in dalje, Konec vojske, popolna zmaga idej Lenina, Stalina in Tita, ne-sluten polom lažifašizma in naci-jonalsocializma, sa jih tako zmedli, da so sicer vedeli, da so osvobojeni, niso pa vedeli, kje naj bi začeli graditi nove države. In še danes se ne znajdejo.
Gotovo je, da je bil med vojno slovenski narod, oni narodič vse stare Evrope, ki je edini in največ pretresljajev preživel, prenesel te pretresljaje, izoblikoval na podlagi starih tradicij v svojo naj-pohalnejšo periodo, v svojo Ale-lujo.
Slovenski narod je bil 12 sto-letih suženj tujih gospodarjev: Germani, Romani, Ogri, so pritiskali na to malo ljudstvo, vsi so ga izmozgavali, izkoriščali. V zadnjih dveh stoletjih se je ta mali narodič v družbi hrvaškega naroda uprl in upiral svojim zatiralcem: Matija Gubec in Ljudevit Posavski sta nam samo dve imeni, pred kateremi se mora klanjati tako hrvaški kot slovenski človek — narodnjak v pravem smislu besede.
Slovenec je bil v zadnjem stoletju še samo kmet in duhovnik; prvi radi svoje neizgrajenosti, drugi kot gospodar in izmozgač, neizgrajenega, nesvobodnega zaostalega kmeta. Prešern je bil človek, ki je prvi in edini razglasil napisamo postavo, da Slovenec ni samo hlapec, dekla, kmet in njegov izžemalec — kaplan, ampak vsak, ki živi na tem izbranem koščku zemlje. Tedanja skoro vsa
Delegacija Rudečega Križa Jugoslavije v Windsor-ju
Dne 26. aprila 1946 je Dr. Robert Neubauer primarij neke vojaške bolnišnice v Jugoslaviji, v spremstvu por. Nade Kraiger in por. Gajo Radkoviča obiskal Windsor. Na postaji "Michigan Central Railway" so bili sprejeti po zastopnikih jugoslovanskih organizacij in po Miss Estelle Hewson tajnici Rudečega Križa "Border Branch".
Nato so se podali na kosilo v "Palmer Hotel", kjer so bili predstavljeni polkovniku D. M. Brodie, predsedniku Rudečega Križa "Border Branch". Predstavil jih je Simon Travica predsednik Sveta Kanadskih Južnih Slovanov in George Šaban predsednik Saveza Kanadskih Hrvatov, katera oba stanujeta v Windsorju.
Po kosilu je šla delegacija na glavni stan Rudečega Križa "Border Branch ter bila predstavljena, Flt.-Lt. J. I. H. Bowles, kateri je bil nedavno nameščen kot direktor Rudečega Križa za Ontario.
Od tam se je delegacija napotila v Fordovo tovarno, od kjer jih je župan mesta Windsor Arthur J. Reume uradno povabil kot dobrodošle goste v njegov urad v mestno hišo ("city hall").
Na banketu ta večer so bili poleg uradnikov localnega Rudečega Križa Miss Hewson, polkovnika Brodie-a in Fit. Lt. Bowles-a še prisotni; podpredsednica Rudečega Križa Mrs. Alan C. Princ, W. Donald McGregor, H. E. Gignac, K. S. G. in W. H. Cantelon in Mrs. Gordon Little.
Lokalni Svet Kanadskih Južnih Slovanov je zastopal; J. Dragiče-vič blagajnik, V. švrljuga član nadzornega odbora, W. Jašin pod-
predsednik, V. Filipič tajnik in Joe Miketič glavni predsednik Zveze Kanadskih Slovencev.
Po banketu se je vršil shod v Češki dvorani na katerem so govorniki orisali položaj v Jugoslaviji.
"Med tem ko je še vedno pomanjkanje hrane, je še večje pomanjkanje za zdravila, ranocelniš-ke instrumente in obleko", je rekel poročnik G. Radkovič v svojem govoru.
"Mi se še vedno opiramo na to, kar si more odtrgati in nam poslati Rudeči Križ iz zunanjih držav. Jugoslovani vedo, da ima Kanada mnogo zaslug pri obnovi Jugoslavije katera z vsakim dnem prihaja v normalno stanje. Ime Kanada je poznano mnogim po naslovih na zavojih poslanih po Kanadskemu Rudečemu Križu", je rekel Radkovič.
