the oldest AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE 'AMERICA. Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. »v »■ '•?< Geslo t Z« r*ri ta toarod — k« kratico In resnic* — od boji 3o tmsfil J GLASILO SLOV KATOC, DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — ■. R DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAG1 IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO, —> j-U. najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v združenih drŽavah AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 181. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 18. SEPTEMBRA — SATURDAY .SEPTEMBER 18, 1926. LETNIK XXXV Francija dobila kontrolo nad ligo. - M sod v Trstu. BELGIJA, POLJSKA, ROMUNIJA IN ČEHOSLOVAKIJA SO DOBILE SEDEŽE PRI LIGINEM SVETU, S TEM JE DOBIA FRANCIJA KON TROLO NAD LIGO. — ZUNANJA MINISTRA NEM ClJE IN FRANCIJE V PRIVATNI KONFERENCI. ____ Ženeva, Švica. — Lig.a narodov je dala nestalne sedeže Pri liginem svetu državam, ki so klin med Rusijo in Nemčijo, s tem je dobila kontrolo nad ligo Francija, kar pa ni po volji Angliji, ki že računa na to, kako bi zopet prišla do kontrole. Belgija, Poljska, Romunija in Čehoslovakija so države, ki 8o si priborile sedeže pri liginem svetu. Za to leto, bodo o-rodje v rokah Francije. Trda je šla za Čehoslovakijo, treba je bilo še enkrat glasovati, ker Pri prvem glasovanju sta dobili Perzija in Čehoslovakija enako število glasov. Z ozirom na to, ker liga potrebuje mož, kakršen je Edvard Beneš, zunanji minister Čehoslovakije, je Pri drugem1 glasovanju zmagala slednja. Vseh držav, ki so dobile sedeže pri liginem svetu je 14; a le ena je, ki je na strani Nemčije — ta je Ho-landska. Iz tega je razvidno, da bo glas Nemčije pri even-tuelnih spornih vprašanjih o-Jtal glas vpijočega v puščavi, '^ko ne bo v korist Francije. Zato pa je bilo tako veliko nasprotovanja pristopu Nemčije k ligi med nemškimi nacionalisti. Formacija reorganiziranega sveta pomeni velik udarec za Nemčijo, kajti pokoriti se bo mogla Franciji. V sredo se je vršila med dr. Stresemannom, zunanjim ministrom Nemčije in Briandom, zunanjim ministrom Francije, Privatna konferenca, na kateri sta moža razpravljala o važ nih zadevah — o razoroževa nju, govorila sta tudi o kontroli, ki je prešla s tem ko je Nemčija postala članica lige, °d zaveznikov v roke lige. "glas naroda" priobči mastno novico. , nova vlada v kanadi Liberalci z veliko večino zmagali v Kanadi. — Mnogi so, ki želijo medsebojnega delovanja z Zed. Državami. Toronto, Ont. — MacKenzie King-ov.a liberalna stranka je pri kanadskih volitvah zmagala z veliko večino. Velika je bila potreba v Kanadi, za močno stanovitno vlado. Volitve so pokazale, da se Kanadčani tega dobro zavedajo. Rezultat volitev je omogočil Mr. King-u, da bo sestavil novo vlado. Kakor se sliši bo utrdil Kanado na zapadu s tem, da bo formiral liberalno-progresivno koalicijsko vlado. Glavni vzrok poraza Meig-han-ove konservativne vlade je, ker Kanadčani ne marajo več visokega tarifa, ki je velika zapreka kupčiji. Mr. King je v svoji kampanji volivcem zatrjeval, da bo zanje veliko bolje ako medsebojno delujejo z Zed. drž. Severne Amerike. Mnogo jih je s tem pridobil, kar mu je pomag.alo do zmage. Mr. Meighan-ov poraz in poraz njegove stranke — je konec njegove karijere kot voditelj konservativcev. Poročilo pravi, da bo najbrže dal slovo političnemu življenju in se u-maknil v pokoj. Običajno je v Kanadi, .ako voditelj, katerikoli stranke, ne zmaga, se po porazu umakne. Mr. Meighen je bil že dvakrat premier v Kanadi. ČEHOSLOVAKIJA PRED DIKTATORSTVOM. Dunaj, Avstrija. — Cenzura v Čehoslovakiji ima polne roke dela; listi izhajajo s pobeljenimi prvimi stranmi. Vse to pa nič ne pomaga, znano je svetu, da Čehoslovaška potrebuje vlado — močno, kateri na čelu bi moral biti diktator. Socialisti se pripravljajo na revolucijo. Gen. Gaida zbira svoje pristaše. Zunanji minister Beneš se pripravlja na prevrat, podoben onemu n.a Poljskem. illinomi delavci za, modifikacijo. , MRS. J. W. llANGLEY. Sestre, ki so bile prijete radi nevednosti o carinah, so bile takoj oproščene, kakor hitro so pojasnile svoj položaj. Iz St. Albans, Vt. je te dni dospelo poročilo, da so bile na kanadsko-ameriški meji prijete štiri sestre reda sv. Frančiška, ker so imele seboj neke ^'agocene čipke — "špice," za katere se kot ženske zanimajo, ^godilo se je, da so uradniki kaje zahtevali $4,000 carine, katere so sestre plačale, oz. je Plačal njih samostan. Pri izpraševanju se je pa dokazalo, tri sestre sploh angleškega ^zika niso znale, le ena prednica govori za silo angleško. P°Vedale so, da niti najm-anj niao bile poučene, da je na ta ^edmet nastavljena carina, *er se za take mednarodne Uredbe ne zanimajo. Oblasti 80 jih takoj Izpustile, "Glas Naroda" je pa po tej J0vici hlastnil in jo objavil z ^likim naslovom: "Katoliške Jlne so vtihotapi j ale čipke." > ar je pa, ako proučimo polo-sester, zlobno zavito v to- ŠEST DRŽAV PRIZADETIH PO POPLAVI. Konečno imajo v rokah vse podatke o škodi po poplavi. Prizadetih je šest držav. Škoda v državi Kansas je cenjena na $5,000,000; Illinois na $5,-000,000; Missouri na $1,000,-000; Nebraska na $500,000; Iowa na $250,000; Wisconsin, Ohio in S. Dakota pa skupno ,na $2,500,000. -o- — Joplin, Mo. — Štirje de- Na konvenciji Illinojške delavske federacije zahtevajo de-legatje, da se dovoli prodajo piva in lahka vina. —O— Streator, 111. — Modifikacija Volsteaidovega z.akona je najpoglavitnejši predmet razpravljanja na konvenciji Delavske federacije države Illinois, ki se je odprla v četrtek. Delegatje premogarjev iz Gillespie, so predložili resolucijo, v kateri zahtevajo od Federacije, naj protestira osemnajstemu amendmentu in aktu, po katerem je dovoljeno stikati za pijačo in isto zaplenjeva-ti. Premogarji trdijo, da sta oba zakona proti-ameriška, ki kršita pravice in svobodo državljanov. Vsi delegati zbrani na konvenciji, zahtevajo, da se dovoli prodaja piva in lahkega vina. Poročilo odbora se glasi, da delavska organizacija v državi Illinois ne bo podpirala nobenega izmed treh kandidatov, ki so nominirani za senatorje Na konvenciji so pa tudi navzoči oni, ki jib podpirajo, namreč Frank L. Smith-a, George Brennan-a in Purley Christensen-a. Na sliki vidimo Mrs. John W. Langley, ženo bivšega kon-gresnika Langleya. Mrs. Lang-ley je bila izvoljena kot prva članica kongresa iz Kentucky. Ponosna je na svojo zmago — zmago njenega soproga, John Wl Langley-ja, ki sedi v Atlanta ječi kot kršitelj prohibicij-ske postave, za kar je dobil dve leti. KRIŽEM SVETA. INDIJANCI V BOJU Z MEHIŠKIMI ČETAMI. Guaymas, Sonora, Mehika. — Semkaj je prišlo poročilo, da so Yaqui Indijanci napadli mehiške čete in jih veliko število pomorili. Iz Mexico City poročajo, da so oblasti depor-tirale katoliškega škofa Jesu-sa Marie Echeverria iz države Coahuila, poslali so ga v Mexico City. — Katoliški duhovniki spovedujejo vernike na njih domovih. Kamorkoli so poklicani gredo radovoljno, da tolažijo ljudstvo. novi protest francije -italiji. Iz neodrešene domovine. FAŠISTOVSKI "POPOLO DI TRIESTE" SILNO NAPADA SLOVANSKO ČASOPISJE NA PRIMORSKEM. — VINSKA LETINA NA PRIMORSKEM. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. --, • > • t*** Francija po svojem zastopniku v Rimu ponovno protestira na italijanske napade. — V Trstu proglašeno obsedno stanje. Pariz, Francija. — Francoska vlada je ponovno poslala svojemu zastopniku v Rimu navodila za protest pri vrhovnemu tajniku fašistovske stranke radi demonstracij, ki so jih fašisti vprizorili pred poslop Proti slovanskemu tisku v Italiji. Fašistovski "Popolo di Trieste" je pričel z vso silo napadati slovansko časopisje na Primorskem. Vsako priliko porabi v ta namen. V polemiki s "Sušačkim listom" je pisal o "primorskih slovanskih listih, ki še vedno izhajajo v tako velikem številu," danes piše zopet o ribičih v kalni vodi. "Mali list" in'komunistično delo spravlja v en koš. "Saj vsi vedo, da slovanski socialkomunizem ni nič drugega kakor obupani hipernacio-nalizem!" V polemiki s "Sušačkim listom" pa je isti "Popolo" stlastno zgrabil, po članku v istem "hipernacionalističnem delu," ki blati Jugoslavijo na naravnost nesramen način, češ, da tlači narodne manjšine. Lep slovanski hipernacionalizem! Neki prijatelj piše "Popolu" o "podzemskem rovarenju slo-1 venskih agitatorjev na Krasu , , , , . • proti protestantom. Toda ni jema francoskih konzolatov vi1 1. . J.. . _ _ . v J zadosti. 