Poroč. Nada Kraiger je izjavila; "Da je skoro nemogoče razumeti Kanadčanom na tako daljavo, kako visoko ceni narod Jugoslavije pomoč katero jim je poslala Kanada. Ta pomoč nas je dvignila iz obupa in nam vlila upanje", je rekla. "Mi ne bomo nikoli pozabili kaj je Kanada storila za nas".
Oba člana delegacije sta se o-sebno udeleževala bojev proti o-kupatorju. Por. N. Kraiger očivi-dno inteligentna žena je sama nosila brzostrelko, na njenih po-
Proslava v Geraldtonu
Lokalni odbor Sveta Kanadskih Južnih Slovanov je dne 31 marca održal skupno zborovanje v znak pete obletnice borbe narodov Jugoslavije. Zborovanje se je udeležilo, čeprav nas je tukaj majhno število južnoslovanskih izseljencev, primerno število našega naroda. Spominjali smo se ob tej priliki odločne in junaške borbe narodov Jugoslavije, ki so dne 27 marca 1941 leta zrušili sramotno izdajalsko protiljudsko vladno kli-ko Cvetkovič-Maček, katera je bila pripravljena na sramoten način izdati narode Jugoslavije nemškemu in italijanskemu fašizmu. Toda narodi Jugoslavije so odgovorili na ta dan: "Bolje rat, nego pokt — Bolje grob — nego rob!" Te besede, ki so jih narodi Jugoslavije tako glasno izgovorili na dan 27 marca, bodo ostale zapisane v njihovi zgodovini kot besede, ki so bile močnejše od vsega fašističnega orožja in nasilja. Te besede so jih združile v eno samo nerazdružljivo edinstvo, katero je kronano v potokih krvi in katero je postalo krona njihove zmage.
Kakor za naš narod v starem kraju tako tudi za nas izseljence je ta dan velikega pomena.
Na tem zborovanju je sprejeta resolucija v kateri se zahteva priključitev Trsta in Julijske krajine Jugoslaviji. Zatem je sledila kolekta dobrovoljnih prispevkov pomoč narodom Jugoslavije. V ta namen so prispevali sledeči:
Po 20 dol. Mijo Spišič. Po 10 dol. Geo. Cvitkovič in Peter Kur-teš. Po 6 dol. N. Pavelič in M. Klobučar. Po 5 dol. L. Oreškovič, M.A. Spoljarič, J. Fajdetič, M. Kastelac, I. Kučan, D. Aleksič, jugoslovanski Macedonec, Grga La-zarovič in Slovenec, Louis Gar-bas.
V imenu Sveta se zahvaljujemo vsem udeležencem in prispevate-ljem denarne pomoči.
G. Cvitkovič
Kurt Meyer v Kanadi
Dorchester, N. B. — Canadian Press poroča, da je dne 1 maja prispel z parnikom preko Atlantika, Kurt Meyer, nemški vojni kriminalec, kateri je bil spoznan krivega za umor kanadskih letalcev, ki so bili prisiljeni spustite se v Nemčijo, ko je bilo njihovo letalo poškodovano.
Po odloku sodišče Kurt Meyer je bil obsojen na smrt, a je ta odlok sodišča je spremenil poveljnik zavezniške okupacije vojske v Evropi, češ, da mi zadostne podlage za obsodbo na smrt. Tako je hkrati odločeno, da omenjeni odsluži svojo kazen v kanadski ječi, kljub temu, da je javno mnenje na strani odloka sodišča.
Kurt Meyer, kateri je spoznan krivim za umor kanadskih letalcev, je lahko hvaležen takozvani "demokraciji", katera v gotovih ozirih in vsled gotovih motivov se izkaže kot dobrodušna, medtem ko se v gotovih ozirih in vsled gotovih motivov ponaša brutalno.
Ta odlok si je vsekakor vredno zapomniti, ker bodočnost zna pokazati njegov motiv v pravem pomenu.
slovenska intelegenca, vsa ljubljanska duhovščina — Kopitar in drugi, so Prešernu nasprotovali; on pa je šel po začrtani poti, dokler ni zamisel pronikla besedi: "Največ sveta otrokom sliši slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosto vol'jo vero in postave!". . . Prešerna so bičali, a iz-bičali ga niso; on je ostal prešerni Prešeren, zavedni Slovenec. Zgodovina je dokazala, da je sicer več ljudi nadpovprečnih, da jih je nekaj med temi velikanov, je pa tudi pokazala, da je bil baš Prešeren, velikan velikanov, naš pesnik, naš prerok!