1 udi nesteviuiu slovan- Delavstvo in uradništvo je sedaj zadel še nov udarec s povišanjem najemnin. Beda postaja vedno večja in gotovo je mnogo Tržačanov, ki se udajo alkoholu iz obupa. — Nedavno so pokopali z velikimi slavnostmi orožniškega brigadirja Langi-lottija, ki sta ga zaklala zvečer brata Stemberger v gostilni Uk-marja v ulici Rigutti. Brata Stemberger, ki sta pod policijskim nadzorstvom radi drugih zločinov, sta prisedla k nekemu znancu, ki je imel harmoniko v rokah, ter zahtevala od njega, naj igra. Gostilničar se je temu uprl, ker je v gostilnah prepovedano igranje na harmoniko Stembergerja sta razkačeno planila pokonci, eden je zagnal mizo v gostilničarja, drugi je prerezal električne žice, sledilo je strašno razbijanje v temi. Gostilničar je komaj ušel težko ranjen na svoj dom. Na ulici se je ustavilo več radovednežev; brata Stemberger sta ranila tri izmed njih. V,t.$m. jo prihitel brigadir Langilotlo, a -o- REŠEVALCI PRIŠLI DO TRUPEL V PREDORU. Kansas City, Kans. — Kakor je bilo včeraj poročano je prišlo osem oseb ob življenje pri eksploziji 300 čevljev glo- lavci so bili na mestu mrtvi pri |boko pod reko Missouri. Reše-eksploziji, ki jje nastala v j valci so neumorno delali in pri smodnišnici Atlas Powder kom- šli preje kot so sami mislili do panije. 1500 funtov smodnika in dinamita je šlo v zrak. nu, da bi oblatil katoliške re-1 [ dovnice, do katerih ima ta list posebno piko. Saj se je spod-tikal tudi ob slovenske sestre, ko so po vojni dospele čez morje, tako, da je urednika moral slovenski župnik iz Miline trupel ponesrečencev. Delo reševalcev, ki je trajalo celi dan, je bilo skrajno naporno. V predoru je bil slab zrak radi plina. -o- STRELA UDARILA V ŠOLO; 15 OTROK OMAMILA. Carlinville, 111. — Treščilo je v zvonik vaške šole, strela jel^a je prišel "ta pravi, sote pošteno potegniti za uše- šla skozi celo poslopje, v eni sa. sobi je omamila 15 šolskih Ako so torej sestre prinesle, otrok, ki pa so kmalo nato pri-nepoučene o carini par funtov. šli k sebi in ostali nepoškodo-špic, je li to tak zločin ? Kaj' pa I vani. kot se dnevno poroča, vtiho-1 -o- tapljajo opojne pijače, tam je VELIK POŽAR V HOMER; pa vse dobro. Za par ubogih špic se pa še okajeni Zgaga pridruži in juriša čez uboge ŠKODA JE CENJENA NA $750,000. Homer, La. — Požar, k! je katdliške redovnice .Ta slučaj v sredo večer vpepelil doma- zopet jasno pokaže, kako tudi lega dva bloka v trgovskem slovenski liberalčki prežijo na delu mesta Homer, je. napravil vsako 'kretnjo katoličanov! $750,000 škode Marsikomu bo tudi to odprlo oči, kaj da so slov. liberalčki. Širite "amer. Slovenca" — Kingston, Jamaica. — Z ozirom na to, da bodo krili stroške za izpeljavo načrta za nove ceste v Kingston, nameravajo naložiti 2 odstotka carine na importtomo blago iz Amerike in Anglije. — Omaha, Neb. — Zdravniki so preiskali 6 mesecev starega otroka, sina Mr. in Mrs A Harris iz McCook, Neb., ki ima srce na desni strani. Pro našli so, da je otrok zdrav in se hormalno razvija. —Peoria, 111. — Cev, po. pravico. kateri teče olje iz oklahom-j skih vrelcev v Gary, Ind., je, počila, olje se je vnelo in goreča tekočina je tekla proti Spoon reki, vnel se je en most in zgorel. — Waukegan, 111. — Dva delavca sta pri Johns-Manvllle kompaniji stopila v kotel kjer je bila magnezija, da bi ga o-čistila, duh v kotlu je pa bil še tako silen, da sta se oba zadušila .Dv.a tovariša sta jima šla na pomoč, a sta se komaj sama rešila smrti .omamljena sta pa bila tako močno, da so ju prepeljali v bolnišnico, kjer se nahajata v kritičnem stanju. — Kelso, Wash, — V Columbia reki leži "Sand island", katerega pa voda spodjeda. — Chicago, 111. — Šest in šestdeset let je čakala Miss Lillian Powell, 1,0346 Avenue L., Sedaj se je poročila z George J. Barr-om, ki ima že tudi 78 let in je iz Dayton, Ohio. — Madrid, Španija. — Plebiscit na Španskem se je dobro obnesel za Primo de Rivera. 6,000,000 je volilo za njega, to ga je zopet utrdilo v svojem diktatorskem stolčku. — London, Anglija. — Francija je plačala svojo prvo o-bligacijo na vojni dolg v zne sku $10,000,000. Italija je odštela tudi toliko Angliji ffa račun yojnega dolga. Livourne in Trstu. To je že, . x . ... x , . , ---- ------- ~ tretji protest užaljene franco- sko ^sop.sje, ki se vedno izha- eden izmed bratov stemberger ske vlade, katero fašisti po ne- ^^ Pnmorskem' stalno črni I je suni] z dolgim nQŽem y dolžnem obsojajo, da je odgo- f^stva m seje nezadovoljstvo trebuh Ubogi br;gadiri žrtev "dl ™d\ r yT> tnaV8Ja svo^a P°klica' i« "Pozneje u-"Popo o: Mah list, »ki por/)- I, y bolnišnici za to rano. zlo_ ! «nca sta nato pobegla domov, napad na vorna za poskušen Mussolinija. Dunaj, Avstrija. — Semkaj je prišlo poročilo, da je v Trstu proglašeno obsedno stanje. Prišlo je do boja med fašisti in regularno policijo. Rim, Italija. — Posebna komisija italijanske vlade pripravlja listo političnih beguncev iz Italije, katerih večina živi v Franciji. Vsi bodo izgu bili italijansko državljansko najnovejše vesti. Mexico City, Mehika. —- Me hiški banditi, ki so napadli a meriško družbo ko se je vra čala iz letovišča v Mexico City,I pri kateri priliki so ugrabili j Amerikanca, vpokojenega premožnega trgovca Jacob Ro-| senthal-a in zahtevali odkupni- Košani, in "Delo," ki opisuje gospodarsko stisko na Krasu, ki postaja radi slabih letin in davčnega izžemanja vedno hujša. Po "Popolovih" izvajanjih bi slovanski tisk ne smel pisati, niti o vremenskih nezgodah in toči na Primorskem! "Popolov" napad ni naperjen toliko proti "Delu," kolikor proti slovanskemu tisku sploh. Slovansko časopisje mora izginiti, potem morda dobi "Popolo" kakega naročnika več, potem bo mogoče izdajati fašistovski list v slovenskem jeziku. Za tem stremi- si umila krvave roke in nato izginila. Zločinca sta izpraznila denarne predale v gostilni. G. Ukmar, lastnik gostilne, ki bi bil kmalu prišel ofci življenje, je star že 68 let. Samomor očeta. V Novem selu pri Nišu se je ustrelil b'ogati kmet Janja Ja-njič, ker se mu je hči proti volji poročila. -o- Smrtnonevarna poškodba. V Dol. Lendavi so rušili zid hiše Franca BertalaničL Med * di v°Rimu 6 Pri "POPOlU" in tU" |del0m se je ena stena podrla in pokopala pod seboj delavca Žižka. Ponesrečenec je zadobil smrtnonevarne poškodbe. -o- Vinska letina na Primorskem. Goriški in tržaški trg sta že polna primorskega grozdja. , , . , , ... Kupčije na debelo ni, odkar je no, katere niso dobili, so svo- Primorska pod Italijo> ampak jo žrtev usmrtili. Rosenthal je poslal iz ujetništva, svojemu s^aku pismo, v katerem ga je obvestil, naj pošlje takoj ^0,-000, kar zahtevajo. Svak, misleč, da roparji ne bodo svoje grožnje izvršili, zahtevane vsote ni poslal. Chicago, 111. — V bližini Jackson parka je skočil s tira tovorni vlak, stroj je padel preko nasipa, J. W. Kothlow, kurjač je bil ubit, dva druga sta zadobila težke poškodbe. ——o- LA SAVOIE KOLIDIRAL S TOVORNIM PARNIKOM. Havre, Francij.a. — Francoski parnik La Savoie, ki je odJ plul iz Havre 11. sept., proti New York-u in ima na krovu domu se vračajoče ameriške turiste, je v megli na sredi oceana kolidiral z nekim tovornim parnikom. La Savoie je bil zelo poškodovan, vendar so škodo popravili, in nemoteno na daljevali s potovanjem. gre le za krajevni konzum; torej je tudi cena nizka (2—4 lire kg), ako pomislimo, da stane danes 1 hI dolnjevipavgkega vina 300 lir (kupčija na debelo). Vina bo malo. Gornje Vipavsko in del Rihemberka je u-ničila in del Rihemberka je u-lo; Šempas, Ozeljan in deloma Črniče isto; tudi v Brdih je toča uničila skoro vse. Le od Dornberga do Gorice kaže razmeroma še dobro. Terana bo tudi malo. Na Krasu je pero-nošpora napravila veliko škodo. Splošno se obetajo slabi časi. -o- I ' Naraščanje zločinov v Trstu. Uboji, ropi, pretepi in tatvine se v Trstu vedno bolj množe. Kakor se pripisuje naraščanje samomorov gospodarski stiski in nezmernemu uživanju alko hola — saj je Trst na prvem mestu v Italiji glede samomorov in uživanja alkohola — tako lahko mirno trdimo, da ima naraščanje zločinov isti izvor Merchants, "Amerikanski best results! advertising Slovenec," in get DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO. ITAI4J0 Itd. VaSa denarna pošiljatev bo * startni kraju bitro, zanesljivo in brez" odbitka izplačana, ako M ppoluiite banke. Dinarje, ozir. Ure smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din 1400 " W00 «■ 3,000 " 10.000 - t MS 18.60 1 46.25 i 93.00 1 1 1 1183.00 100 lir 200 |ir 500 lir 1000 lir _$ 4.05 „$ 7.75 „$18.50 -..