V 19 stoletju so ovstrijski narodi dvigali glavo, zahtevajoč svobodo in neodvisnost; v Sloveniji so zostopstvo naroda patentirali klerikalni tipi, izrabljajoč v to cerkev in vero. Ta klerikalna diktatura je svoj smoter videla v tem, da iz slovenskega naroda napravi narod licemercev, pokorne-žev, tlačanov, z eno besedo — ljudi, brez lastne volje in energije, hlapce in sluge, kolone in tlačane.
(Dalje prihodnjič)
Slovenske organizacije priredijo koncert v Torontu
Kakor je znano, da so okupatorji opustošili našo lepo Slovenijo in odnesli vse kar se je dalo odtrgati, tako niso prizanesli niti našim bolnicam. Uničena je bila tudi bolnica na Golniku pri Ljubljani, katera je bila namenjena posebno za zdravljene sušice.
Ta bolnica sicer pred vojno v stari Jugoslaviji ni bila dostopna delavnemu narodu, kateri je bil najbolj potreben, pač pa le onim kateri so imeli sredstva za plačanje visokih honorarjev in kateri so se nalezli sušice pri ponočnem krokanju po kavarnah in raznih "uglednih" beznicah.
Sedaj pa ko imamo v Sloveniji ljudsko oblast se bo tudi to iz-premenilo. Vsled tega smo se odločili, da bomo 3 slovenske organizacije Zveza Kanadskih Slovencev, Narodna podporna Jed-nota in Vzajemna Podporna zveza Bled, priredili koncert v nedeljo 12. maja ob 8. uri zvečer. V Bolgarsko- Makedonski dvorani na 386 Ontario St.
čisti dobiček je namenjen za bolnico Golnik, vsled tega ste naprošani vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi bratje Srbi in Hrvati, da se tega koncerta za gotovo udeležite. Preskrbljeno bo z godbo in petjem.
Vabi Odbor.
hodih v službi Rudečega Križa. Vozila se je tudi v "jeep-u" kadar se ga je moglo dobiti.
"Jaz sem se rada vozila z "jeep-om", je odgovorila na postavljeno vprašanje, "on gre vsepovsod, kamor ne more nobeno drugo vozilo. .0, jaz sem se ga vedno posluževala če se je le mogel dobiti", je rekla.
Por. Gajo Radkovič je pripove-dal iz začetnih bojev partizanskih brigad z okupatorjem. "Leta 1941-42 so bile partizanske edinice dostikrat brez hrane do 10 dni, tako da so se morali hraniti s travo. Na stotine partizanov je imelo ozebljene noge ker so morali hoditi bosi po debelem snegu. V eni brigadi od 130 partizanov se je moglo 120tim odrezati noge potem ko je bil vsak poskus obnoviti kroženje krvi po žilah zaman. Mnogi so morali delati dolge marše z oteklimi nogami, katere so bile otekle tako, da so imele večkratno velikost normalnih nog", je pripovedoval Radkovič.
Pred prihodom v Windsor je Dr. R. Neubauer in tovariši obiskal tudi Toronto, Hamilton in Weiland in več mest v U.S.A. vključno Detroit.
Duquenis orkestra v Windsorju
V soboto dne 18 maja obišče naselbino Windsor znana Duquens Tamburica orkestra pod vodstvom Matt L. Gaže, ter priredi koncert v Walkerville Collegiate Audito-rium-u.
Vstopnice se dobe pri članih odseka HBZ št. 638 ter članstvu Jugoslovanskega mladinskega kluba.
Ob tej priliki nastopi več znanih talentov kot Lou Staniša, Slovenec, na harmoniko, Norma Juik, Srbkinja, alto, Walter Soroka, Rus, bass, ter več drugih sopranov in tenorjev.
Odbor:
Ustava FLR. Jugoslavije
Vkratkem izide Ustava Federativne Ljudske Republike Jugoslavije, tiskana v obliku primerne brošure. Cena ji je 25 centov za izvod. To je kar bo zadostovalo komaj za kritje stroškov za tiskanje.
Veliko izseljencev je že izrazilo željo, da bi si nabavili novo Ustavo, tiskano v slovenskem jeziku. Te želje so posebno izrazili z tem, da žele imeti ta najvažnejši dokument, ki so ga sestavili narodi nove svobodne republike Jugoslavije kot zakon, ki naj služi vsem enako v vseh zadevah pri graditvi in razvoju svobodne domovine. Ta dokument je plod štiriletne borbe, v kateri so se borili — so zgodovinske težnje po katerih so stoletja hrepeneli.
Zatoraj organizacije, društva kot posamezniki, si jo zdaj lahko naročijo v obliki brošure. Vsa naročila je nasloviti na: Zveza Kanadskih Slovencev, 206 Adelaide St. W., Toronto 1, Ont.
Film Osvoboditev Ljubljane
Našim izseljencem v severnem in zapadnem Ontario ter tudi naselbinam v Quebec provinciji, se bo nudila izredna prilika videti poleg filmov: Zvezda in Pesek — Devet sto — Osvoboditev Beograda — tudi Osvoboditev Ljubljane.
Vsi ti filmi, ki bodo predvajani po spodaj označenem vzporedu, so iz borbe in življenja narodov Jugoslavije. Filme bo predvajal Walter Grbič, član glavnega odbora Sveta kanadskih južnih Slovanov. Naselbine obišče kakor sledi:
Sault Ste Marie, 10 maja; Sudbury 11 in 12; Levack 13; Creigh-ton Mine 14; Timmins 16; Schumacher 17; South Porcupine 18; Kirkland Lake 19; Larder Lake 20; Noranda 22; Duparquet 23; Malartic 25; Val d'Or 26; Arvida 28; Montreal 30 maja in Oshawa dne 1 junija.
PROSLAVE SRBSKEGA GLASNIKA
Organizacije Zveze Kanadskih Srbov priredijo v znaku pete obletnice Srbskega Glasnika proslavo z bogatim koncertnim programom v nedeljo dne 12 maja v sledečih mestih:
Toronto: Veliki koncert se vrši ob 2 uri popoldne v Ukrajinski dvorani, 300 Bathurst St.
Hamilton: Se priredi koncert ob
8 uri zvečer v Poljski dvorani na 644 Burton St.
Sudbury: Koncert v Poljski dvorani. Začetek ob 6 uri zvečer.
Windsor: Proslava pete obletnice Srbskega Glasnika se vrši v dvorahi na 1100 Cadillac in Richmond St. Začetek ob 8 uri zvečer, naproša se vse prijatelje naprednega tiska, da se zgornjih prireditev udeleže.
Iz francoščine prevedla K. N.
Morenov vprašujoči pogled se je ustavil na zardelem, a odkritem obrazu mlade žene.
"Morda ste materi pisali o denarju ... o željah, ki jih imate, pa jih ne morete spolniti? Morda ste pisali, da niste vajeni takšnega varčevanja?"
"Ne! Ne," je hitela zatrjevati Orana. "Ničesar nisem pisala, prav ničesar, kar bi opravičilo to očetovo dejanje. To je storil naš oče sam, po svoji volji in na svojo roko."
"Torej je to še bolj čudno. Nikoli nisem zahteval ni prosil niti pare od vašega očeta."
"Tega vam tudi ni bilo treba. Ali ni v navadi, da starši ko, oddajo svojo hčer, primaknejo nekaj dote, da zagotove vsaj v začetku neskrbno življenje mlademu paru? Menda so tudi na španskem tako delali, dokler ni bilo vojne, ali ne?"
"Res je. Ta razvada cvete povsod,", je kar nekam zaničljivo odgovoril mladi mož.
"No, vidite!"
"Toda jaz vendar nikoli nisem niti omenil, niti namignil, da kaj takšnega ali podobnega od vas želim! Nikoli nisem pozabil, da me je vaš oče vprašal, ali imam sploh dovolj, da lahko živim svojo ženo! Vaš gospod oče bi bil že lahko nekoliko bolj prijazen, čeprav sem bil tedaj zanj samo navaden vojak, ki se je po dveh letih boja na fronti vrnil po svojo ženo, po tisto ženo, ki se je bil z njo poročil malone za ceno svojega življenja!"
Skušal je govoriti mirno, toda glas mu je trepetal; mladi Španec je bil bled in potan. Orana je zaslutila, da se spet zbira nevihta na njunem zakonskem nebu.
"Poslušajte. Miguel," je pričefa, skušajoč ublažiti njegovo razburjenje. "Vem, da je vam tedaj moj oče storil hudo krivico. Izrekel je nekaj besed, ki jih najbrž sam ni verjel, ki so pa vseeno hudo ranila vaš ponos. Vidite, saj nočem zmanjševati njegove krivde. . ."
"Tega vam tudi ne bi dovolil, Orana. Mislim, da
imam jaz pravico soditi, kolikšno krivico mi je storil vaš oče!"