$35.75 Pd večjih »notah poseben popust Poštnina je r teh cenah i« vrač* cco j« nemoioSe $erod*jna so cene dnev«. Nakazila se brrriujejo pd poM ki pa br»ojavno. IZVRŠUJEMO TUDI DENARNI JfOŠIUATVE IZ STAREGA KRAJA V AMERIKO Pisma ta pošiljke naslone BTi ZAKRAJ3EK X CESARK ' 453 W. 42ad ST„ NEW TO**, M.X. "AMEKIKANSK: SLOVENEC" 4MERIKANSKI ^LOVENEG Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pon-deljkov in diievov po praznikih. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Telefon: Canal 0098. » Naročnina: Za celo leto Za pol leta ..$5.00 „ 2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto___1________________6.00 Za pol leta ......................-____________ 3.00 The first and the oldest Slovenian newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, day, »nd the day after holiday«. Mon- Fublished by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 'Phone: Canal 0098. Subscriptions: "or one year ...................................$5.00 ?or half a year---------!----------------- 2.50 Chicago, Canada and Europe: For one year---------------6.00 For half a year __ ___3.00 POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno ,ker s tem veliko pomagate listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. > jem obnašanju ravno tako, kakor da bi bili nauki in navodila, ki so jih papeži tolikokrat zastopali in posebno Leon XIII., Pij X. in Benedikt XV. vernikom zabičevali, izgubili svojo vrednost ali pa kakor da bi bili enostavno odpravljeni. Imamo tudi nravni, državnopravni in socialni modernizem. Ta modernizem obsojamo ravno tako kakor dogmatičnega." (Ubi arcano.) Dogmatični modernizem je v svojih panteističnih stremljenjih vpeljal katoličanstvo navidezno vsepovsod, dejansko ga je pa povsodi pregnal. Socialni modernizem se pa nasprotno giblje bolj v inteligenčni smeri in bi hotel ohraniti katoličanstvo v najstrožji, toda zgolj spekulativni neomadeževanosti. Izpoveduje sicer "Katoliški nauk," preprečuje pa njegovo živo uporabo v običajih in uredbah, z eno besedo: v'družabnem žh^jenju. Navidez stoji na tleh nauka Leona XIII. o pravični plači, toda z vsakim, ki si hoče pravično plačo dejansko izvo-jevati, ravna kot z revolucionarjem. Z okrožnico "Rerum No-varum" se priznava državi pravica, da delavca ščiti, toda tiste, zu, ki je bil najbolj razbit in Naš dobri Frank Shonta, trgo-popolnoma stlačen. Pravi čudež jvec z električnimi potrebščina-je, da so vsi trije ostali pri živ- mi, je daroval dva krasna taljenju. Mrs. Matjašič je bila le 'dio za karneval. Naš znani at-nekaj opraskana na čelu in no- let in mojster telovadbe, cham-gah, desetletni Mike je bil ra- 'pion Mr. A. Vencel se bo zad-njen na glavi, mali Joe pa je nji večer "metal" v korist kar-ostal popolnoma nepoškodo- nevala in pravi, da bo premagal van. Nekaj tednov prej je bila svojega nasprotnika, s katerim Mrs. Matjašič v župnišču in je se je že parkrat poskusil, obljubila dati $100 za angele, | Hvala vsem faranom za dose-ki smo jih za cerkev naročili, danje zanimanje. Le vsi krepko Drugo naj si vsak sam misli. Dne 19. tega meseca bomo obhajali posvečenje oltarja Žalostne Matere božje, ki ga je cerkvi daroval naš organist, poprimimo, pa bo šlo. ki se potegujejo za zakonodajo, ki naj zaščiti delo proti napa- Mr. Anton Korošec. Tudi nekaj Entered as second class jnatter November 10, 1925, at the post office »t Chicago. Illinois, under the Act of March 3, 1879.___ Starostne pokojnine. Težko je ugotoviti število mezdnih delavcev, ki so dosegli starost 65 let in trpijo pomanjkanje ali pa so odvisni od javnega dobrodelstva. Leta 1912. se je njih število v Združenih državah cenilo na milijon in četrt. Zdravniška znanost povečuje dolgost človeškega življenja. Obenem pa brzina modernega industrijalnega življenja krajša starost, ob kateri človek preneha biti zaželjiv nastav-ljenec. Dandanašnji delavec v primeri s svojim starim očetom sme sicer računati na daljše življenje, ali na krajšo dobo indu-strijalnp delavnosti. Povrh tega večina postarnih neoskrbljen-cev prihaja iz vrst nižje plačanih delavcev, katerih zaslužek je bil komaj zadosten ža vzdrževanje družine, kaj še le da bi si kaj prihranili za stara leta. Okoliščina, da kdo v starih dneh postane odvisen od javnega dobrodelstva, nikakor ni znak nevarčnosti. Slabo zdravje in pomanjkanje družinskih zvez so dostikrat vzrok. Za veliko večino ljudi, ki so vsled starosti postradali, je ubožnica edino zavetje. Toda v zadnjem času se pojavlja naziranje, da je ta oblika oskrbe dragocena, neprimerna in zastarela. Kot nadomestilo za ubožnice se v mnogih unijskih državah pretresu je uvedba neke vrste starostnih pokojnin (pensions for. the aged). Pokojnina se nima smatrati kot miloščina, marveč kot častno priznanje za minulo delo. Predlaga se, da bi bile pokojnine zadosti visoke, da bi vpokojenec mogel nadalje živeti med svojimi prijatelji, mesto da je prisiljen živeti v zavodu. Do konca 1. 1925. so le tri države sprejele zakone o starostnih pokojninah (old age pension laws). Te države so Nevada, Montana in Wisconsin. Po dotičnem zakonu države Nevada mora vpokojenec biti vsaj 65 let star, moral je poprej stanovati v isti državi 10 let in biti ameriški državljan vsaj te-15 let. Pokojnina no sme' presegati svote, ki dodatno k drugim morebitnim dohodkom vpokojenca bi znašala več kot $1 na dan. Po zakonu države Montane osebe čez 70. leto smejq dobivati pokojnino od največ $25 na mesec. V državi Wisconsin je starost določena na 70 let in pokojnina na k' večemu $1 na dan. V obeh teh državah mora vpokojenec biti 15 let ameriški državljan in ravno tako dolgo nastanjenec v do-tični državi, Slični zakonski načrti se razpravljajo tudi v legislaturah drugih držav. -o- Sv. Oče o socialnem moderaiznm. dom in obotavljanju tistih, ki jim je to delavsko varstvo nad-ložno, proglašajo za oboževalce države ali državne socialiste. Tako imamo tod in tam voditelje podjetij, ki izjavljajo, da so pokorni sinovi cerkve, pri tem pa odklanjajo pogajanja z delavskimi zastopniki in jim odrekajo pravico do združevanja, ki jim jo cerkev in vse velike industrijske države izrečno priznavajo. Umevno je, da papeža vznemirja samo navidezna pokorščina, ki neprestani notranji odpor le nepopolno zakriva. Ako bi tako ravnanje med katoličani postalQ splošno, bi moralo to vsa prizadevanja cerkve za odstranitev razrednega boja obrezuspešiti. Saj ravno to ravnanje vedno znova zažiga razredni boj.. Vsi, ki se jih to tiče, bi si morali dobro izprašati ] vest. . . Benedikt XV. pravi v pismu na škofa v Bergamu (z dne 10. septeipb^a 1920) : "Naj nihče ne misli, da vprašanja, ki so neposredno gospodarskega značaja, ne spadajo v dušno pastir-stvo. .Kajti ravno ta vprašanja spravljajo dušni blagor mnogih v nevarnost. Delavci, ki se trudijo za dušno blaginjo ljudi, morajo smatrati za eno svojih najvažnejših dolžnosti, da še posvečajo študiju dela na socialnem poprišču in z vsemi močmi pohite na pomoč tistim, ki delajo v naših socialnih organizacijah na tako zaslužen način. Z vnemo poučujoč verftike v predpisih krščanskega življenja in ščiteč jih pred krivimi obljubami socialistov, morajo istočasno delati tudi za izboljšanje njihovih življenskih razmer, ne da bi seveda pri tem pozabili na opomin cerkve, da moramo vsi "tako iti skozi dobrine tega sveta, da pri tem ne izgubimo večnih." drugih podob smo naročili in se bodo blagoslovile, ako pravo- Ppročevalec. NAZNANILO. Chicago, III. Prosim, g. urednik, uvrstite v naš cenjeni list Amer. Slove- MM časno dospejo. O slovesnosti po- nec to-le poročilo. — ročamo pozneje. j Sicer članice materinskega Da je jesen pred durmi, o društva bodo povabljene s kar-tem je pričala bela odeja, a ticami, ali vendar, ker jih veli-solnce jo je zopet takoj pobra-jko pozabi oddati novi naslov lo, in indijansko poletje vlada tajnici, ko se preseli, zatorej se zdaj med divnimi gorami. j opomnijo tudi tukaj, da ne bo -o--izgovora, da nisem vedela. VELIKI FARNI KARNEVAL , V soboto, dne 18. septembra PRI SV. ŠTEFANU. Chicago, 111. popoldne in zvečer sv. spoved; jv nedeljo pa med pol 8. sv. ma- Letošnje leto je bilo jako tež- so skupno sv. obhajilo. Zvečer ko leto za našo župnijo. Nismo še poravnali stroškov za dozidavo drugega nadstropja šole, ko nam je zgorela sesterska hiša. Dobili smo res zavarovalnino. Toda župljani so sklenili, da se naj pri tej priliki cela hiša popolnoma popravi. Naj se naredi nov fundament in podzi-da. To vse rja.s je stalo nekako 1.2,000 dolarjev. Prišel je še ev-haristiški shod. Imeli smo zopet nove in velike stroške, ki so šli zopet v tisoče. Vendar župljani sv. Štefana so se v večini dobro držali in veliko prispevali. Ven- ob pol 8. uri v cerkvi večerna pobožnost in sprejem novih članic. (Posebno se opomni tiste, ki so se vpisale, pa niso bile na 21. junija sprejete.) Po cerkvenem opravilu pa bo v cerkveni dvorani seja. Pomnite, da je to glavni shod m^ternega društva, da se mora vsaka udeležiti v cerkvi, kakor tudi seje. Na tej seji imamo neko važno točko, ker bo velikega pomena, ako se bo dobro rešila. V jezik se je ugriznil. (Prispevek.) Collinwoodski Štrigelj . že zopet fantazira po Zarko-metu; menda bo vsa Prosveta njegova, ko se tako šopiri po njej. Pa pri vsem tem ima smolo, kajti sanjalo se mu je o konvenciji v Pittsburghu. Sedaj pa ne vem, ali je stopil z levo nogo iz postelje, ali ga je omamil rudeči trn, da mu ne da počitka v večernih urah ali pa je mislil, ker si domneva, da je kakšen turški harambaša, da mu bo KSK. Jednota prisodila bolniško podporo, ko mu neko drugo društvo noče odobriti. Eno bo pa gotovo pravo, da je Štrigelj prismojen. Kej- omenja, da sem si moral šele "kufer" iskati, ko sem šel na konvencijo in pustil bolno ženo doma, naj mu bodi povedano, da sem jaz pustil ženo, pa ne "babo," kakor on "naprednjaško" imenuje ženske, pod oskrbo zdravnika, ker jaz nisem zdravnik, da bi ženske zdravil; ali Štrigelj zdravi "babe?" Srečne tiste "babe," ki jih Štrigelj zdravi! Moj "kufer" je bil že pripravljen, ko sem šel od doma, ga ni bilo treba nič iskati, ali ti pazi, Štrigelj, da si preskrbiš prav velikega, kajti zgage si prav dosti naredil, ti ga bodo lahko napolnili.— Karol Skebe. Ob slovesi* i? Vse tiste, ki so bile dne 21. junija sprejete v to društvo, jje jud, ki je bil naj tudi gotovo pridejo, ker i prt, orih;ij: ' SLOVENSKE IN DRUGE VE- rok smo imeli. V Denverju so STI IZ LEAD VILLA. bili poročeni John Bogunovič in LeadviUe* Cojo. Frances Fabijan ter John Le-Zadnjo soboto nas je zapu- narčič in Julija Blatnik. V naši stil glavni 'predsednik KSK J., Jcerkvi so se poročili Albin Iver Mr. Anton Grdina, ki se je mu- in Agnes Jakopič, dalje je podil mod nami na oddihu. Klica- ročila dne 20. junija hčerka maselbini in razni odbori se že dar smo še precej zadaj. Zato rožne vence in znake ste že pre-s'mo pa priredili sedaj karneval, Ijele, knjižice pa dobite zdaj. ki, se bo vršil dve soboti in dve | In da poravnate za vse skupaj nedelji, začenši s 25. septembrom. Zanimanje za ta karneval je veliko in upamo, da bo vspeh zadovoljiv. Seveda letos ne bo tako dober vspeh, ker smo imeli že toliko stroškov. Vendar se bomo farani potrudili, da bo kolikor mogoče vspeh tako veiik, kakor druga leta. Karneval bo nekaj novega v in bote šele zdaj pravilno vpisane. Vabim vse žene in matere, katere niste še v altarnem društvu Zal. Matere Božje, pridružite se. Stroški so mali. V vsaki sili in bridkosti pa dobite najboljšo tolažbo pred obličjem Žalostne Matere Božje in pred Tabernakeljnom. Pridite gotovo ob 7. uri zjutraj v cerkveno dvorano in ne le so ga nujne uradne dolžnosti, našega 'veletrgovca Franka [pridno pripravljajo, da bo vse pozabite vzeti znakov s seboj. da ni mog9l ostati še dalje, Iz- Zajca, Angelina Zaje, domači- jepo urejeno in dobro aranžira 'gora ni nor^," ker na Jožefa Keržana, brata Joe ! kakor vsakega, so in John Kočevar sta pa vzela 'napornem delu. -:--V zadnjem času se je smrt V katoliških vrstah je še vedno najti dobrih ljudi, ki vsako ^nepričakovano oglašala v naši socialno gibanje in delo istovetijo z boljševizmom in ga smatra- mali naselbini. Od novega leta jo zato kot nezdružljiva S katoliškim stališčem. V tem so zelo sem je pobrala trinajst ljudi, sorodni libertinističnemu meščanstvu, ki istotako proglaša vsa- 'Najnevarnejša je pri nas pljpč- kusil je, da tudi njega, naše gore precej "prijele," in 'za družici Aij«elino Kambič, tudi z našim soln.cem se ni nor- oziroma Molijo vidmar. Vsem čevati. Želimo mu iz srca, da želimo obilo sreče v novem sta-ga oddih utrdi pri vsestranskem nu. Mladine je pa prišel kar ves regiment" — 17 ,po številu, a jih nekaj še čaka. Izumrli to-raj ne bomo. | Kakor ste že poročali, se je pri nas blizu Granita dne 5. no. V odboru za agitacijo so: John Gottlieb, Anton Tomazin, Fr. Garbais.— Okrasitev "štan-tov" imajo v rokah Joe Merlak, Jos. Koščak, Fr. Zerrian. "Bingo" bodo oskrbeli John Koščak, E. Kremesec, Edward Kremesec, Billy Bogolin. — Finančni odbor je: Martin Kremesec, Frank Primožič, Leo Mladič, Math Kremesec. —Ples bodo vodili: Andrej Glavač, Z najlepšim pozdravom Mary Kobal, preds. ko socialno prizadevanje kot nepatriotično, državi nevarno po- niča. Ta zavratjja bolezen je septembra pripetila ija želez- Ewald Kremesec, Martin Foys, četje. Kako lepo se od te strašljivosti odnosno zavestne ali ne- pobrala ^ Antona Kavčarika, nici Denver Rio Grande West- !a. Farkas. "Štante" bodo vodili zavestne sebičnosti razlikuje krepko socialno stališče, ki ga za- Franka Tomšiča, Pavla Fran-vzemajo rimski papeži: Leon XIII., Pij X., Benedikt XV. in Pij cela, 'Johna-Gprnika, Ignaca XI.! Prav je, da osvežimo kratko vsaj besede, ki jih je o tem Smpltfja, Petra Bukovpa^ in od napisal v svoji nastopni encikliki papež Pij XI. Pravi: otrok Antona Rusa in Johna "Mnogo jih je, ki siper priznavajo katoliški nauk o avto- 'Jamnika. Poleg teh sta umrla riteti državljanske oblasti in pokorščini, katero ji dolgujemo, še dva otroka, Pavlina Fabjjan o pravicah in dolžnostih kmetskih in obrtnih delavcev, o raz- in Joseph Gruden, dočim je merju med posameznimi državami, med državo, delodajalci in Johna Skala zadela kap, Mary delojemalci, o razmerju med državo in cerkvijo, o predpravi- Skala pa je umrla po daljšem cah svete Stolice in papeža, o oblasti škofov in o pravicah na- bolehanju. Zadnjo smo poko-Sega Odrešenika samega nasproti posamezniku in narodom, pali dne 8. septembra. In vendar ravnajo v svojih besedah, svojih spisih in vsem svo- ' Tudi primeroma veliko po- ern velika nesreča, ko je brzo- 'enega Kolumbovi vitezi, enega |Vlak skočil iz tira ii>je pri tem 'društvo kršč. žena in mater, 31 oseb zgubilo življenje.'Med [enega Holy Name mladeniči, e-njimi so bili tudi štirje Sloven- nega možje Najsv. Imena. Ma-ci, John Bitenc in žena in dvoje 'rijina družba bo oskrbela Ice otrok. Vračali so se iz Glen- 'Cream in Candy. Keglišče bosta wood Springa na dom v Morley, {oskrbela Stanko Kozjak in Jos. Colo. Le dveletni John je ostal Kobal. Kuhinjo imajo naše zna-živ. ne kuharice pod vodstvom Mrs. Na vlaku je bila tudi naša so- Šonta in Mrs. Kobal. Okrepčila sedinja Mrs, Matjašič z dvema jbodo oskrbeli naši znani dobri otrokoma. Nahajali so se v vo- 'možje, ki so vajeni tega dela. Zlata poroka. Pred kratkim sta obhajala zlato poroko v krogu svojih o-i.rok in njihovih družin g. Ivan Skušek, davčni administrator pri fin.ančnem ravnateljstvu v Ljubljani z gospo soprogo Marijo, rojeno Nahtigal. Zlato-poročenca sta čvrsta in vedre volje. G. Ivan Skušek je že 55 let v aktivni službi. -o-- Smrt v nilatilnici. V Likolah pri Ptuju se je dogodila stmšna nesreča. Pri posestniku Pernatu so mlatili z mlatilnico. 61etni posestnikov sinček Franc se je motal okrog mlatilnice, prišel v preveliko bližino koles, ki' so ga nenadoma zgrabila ter mu zdrobila glavo in prsni koš. V nekaj minutah je bil mrtev. jetnisnice. Ko že večkrat za-nr.nice, mu je rekel ječav: "Glejte sedaj, da se tu nič več ne vidiva!" — Jud pa mu je odgovoril: "Ali vas bodo kam drugam prestavili?" * * ft Dober lovec. Kmet je vprašal • gozdarja, ko je učil mestnega gospoda streljati na divjačino, če ga je že kaj naučil. "E," pravi gozdar, "zdaj že gre! Zdaj že strelja v tisto smer, v katero zajec teče!" :|i * Muha in muhak. Vsled' številnih muh so se razgovarjali o muhah. Pa je nekdo vprašal: "Kako pa poznaš muho od mu-haka?" — Dobil je odgovor:. "Kadar leti, spoznaš. Ce leti tiho, je muhak, če pa kar naprej brenči, je pa seve muha!" * * si: Žival je nedolžna. Žena je rekla možu: "Glej, mož, jutri obhajava 251etnico, kar sva poročena. Zaklala bom petelina."-— Mož ji j.e odgovoril: "Pusti nedolžno žival, saj ona ni tega kriva!" * . * =i= Sodnik (obsojencu, ki čaka na izvršitev ^njrtne kasni).: "Ali imate še kako željo?" Obsojenec: "Da, r.ad bi,še enkrat jedel sveže jagode." Sodnik: "Sveže jagode? Teh vendar pozimi ni." Obsojenec: "No, potem pa čakajmo, da dozorijo. Meni se nič ne mudi . . ." Advertise Slovenec!" in "Amerikanski Prof. Fr. Pengov: avtomož in aytodekle. (Konec.) "Katrca" pa je rekala: "Pojdi no, pojd', porednež!" se je zasukala na levi peti in zapela: "Halio-dri-e-he-he-he-he." Ce si se je pa doteknil, kakor imajo navado oni, ki hočejo koga "objeti, je pa postala avtomatično zoprna in pusta: suvala je z rokama predse in vsak tretjikrat je pomerila z nogo proti nasprotnikovemu trebuhu. Toda že to majhno znanje jezikov je zadostovalo. Delala sta mi naravnost idealno, bila sta točna do sekunde, spretna in trezna. Moji ljudje so jima siper spočetka nekoliko nagajali, posebno Joži, ker ni hi-koli kadil, ne hodil v gostilno, ne kvartal, pač pa delal "kot črna živina." Ker je pa na vsak nagovor odgovarjal le kratko s svojim "Prav—-prav" in se iznebil svoje sline, so ga konečno pustili pri miru. Katrco so prvi čas oboževali od vseh strani; ker je pa odsevalo iz nje tako vzvi- šeno dostojanstvo, se ni nihče drznil približati se ji tesneje- Tudi njen stereotipni "Holio-dri-e-he-he-he-he" se je konečno pristudil ljudem in obsodili so Katrco, da je strašno' domišljava bunka. Samo Jurčeta sem slišal nekoč, kako je mrmral ?a njo: "Le čakaj me, ti ponosna Kati; enkrat te pa le vjamem!" Tako je šlo vse lepo naprej, da lepš.e ni moglo iti. Vsak večer se m ju namazal z oljem in naravnal za prihodnji dan, v sobotah zvečer — ko bi bil žiVal brez d.upfi, bi storil to v nedeljo dopoldne — pa sem dodobra osnažil celotni nežni mehanizem. Cez noč sta bivala oba v moji hiši v dveh posebnih sobah, ki sem jima ju lfipo uredil, seveda je imela' vsaka sobaN strogo ločen vhod- Družini sem pripovedoval, da sta bila zašla v Ameriki med metpdiste, da živita vsled tega bolj samotno, premišljujoč življenje in da sploh ne ljubita hrupnih zabav. Šlo je naravnpst izborilo. Delala sta za tri druge, porabljala malo olja in mi liaprav- ljala mnogo veselja- Toda nihče ne hodi brez kazni pod palmami. Na mojem posestvu služi tudi Vrbarjeva Mica. Je se prav gibčno ženišče, četudi žaluje že za tremi "rajnimi-" Ker je bila pa doživela ž njimi le malo veselja — prvi ji je bil umrl za delirium tremens (pijanska blaznost), drugi ji je utonil, pijan od žganja, tretji ji je pa popil in zaigral še tisto, kar sta ji bila pustila prva dva —r zato se je reva ozirala po kakem četrtem in boljšamtpvarišu življenja; naravno je, da so ji obvi^ele oči na pridnem in treznem Jožetu. Neprestano ,se je smukala okoli njega, se mu sladkala na vse mogoče načine in mu pripovedovala lepe reči o svoji hranilni knjižici. Slednjič mu je razodela kar naravnost svoje ljubeče srce. Jože ji'je odgovoril: "Prav—prav", in ji pljunil naravnost v obraz. Vrbarica pa mu tega ni prav nič zamerila; menila je pač, da imajo v A-meriki take navade. In JurČe je lazil za Katinko. Nekoč jo zaloti v polmraku in ji pritisne poljub. Za to'svojo prijaznost je dobil, ker je bil vedno bolj vsiljiv, dobrohoten sunek pod obi-sti. Pristen Štajerc ve, kaj ima v takem slučaju početi napram dami svojega srca: pri-mazal ji je eno okoli ušes. Močni pretres udarca pa je izprožil v Katrci govorniški mehanizem; oglasila se je z "Pojdi no, *pojd' porednež! Holio-dri-e-he-he-he-he!" — se zasukala in izginila. To je dečku zopet imponiralo; tako mora biti dekle pravega plemena. Toda tudi v bodoče ni mogel prav nič napredovati, Katica je ostala krhka, mrzla in krepostna. Neko soboto zvečer, ko sem ravno legal v postelj, me prestraši grozen šunder. V gornjem nadstropju je kokodajsal ženski glas in klical na pomoč, zunaj pa ob hišni steni, kjer obroblja hrušev špalir Katino okence, sem slišal, kako pleza nekdo tam okoli, kako poka les, kako neko bitje zdaj preklinja, zdaj žaluje, slednjič pa stoka kakor maček v majniku. Prižgem luč, vse prebivalstvo dere skupaj. Vrbarica divja po stopnicah navzdol in kliče: "O Bog — o Bog, moj ljubi Joža je mrtev! Zgoraj leži, čisto mrzel je že iii niti besedice se izprego-vori več!" Vse hiti gor; res, tu leži Joža v sobi na postelji, natančno tako, kot sem ga bil položil zvečer. Med tem pa tuli in zavija zunaj Jurče naprej. Z razprostrtimi rokami in nogami je visel na špalirju, ni mogel ne gor ne dol in treba mu je bilo prinesti lestev v rešitev. Spodaj pa je jecljal ves prevzet groze; "Ljudje, ljudje, kdo bi mogel verjeti kaj takega! Kaj takega pa še ne! Kako sem^ se prestrašil! Le pomislite, Katrca, to sploh ni dekle, pa tudi fant ni, ona ni či/ sto nič! Kaj takega se mi ni pripetilo moje žive dni!" Gotovo te bo sedaj, cenjeni bravec, ki si me sledil do tu z vedno večjim čudenjem, tudi zanimalo, da bi zvedel, kako sem si pomagal iz zagate, v katero sem prišel vsled tega dogpdka napram svojim ljudem. Toda ne bom več poročal in končam to povest, kajti, če jo zdajci dobro premislim —-se zdi meni samemu zelo, zelo čudna! \ AMERIKANSKI SLOVENEC' Ženski svet. mati narava, najboljša pospeseyateuica lepote. Na tisoče in tisoče dolarjev lzdajo naše ženske letno za raz-lepotila in mazila in barvila. Ne zamerimo jim tega, kajti v'saka je rada lepa; to leži že v naravi. Nasprotno, želimo J'Ri pokazati pot v salon, kjer k°do najboljše ppstrežene in Celo za najbolj nizko ceno, ta-korekoč zastonj. Nimajo vse ženske izurjene 111 vešče roke za lepotičenje. Marsikatera se namaže preveč, s čemer doseže, ravno nasprotno kar namerava; namesto pri-v'ačno, jo dela nakupičena bar^ va nagnusno. Druga ne zna bar-Ve enakomerno pravilno razdeli, tretja nima okusa za prave barve itd., tako da jih je v resici zelo malo, ki bi znale brez Napake ravnati z lepotilnimi Sl"edstvi. — Ženske, zakaj se ne ®eznanite z najboljšo lepotno1 sPecijalistko, ki vam daje na1 razpolago najboljša lepotilna Sredstva — zakaj ne stopite v °skrbo matere narave in se ne Pričnete posluževati sredstev, k' vam jih ona ponuja? Poslu-( 8aJte, katera lepotila vam mati narava priporoča. ' Solnčni žarki, kot mazilo za °braž. Solnčni žarki pomagajo l(-'lesu, da sprejema v svoje sta-1 nice prebavljeno hrano, krvi pa Pomaga, da se okrepi; na ta na-deluje na kožo, da postane ^lsta in da pridobi tisto naravno Jarvo, ki tako pospešuje lepoto °')raza. V zimskem času nado-n^estuje solnčne žarke ribje , Mleko, kot barvilo. Mleko je ^vrstna hrana, lahko prebavna in redilna. Pij mleka,v zadostni količini in videla boš, da ti bo narava sama pobarvala ti-s,:e dele obraza, kjer si prej u-Porabljala barvilo, namreč ust-in lica. Kopanje, kot lepotna pomada. kot karkoli drugega, dolo-lepoto kakovost kože. Z ni-cemer pa ne dosežeš tak uči-tlek, da bi si pridobila čisto, sladko in rožnato kožo, kakor rayno s kopanjem. Ne zanemar-Juj rednega kopanja, kajti mati narava pravi, da je to največji zoper lepoto. v Telovadba in gibanje na sve-zraku kot pospeševatelj lepote oči. Lepota oči ni toliko j^visna od njih velikosti ali ba*"Ve, ampak veliko bolj od te-ali so žive, iskreče se. In to lahko doseže z naravnimi Sredstvi, brez vseh umetnih pripomočkov. Kolikor ti je le dano prHožnošti, se gibaj na svežem zraku. Kisik, ki ga pri tem vdihavaš, podeli tvojemu telesu živahnost, zdravje. In ako je telo zdravo, so tudi oči zdrave; zdrave oči pa dobe neki posebni lesk, ki ga ne moi'ejo nadomestiti nikaka umetna sredstva. ' Zelenjava in sadje kot okrep-čevalna tonika. Vrednosti zelenjave in sadja ne moremo nikoli dovolj preceniti. Imajo tako vsestransko korist, da bi bilo preobširno, da bi vse popisovali. Le eno naj omenimo, da namreč njega pogosto uživanje pospešuje delovanje črevesja in odstranjuje zaprtje. Zaprtje pa je smrtni sovražnik lepote telesa in kože. Spanje kot kožna voda. Razne tekočine, ki jih uporabljajo ženske za izmivanje kože, se dozdaj še niso dosti prida izkazale. Kot izpremembo pa poskusite enkrat nadomestek za te tekočine, ki vam ga nudi mati narava, namreč spanje, in opazujte razliko. Spanje poživi telo, utrujeno od dnevnega dela in okrepi živce. Ako si ne privoščiš dovolj spanja, napravi obraz vsake osebe star, brez o-zira na to, koliko let ima oseba. In česa se vendar vsaka ženska bolj boji, kakor znamenj starosti na svojem obrazu? Ako si torej hočeš ohraniti dolgo mladostno - sveži obraz, hodi zgodaj spat. Vidite torej, kaka lepotna sredstva vam daje v roko mati narava. Dasi so zelo poceni, so vendar brez primere bolj učinkovita, kakor vsa umetna nadomestila za nje, za katera pa morate plačati drag denar in poleg tega vašemu obrazu veliko škodijo, koristijo pa prav nič. njaka 2 žlici sladkorja, da je precej rahlo, potem vlivaj med mešanjem juho v lonec ter pri-deni opečene žemlje. Ponadova juha.—V pol kvor-ta mrzle v^de namoči 3 kose oribanega kruha, naj bodo veliki primerno kot 3 žemlje. Ko se dobro omoči, prideni košček presnega masla, nekoliko zre-zanega muškatnega oreščka in soli ter zmešaj. Prilij še 2 kvor-ta vrele zelenjavne juhe ali slane vode ter pusti vreti; dodaš tudi lahko malo stolčenega žafrana. V juhnem loncu vmešaj 2 ali 3 rumenjake, lahko tudi cela jajca ter med mešanjem vlivaj juho v lonec. Drobtinova juha. — Deni v kožico 2 žlici presnega masla; ko se speni, stresi vanj 6 unč drobtin od en dan starega kruha. Ko zarumene, jih zalij z vrelo zelenjavno juho ali s slano vodo, prideni nekoliko muškatnega cveta in pusti še vreti. V juhnem loncu vmešaj 3 rumenjake ali 2 jajci, kamor vlivaj med mešanjem juho. češpljeva juha se prireja kakor jabolčna. Namesto jabolk vzemi tri četrt kvorta suhih če-špelj ter daj juho z narezanim opečenim kruhom na mizo. — Cešplje lahko pustiš cele v juhi, ne da bi jih pretlačila. Tedaj pa deni v prežganje več jmoke. | Češpljeva juha drugačna. — ^Skuhaj češplje v 2 in pol kvorta |malo slane vode, v katero si že dala celega cimeta, klinčkov in jcelega cimeta in limonove lupi-,ne. Ko so češplje dovolj kuhane, odstrani koščice ter deni češplje nazaj, prideni pa pol kvorta kisle smetane, v kateri izžvrkljaj obilno 2 žlice moke; precedi vse skozi sito, pusti, da še malo vre ter daj z opečenim kruhom na mizo. praktični nasveti. ikrepke in lahke jedi. Na želodec naveži pivnik namočen v Krompir, čistilo za namizno rum ali alkohol, če je pri roki. orodje. Zelo dobro in priprosto '— Ako pride po nesreči kaj o-čistilo za namizno orodje je strega v želodec, jej dosti krompir. Krompir se prereže krompirja in zelja, neprimerna čez-polovico, potrese se s pra- reč v želodcu se zamota v to in hom od opeke ali železa in z gre brez škode skozi čreva. njim obdrgne nože ali vilice, ki se potem zelo lepo svetijo. v Kako ohraniš kruh svež? Kruh in drugo pecivo ohraniš dolgo sveže, če ga hraniš v pločevinastih posodah ali loncih. Tudi kvas ohraniš več dni, ako ga zaviješ v vlažno volneno kr- Kadar gospodinja kupuje po in ga postaviš na prostor, ki blago po vatlu na takozvanih ima 50 stopinj Fahr. toplote. j"white sales," jako pametno Narezane limone se obvaru- ravna, ako preizkuša kvaliteto jejo plesnobe, in sicer dolgo blaga. Izvij konec iz tkanine, nasvet gospodinjam glede kupovanja perila. časa, ako položiš narezane dele v kozarček, do polovice napolnjen z jesihom. razpredi in razcefraj ga. Pazi, da-li so ti kosmički vlakna približno iste ali jako različne Jabolčne lupine v pecivu. V [dolžine. Blago z najdaljšimi prah zdrobi,jfene jabolčne lupi- ,vlakni (fibers) enake dolgosti ne dajejo vsakemu pecivu o-( je najbolj trpežno. Konci krat-kus. Iz njih narediš tudi dobro, kih vlaken se ne spredajo dobro pecivo. kuhinja, Čokoladna juha. — Zribaj 8 do 9 unč čokolade ter jo med žvrkljanjem vsipaj v 2 in pol kvorta vrelega mleka; prideni nekoliko sladkorja z vanilijo ter pusti vreti. V loncu za juho izžvrkljaj 3 rumenjake ali 2 jajci in 3 žlice sladkorja, da precej naraste; nato vlivaj, medtem ko mešaš, juho v lonec ter prideni opečene žemlje. Mlečna juha.—Zavri 1 kvort vode in 2 kvorta mleka s koščkom vanilije ter zakuhaj majhne zdrobove štruklje in vložke. Ko so kuhani, osoli malo, a ne pusti več vreti. Mandeljnova juha. — Zreži in stolci zelo fino s par žlicami vode 3 in pol unče ol.upljenih mandeljnov. Deni jih v 2 in pol kvorta zavretega mleka, prideni vanilije in pusti vreti.'V juhnem loncu pa vmešaj v 2 rume- Pomarančne kocke. — Mešaj 4 unče presnega masla in 4 rumenjake, da dobro naraste, dodaj polagoma 7 unč sladkorja, z dobro zrezanimi lupinami in sokom od 1 pomaranče, eno osmino sladke smetane in polovico moke od 9 unč. Naredi iz 4 beljakov sneg ter ga rahlo primešaj z ostalo moko in enim navadnim pecivnim praškom. Deni testo v namazano pločevino za prst visoko ter ga speci. Pečeno ploščo prereži, pomaži eno polovico z marmelado in z drugo pokrij. Nato jo razreži na poljubne kocke, te oblij s pomarančnim ledom in v pečici posuši. Pomarančni polmesci. — Naredi in speci testo kakor zgoraj za kocke. Potem razreži z velikim krapovim obodcem polmesce in jih oblij z ledom. Na vsakega položi pol olupljenega mandeljna ter posuši led v pečici. -o- Kdor v "Amer. Slovencu" o-glaša, temu se kupec ali odjemalec takoj oglasi! limonado. Kako moramo ravnati, ako se nam je jed pripalila. Zapa-Ijene jedi, v katerih je moka, ne mešaj, ampak vzemi lonec in ga postavi v mrzlo vodo, ta.-ko izgine neprijetni okus po pripaljenju. Jed prelij v čist lonec in kuhaj naprej, a moraš jo ves čas mešati. Tudi drugih pripaljenih jedi ne mešaj in ne prilivaj vode. Par kapljic glicerina v kozarec hladne vode ustavi kolcanje ako hitro popiješ. Premog bo izdatnejši, če ga poliješ s pet litrov vode, v kateri si raztopil dobro pest navadne sode. Ako pri likanju kaj osmocliš, namaži ono mesto s sveže prerezano čebulo, potem pa tri ure namakaj v mrzli vodi. Ako ni popolnoma sežgano, . bo rjavi madež izginil. zmavstvo. BRUHANJE NA POTOVANJU je dostikrat posledica preutru-jenja in razburjenosti, posebno pri ženskah. Ta se pripravlja dolgo v noč na pot in vstane zgodaj, da odrine.' Želodec človeka, ki se ni-naspal, pa ne prenese pretresanja, hrana mu dela težave. Glavno je, kadar se napravljamo za na pot, da se prespimo, kakor je treba. Želodca ni treba nabasati, bolje je, užiti na potu kaj malega. — Preobložen želodec, posebno pri slabotnih osebah, ima potem preveč dela s prebavo in potnik je truden že V začetku poti, se vtrudi hitreje na potovanju in je bolj podvržen slabosti bruhanja. Treba je torej in blago se kosmati in razcefra, jo naložili v tovarni. Tako blago se tudi lažje maže. Pazi nadalje, da-li so vlakna ravna in enako velika. Neenaka vlakna provzročajo vozle, ki imajo posledice, da se blago hitreje obrablja na teh točkah. Da sodi£ o trdnosti tkanine, stegni blago v ravni in preki smeri predenca poprej v eni smeri in potem v drugi. Raz-praskaj blago z nohtom. Pazi, da-li se vlakno zlahka zmakne ku pritrjeno blagajno, ki je bila iz mesta. Čini tesnejša je tka- jdobro zaklenjena. Odnesli so jo vabilo "na blagoslov ljenje zvona na gričku asisi. razen majhne materijalne škode, ničesar. 25Ietnico svojega službovanja je praznoval cerkvenik pri Sv. Trojici nad Vrhniko in Sv. Lenartu, g. Janez Jerebic, Najbolje bo, da nič ne ome- spi0šno priljubljeni posestnik nimo Lemonta, kajti ako vabi- [na gričku pod Sv. Trojico. Pred mo za Lemont, bo gotovo dež. jleti ]e obhajal 301etnico kot ne-Tora.i na grič Asisi — kedaj ? [umoren cerkveni pevec. Prvo nedeljo oktobra- to ie j pred godom našega sv. očeta j Frančiška, ali še bolj natančno j MALI OGLASI. 3. oktobra. Ker ne vabimo za'- H 1 ŠE IN LOTE. Lemont, ampak za Asisi bo go- BUNGALOW 5 SOB, zid. $8900, takoj $2500, porč^ifi spat, cirk. topi. Soba v podstrešju klet ometana, tovo lepo vabljivo vreme, z?.to raj pričakujemo veliko vde-ležbo. Pretežki bo zvon za enega botra, prosimo da bi se'še kedo oglasil, ki bi bil v pomoč v obče znanemu dobrotniku Mr. Bregantiču. Po blagoslovu bo prosta zabava na prostem. Mr. Kosmač je že preskrbel štante s kolesi, kjer bo marsikateri zadel svo-io srečo. Tudi ima nekaj d.ru- cesta tlakovana, garaža ?a 2 kari, fina vodovodna napeljava. 4414 N, Marmora Ave. Kildare 7327. 65-s do s čim se odpere plast kleja, ki soj zega pripravljenega, kaj p,a ne smemo izdati. Za prigrizek bo-j do poskrbele naše vrle gospe' od sv. Štefana.' Toraj na veselo svidenje, Šolske sestre. -o- Vlom v pošto v Št. Rupertu pri Mokronogu. Pri pošti Št. Rupert pri Mokronogu so vlomili neznani roparji v poštne prostore. Odlomili so na podstav- nina, tem bolj trpežno blago, ako so drugače vsi drugi pogoji enaki. Ako je tkanina jako redka, se bo blago skrčilo po pranju. Hitro odrgni rob blaga med prsti, da se prepričaš, da-li je v njen* mnogo škroba ali drugega kleja. Najboljše je še, ako vzameš domov vzorec in ga opereš. Zapomni si, da merce-rizacija je način obdelovanja, vsled katerega bombaževina zadobiva večji sijaj in boljšo trpežnost za vselej. Resnično mercirizirano blago se torej ne spremeni po pranju. gerkvenTmzar. v So. ^Chicago, ki se nadaljuje danes in jutri se začne danes v soboto dne 18. septembra ob 7 :30 zvečer, jutri v nedeljo pa ob 3, uri popoldne. Rojaki iz naselbine in okolice so prijazno povabljeni k obilni udeležbi na bazar. Gre se za korist in čast naselbine zato le vsi na noge, da bo u-speh čim večji in boljši! Cerkveni odbor. s pošte. Nenavadni ropot je zbudil poštarico, ki je klicala, sosede. Vlomilci so pustili blagajno na bližnji njivi, niso pa imeli časa kaj iz nje ukrasti, tako da poštna uprava ne trpi, BUNGALOW ZID. moderno, parna topi, garaža za 2 kari, blizu kare.— 4S12 Concord pl. 74-s do s HIŠA, garaža; za 2 kari, pi-oda za niz- w ko ceno. 2822 N. Fairfield Ave. _________82-p,s,t LES. HIŠA na South Side, dobra transportacija, rent prinese lepe dohodke. Cena primerna in lahka odplačila. Tudi zamenja s poslopjem na sever, delu mesta. Phone Seeley, 1255 F.dw. J. Jacobson, 810 S. Wes-tern Ave. _ 85-p,s,t LES. HIŠA 3 nadstr., cena $13,000. Hagstrom, 1021 Newport Ave. __92-p,s,t BUNGALOW, S sob, porč zamrežen, ce,sta in alley tlakovana, garaža, cent. kurjava dobra trasport. $8500. ^947 Grace St. 93-p,s,t HIŠA, 4 sobe ,lota 30x201. 1847 Nor-dica Ave. 94-p do p HIŠA, 4 sobe, podstrešju, klet, garaža. . Cena $5800; $1000 , takoj.—2Sfi N. Aishland Ave. 96-p,s,t BUNGALOW. 6 sob, centr. kurjava, por«, );.ara/a. VprašajJ-e zvečer. 4324 N. Mea.de Ave $6500.__99-s do s BUNGALOW zid, $8900, takoj $2000, ostalo kakor rent. 1425 N. Kostner Ave.____98-s,t,sr leto za letom KVALITETA — TOČNOST — POŠTENJE a. f. warhanik zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 W. 22nd Str., vogal Leavitt ceste CHICAGO, ILL. SEDAJ V TEKU Dvakrat cfnev. — Vsi prostori rezervirani. , WARNER BROS. predstavlja VITAPHONE Igra JOHN BARRYMORE ' V "DON JUAN" Najbolj romantična povest v lili* #' teraturi. Mc VICKER3 GLEDALIŠČE Ravnatelja Balaban & Katz Cene: Mats. 50c do $1.00 Zvečer, 50c da $2.00 louis stritar ie priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripeljani na dom. Prevažam pohi itve ob času selitev in vm> kai »pada v to stroko. Pokličite me po telefonu 1 2018 W. 21st Plačo CHICAGO, ILL, Phone: Roosevelt 8221* priporočamo našemu narodu in ga navajamo k sledenju. Oni, ki so pred nekaj leli odprli pri nas hranilne vloge, se čudijo, kako naglo se jim kupiči imetje, ker redno vsaki teden nekaj pri- Gotovina $19,000,000.00 Hranilne vloge omogočajo ljudem, fla si kupujejo hiše in postajajo neodvisni. Vaše vloge so na varnem v največji Slavenski banki v Ameriki. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Avenue Chicago, 111. Kupujte vaše bonde, ker so popolpoma sigurni in nosijo lepe obresti. iSlaše zveze s staro domovino ^ vseli denarnih zadevah so neprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli sirom Združenih Držav in vendar je vam Uiogoče poslati denar v x stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno na banko. NAŠE CENE SO PO DNEVNEM KURZU, ter podvržene sprei-rnembi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po starokrajski pošti ali pa v čekih Kdraftu), plačljivih po ta-mošnjih bankah- POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV iji prepričani bodite, da boste zadovoljni.'Pišite nam ali pa pridite sami poizvedet dnevne cene in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše pošiljatve bodo dosegle vaše ljudi, naj li ti žive v kaki zakotni gorski Vasici ali pa v največjem mestu, v kolikor .najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli feo podvrženi nadzorstvu zvezne vlade. Kapital in rezervni sklad naše banke presega svoto $740.000 kar je znak varnosti za vaš denar. J0LIET NATIONAL BANK CHICAGO & CLINTON STS., JOLIET, ILL. Wm. Redmond, predsednik Chas. G. Pierce, kasir Joseph Dunda. pomožni kasir The Will County National Bank OF JOLIET, ILLINOIS Prejema raznovrstne do-name vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $3O0;OOO.O6. C. E. WILSON, predsed. NI7,£ AC EN A. Zid. bungalow 6 sob, stane $11,000; prodani za $10,000. Furnace lit., Humphrey hot water lit., vel. spalne sobe. lota 3().\125: takoj $4500, oatalo po $80 mesečno. 4602 N. Harding. 03,-s FAR ME N A PRODAT MALA FARMA za kokošjerejo s hi' šo, kokošujakom in skednjem, vse v dobrem stajiju, 10 minut do mesta. Samo $2000 za takojšno prodajo. Naslov Ray Norton, Marengo, II! on .. ., * ""' ....... ■ ■ ' " 154 AKROV, $110.00 za aker, dobra črna zemlja, obdelana, improvements nad $1,0,000, .35 milj južno do Cliicage, blizu Crown Point, ob dveh tlakovanih cestah. Oglejte si to farmo. J. Peterson, 104th St., at Ave. L. Ph. So. Chiqako 1994. _____ 87-P.s,t EAST OREQON, ILL.. 200 akr. po $85.00 za aker z dabrini poslopjem, jama za pesek, proda ceno. W. H. Ashelfordv Uyron,' 111, 02-s 160 AKR, najboljše zemlje v severnem delu Lincoln County, Colo, po izredno nizki ceni. 01-s,t,sr \ E. Link-Fort .NT.orga)i, Colo. UGODNA PRILIKA. PATNT STORE n,i prodaj ali zamenja za hišo. 4357 Armitage Ave. 75-t H" t ................................................ ............... LESENA H.I$A v dobrem stanju 6 Sob, elektrika, kopalna soba in plin t«r lenn l-Uvt. 1830 W. 23rd St. Phone Canal 6270. 'S-sr do s zgodbe napoleonskega vojaka je ime zanimivi povesti, ki jo je spisal v francoskem jeziku Erckmann-Chatrian, poslovenil A. B. — Velezani-miva vsebina, ki obravnava zadnje dogodke napoleonskih vojn, pohod Napoleona v Rusijo, odločilno bitko pri Lipskem in končni poraz Francozov. Povest bodo z užitkom brali zlasti oni, ki so bili vojaki sami in tudi drugi, ki jih tako čtivo zanima. V kratkem jo začnemo objavljati v "Amer. Slovencu." Prijatelje lista prosimo, naj na to zgodovinsko zanimivo povest opozorijo svoje prijatelje in znance, da se I na list naroče in da bodo povest čitali od začetka. GARA/A za 35 kar. Auto Laundry in popravilo. Nizka cena. 913 East ^75th St.______ 90-p do, p RESTAURANT ustanovljen pred 14 leti. 1203 W. Van Buren St. Rus, moderna' trgovina. 88-p do p DELICATESSEN, Grocery in Lunch prvovrstni na prometnem kraju, stanovanje in sobe za oddati, vse moderno. 1126 E. 47th St. 83-pdop "JOINER" za okvirje, samo izkušen nai vpraša. Feldman Mfg. Co., 510 Hartland Ct. 86-p,s,t TOVARIŠA! POTREBUJEM, ki bi nadzoroval delo ali pisarno. Pojasnila iii podrobnosti: Box 82, American Slovenec, 117 N. Dearborn St-________ _ _ S4-p,s,t POKTŠTVO M A PRODAJ. POHIŠTVO, spaing soba, piano, php-nogrrtph'in drugo. 1735 \V. Harri-&on Sj.. Scclev 0084. ' 97-s,t.$r KDOR NAJVEČ »omidt dobi pohištvo za 5 sob. 3513 Walnut St. 00-s do s NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Naročnikom v Waukeganu, III. in po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni o^-biskal naa potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnik, ki jo pooblaščen pobirati naročnino za Ametfikauskega Slovenca in Ave Maria. Rojakom ga priporočamo, da mu grejo na roko in pomagajo širiti katol. tisk. Uprava "Am. Slovenca." PISANO POUEj^b - I M Trnnlr ___®»J ^^ "AMERIKAN5K1 SLOVENEC?' n "GOSPOD LISEC" POVEST. I Spisal Dr. Fr. D. X "Veš kaj?" dejala mi je žena moja, ki je tudi jokala. "Ti si boter in varuh, vzemiva jih k sebi, bo že Bog pomagal." Jaz, ki imam že svojih šestero, sem rekel: če je tebi prav, naj bo še meni, bo že kako. Ampak zarekel sem se precej tedaj, da moram dobiti tistega potepuha, ki je vzel sirotam- domačijo in mater. Sam zase ne bi bil šel za Vami, dasiravno se mi je hudo storilo. A sem si mislil: slepar ne odide kazni, meni pa povrne Bog pri letini in pri reji. Toda za te uboge, nedblžne sirote sem pa šel precej po svetu, ko je bilo veliko delo v kraji, zakaj jeza me je grabila, kader sem jih pogledal, in Vas bi najrajši zadavil." Nem je poslušal prigodbo Brdar in kar vrtelo se mu je v glav}. Ni se mogel odločiti, kaj bi storil. "Pojte z menoj proti mojemu domu, da se pogovoriva," dejal je s tresočim glasom in pokazal proti gozdu. A mož je nagubančil čelo: "Skoz gozd ne grem z Vami; priložnost je skušnjava. Ce imate poštene misli, tukaj se izgovorite. Zavzet je gledal Brdar mož.a, propadel, strmeč nad groznimi pomisleki. Ni se zagovarjal, niti se jezil, a ljut boj se je bil v njegovem srci. Zdajci potegne listnico iz suknje, izvleče denar in ga izroči možu: "Tu imate; pustite me pri miru I — Moz prešteje denar, pregleda ga oprezno in meni, da mu gre še desetak. Brdar seže v žep in mu strese v roko ves svoj drobiž. "To je vse, kar imam," reče drhteč ter se obrne in zgine v gozdu. Tam se vrže na tla, pokrije si obraz z rokami in se razjoka od srda in žalosti. Vse je izgubil: poštenje, čast, dobro ime in denar. Tako je ležal kakor brezzavesten, dokler ga ni prebudil spomin na prošlost in strah pred bodočnostjo. Pred oči mu je stopilo vse brezuspešno prizadevanje, ves ponesrečeni trud in lotilo se ga je vroče kesanje. Proč, proč je moral iz kraja, ki je gledal njegovo pregreho in sramoto, v tujini bode pričel novo življenje pridnosti in poštenja, da si pridobi zopet, če ne sreče, saj dušneg.a miru. Štrahom je spoznal, koliko škode je storil ubogim ljudem, in ni se kesal, da jo je poravnal saj nekoliko. Nestrpno razburjen je hitel proti domu, da bi kar najhitreje izvršil svoj sklep, da mora Prelaznik od hiše, da se proda vse posestvo in da se preseli on z ženo in otrokom drugam, kjer ga nihče ne bo poznal, če tudi v Ameriko. Prestrašila' se je žena prepadlega moža; a on je hitel mimo nje, da iztira Prelaznika. Tega ni bilo v stanovanji, ampak po tleh, po mizi, po stolih je ležalo razmetano polomljeno orodje, kosci barv, papirja med ostanki jedi. "Šel je," dejala je žena, "in rekel, da se ne vrne več." "Hvala .Bogu!' zdihnil je mož, sedel na stol in podprl si glavo s komolcem. Ona ga je začela izpraševati, kaj mu je, in prigovar- jati mu, naj pusti to življenje, ki jima prizadeva toliko bridkosti in strahu in ki ga ne moreta prenašati več .Janez je prikimal in ; začel polglasno pripovedovati o svojem sklepu in načrtu. "Drevi pride Vrban iz Ljubljane, njemu bodem ponudil, naj kupi. Če pojde po moji volji, spala bodeva nocoj zadnjikrat na Br-darjevem domu." — jela sta preudarjati, kaj bi vzela s seboj na pot, in spravljati skupaj najpotrebnejše reči, kakor bi se jima zelo mudilo. "Kje je Matevž ?" vprašal je gospodar. "Davi je šel na vse zgodaj na božjo pot, kakor je re£el." "In Jernej ?" "Prelaznika je spremil in Polona se tudi potika okrog, tako da smo popolnoma sami. Saj so vsi bolj v Prelaznikovi službi kot v naši." — Gospodar je bil zadovoljen, da ni bilo nikogar doma, in ker je videl, kako sta z ženo jedne misli, obšla ga je neka mirna radost, kakeršne že dolgo ni okusil. Vzdignil je Janezka na koleno in jel se kratkočasiti ž njim. "Kaj ne, da boste ostali sedaj doma?" prosil je deček. "Z mamico se tako bojiva, kader sva sama, da ne,bi prišel po noči volk ali pa medved." "S teboj poj^dem in z mamico," dej,al je oče in pritisnil ga k sebi. "Vsi bomo živeli vedno skupaj. Videla boš, Lojza, da bo še prijetno." Nekdo potrka s palico na vrata. Janez pogleda skoz okno in zagleda nejevoljen berača Matijčka. "Kaj laziš tod!" zavpije nad njim. ' "Laziš! — Kaj se tako govori z menoj ? Odpri!" hudoval se je berač in stresal vrata. "Stran od vrat!" zakričal je razjarjen gospodar. "Hodi z Bogom!" "Z denarjem, drugače pa ne. Denarja daj!" "Ne doboš ga!" pridušal se je Brdar. — Berač je začel razgrajati in vpiti, kje je Prelaznik, in zmerjati Brdarja s sleparjem in goljufom, ki sam dela denar, a noče pomagati revežem. Zaletel se je z ramo v vrata, da so odjenjala in je priletel dedec sred veže. Tu pa ga je zgrabil Brdar rdeč od jeze in skušal ga izriniti iz hiše. A Matijček se je uprl z nogami, da ga ni bilo premakniti, in objel s kosmatima rokama Brdarja čez pas. Stisnil ga je k sebi, vzdignil od tal in hropel: "He, ti špica špičasta! Mene se-lotevaš? Premalo te je." Brdar se je zvijal v njegovih rokah in klel, brcal in mahal, da bi se ga rešil; žena je vpila in vlekla berača za lase .in v kotu se je treso in jokalo ubogo dete. Neizmerno togo-to je zbudila Brdarju sramotilna zavest, da ga strahuje v njegovi hiši berač. Prebledeval je, da so mu ustnice kar sivele. Rešiti se je moral in maščevati se kakorkoli. Na klopi je ugledal nož. POZOR! STOJ! CITAJ! TRI STVARI SO, na katere se mora vsakdo ozirati. Te so: Zmerne cene, postrežba in točnost. Društva, organizacije, župnije, trgovci in obrtniki se morajo še posebno nato ozirati, kadar naročajo tiskovine za svoje uradne potrebščine. MI NE PRAVIMO: pri nas naročite. Ne, ampak pravimo, nas za cene vprašajte predno oddaste svoje delo dr,ugam. | NAŠA TISKARNA je tekom zadnjih sedem let zadovoljila na stotine društev in posameznikov s tiskovinami. Kdor naroči tiskovine pri nas enkrat, jih naroča vedno. In temu so zopet vzrok tri stvari: zmerne cene, postrežba in točnost! PRESTAVLJAMO slovensko na angleško in obratno, kakor tudi iz drugih jezikov. Vsem se priporočamo : Tiskarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. /-0CK>CK>CKK) <>0<>000<>0<>0<>