"Nikakor vam ne nameravam odrekati takšne pravice," je zašepetala Orana vsa zmedena, videč, da se bo njena dobra volja naposled le razbila ob moževi trmoglavosti. čeprav bi se bila najrajši obrnila in brez besede odšla, se je spomnila na materino pismo in je spet spravljivo pristavila: "Saj priznavam, da vam je oče delal krivico, Miguel. Toda, ali si bomo zato vse življenje v laseh? Oče je že v letih. . . ali mu tako težko oprostite to nerodnost? Moj oče je. Rada ga imam. Ali ne bi bilo lepo. če bi se tudi vi prej ali slej pobotali v njim?"
"Nobene potrebe ne vidim, Orana," je hladno odgovoril Moreno.
"Nikar tako ne govorite, Miguel," je vzkliknila Orana in britkost ji je stisnila srce. "Nikoli nisem mislila, da se bom morala za vedno odpovedati svoji ljubezni do staršev, da jih ne bom smela več videti. . . Skušajte me-razumeti; otroci ne morejo biti dolgo jezni na svoje starše. Tudi oni imajo svojo dolžnost do njih."
"Vi morda. Jaz ne. Na vašo družino me veže samo zakon z vami, torej čisto uradna vez."
Orana je zardela, vendar je na to netaktno moževo opombo previdno molčala.
"Kaj ste torej želeli od mene, Orana?"
"Razložiti sem hotela .. . pojasniti namen tega čeka."
(Nadalje prihodnjič)
TORONTO, ONT.
Seja mestnega Veča kanadskin južnih Slovanov se vrši v ponedeljek dne 13 maja ob 8 uri zvečer v prostorih 386 Ontario St.
Poživlja se vse članstvo Veča in posebno vsi, ki so kaj prispevali za pomoč Jugoslaviji. Na tej seji se bode razpravljalo o delovnih grupah in njihova vrnitev v stari kraj, tisti pa, ki imajo željo se včlaniti v take grupe, tudi se naprošajo, da se udeleže seje.
Tajnik
Nanaimo, B, G,
Naznanja se našemu narodu v Nanaimo in okolici, da se bo vršila plesna zabava v petek dne 24 maja.
Zabava se vrši v St. John dvorani. Začetek ob 9 uri zvečer.
Za ples bo igral tamburaški zbor "Spomladanska roža."
Ob tej priliki bo izigran tudi krasen predmet.
Poživljamo ves naš narod v Nanaimo in okolici, da se udeleži plesne zabave.	Odbor:
Timmins, Ont.
Krožek južnoslovanskih žena priredi večerinko dne 12 maja na 112 Balsam St. N.
Začetek ob 7 uri zvečer.
Vabljeni so vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi sobrati Hrvati ter ostali južnoslovanski izseljenci, da se udeležijo.
Za dobro postrežbo in ugodno zabavo skrbi:
Odbor.
WINDSOR, ONT.
Slovensko pevsko društvo "Zvon" priredi veselico (ples in prosto zabavo) v soboto dne 15 maja ob 7.30. uri zvečer, v dvorani 1100 Cadillac St. Čisti dobiček je namenjen za fond otroške bolnišnice v Sloveniji.
Zatoraj ste vljudno vabljeni vsi Slovenci in Slovenke iz Windsor-ja in okolice kakor tudi ostali Jugoslovani. Že posebno so vabljeni naši znanci in prijatelji iz Detroi-ta, da nas obiščejo in da se v veseli družbi skupno veselimo ter zabavamo. Zasukali se boste lah • ko po mili volji, ker zato bode skrbela dobro izbrana godba.
Za suha grla in prigrizek bo tudi preskrbljeno, za kar vam jamči odbor.
Zatoraj vsi na veselico 18 maja!
Takoj drugi dan v nedeljo dne 19 maja ob 3 uri popoldne se vrši v istem prostoru društvena seja. Vabljeni so vsi člani in članice, da se gotovo udeležite.
A. Adamič, taj.
Vancouverf B. C.
Organizacija demokratičnih južnoslovanskih žen v Vancouverju priredi proslavo "Mothers Day" dne 17 maja v Hrvatskem prosvetnem Domu.
Začetek ob 8 uri zvečer.
Uljudno so vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, kakor tudi Hrvati in Srbi ter ostali Slovani, da se proslave udeležijo. Proslavimo "Materni Dan" z vsemi častmi, ker že sama beseda "mama" nam je zelo mila in priljubljena.
Odbor: