Dopisi. Iz Slovenjgradca. (Nemška n e- a t r p n o s t.) Dne 18. svečana je vposlalo vodstvo »Narodnega doma" v Slovenjgradcu mestnemu občinskenm uradu v Slovenjgradcu kot stavbeni oblasti v slovenskem jeziku sestavljeno prošnjo za dovoljenje stavbenih sprememb pri poslopju rNarodnega doma" his. št. 6 v SloveDJgradcu. To stavbeno prosnjo je vrnil niestni občinski urad z dopisom z dne 5. susca t. 1. št. 189 z ukazom, isti nemški prevod pridjati, oziroma prošnjo v nemskem jeziku vložiti. Proti temu odloku je vložil znani Barodnjak gosp. Jak. Vrečko v imenu nNarodnega doma" dne 11. sušca t. I. pri ces. kr. okrajnem glavarstvu Slovenjgradec obširno plsraeno pritožbo zaradi zavrnitve slovenske stavbene prošnje. Dne 18. sušca t. 1. smo prejeli od c. kr. okraj. glav Slovenjgradec pod št. 5322 sledečo rešitev: nCes. kr. okrajno glavarstvo ugodi pritožbi in razaodi, da je mestni obcinski urad slovenjegraški dolžan, v slovenskem jeziku sestavljeno prošnjo sprejeti, o isti poslovati in isto resiti, ker se ima slovenski jezik v okolišu mestne občine Slovenjgradec kot v deželi navadni jezik smatrati in ker so oblasti in tudi občinski uradi v smislu člana 19 odst. 2. zakona z dne 21. grudna 1867 drž. zak. št. 142 glasom državnega temeljnega zakona dolžui, vloge strank v jeziku, v dotični deželi ali kraju dežele navadnem, sprejemati. K temu se pripoinni, da imajo avtonomne oblasti in uradi sicer pravico, gotovi jezik kot njihov službeni jezik določevati, vendar jim ne pristoja pravica, tudi od tretje osebe zahtevati, posluževati se v prometu z njimi izključno tega jezika. Da se mora alovenski jezik v političnem okrajn Slovenjgradec kot v deželi navadni jezik smatrati, razvidno je iz zadnjega ljudskega štetja. Iz podatkov je posneti, da se je med 44.011 prebivalci 37.398 slovenskemu občevalneuiu jeziku pripoznalo in se isti v prometu tega jezika poslužujejo. Tudi je iz teh podatkov zadnjega Ijudskega štetja razvidno, da se je v mestni obeini Slovenjgradec sarui med 1163 prebivalci 314 slovenskemu občevalnemu jeziku pripoznalo in da ae isti v prometu tega jezika poalužujejo. Proti tema odloku je dovoljeao y stnislu § 1 drž. zak. st. 101 v teku 14 dneh, računsi z dnevom po dnevu dostave, pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Slovenjemgradcu vložiti priziv na c. kr. nameatništvo v Gradec. C. kr. okrajno glavarstvo, dne 18. sušca 1905. C. kr. okrajfli glavar Čapek, m. p". S tem so toraj mestni očetje v Sloveajgradcu zopet dobili dolg nos. Slovenski kmetje, zapomnite ai dobro, da so nemški mestni očetje s tem jasno pokazali, kako sovražijo vse, kar je alovenskega. Z Uršelske gore. (Pust brez krap o v.) Kakor veste, g. urednik, stanujein aa visoki gori in samotarim. Ker sem rodom Korošec, si kuham tudi koroške jedi, večinoma repno župo, igliče in knole. Za pustni torek pa sem si mislil krapov speči; pa, g. urednik, še videl jih Bisem. Nesreča, kaj ne? Ko sem še služil za pastirja, so nam gospodinja na pust spekli cele gare krapov; bili so akoraj tako veliki ko moj nedeljski klobuk. Od takrat vem, da je za krape treba moke in medenc. Navadno vse reči kupujein v Kotljah, gortam na Koroškem; letos pa sem šel v pondeljek pred pustom za krape kupovat potrebnih rečij v Slovenjgradec, doltje na Štajersko, ker so tam medence za par krajcarjev bolj po ceni. Pa, g. urednik, kaj se mi je zgodilo? Nosim celo leto coklje in od spodaj Bžoke", po zimi volnate žoke. Ko sem šel skozi Žabjigrac, sem dvakrat coklje v blatu zgubil, in s špago sem si jih moral privezati na noge. V Slovenjgracu sem se po navadi oglasil v nNarodnem domu". Tam sem zvedel, da bo na pustai dan huda vojska: bili se bodo v Slov. Gradcu Rusi in Japonci. Smencano, sem si mislil, to bi pa rad videl. Nisem vojak, ker so mi rekli, da imam apretouat" vrat, i'b zato sem bil silno željen, videti enkrat vojsko. Pa, g. urednik, kaj sem videl drugi dan ? Otroci, fantalini in eiganice, in bogve kaj se, vse se je mešalo, kakor če so aa kakem sejmu komedijantje. Tudi naširanega osla so imeli v svoji sredini; tovarsija mu je morala biti kaj po godi, ker se je vedno ponosno oziral krog sebe in prikimaval. Pa mcne je začelo sram biti, da sem zavoljo take neumnosti ostal čez noč v mestu in poleg tega še pozabil kupiti moke in medenc in da tako nisem jedel krapov. Na tihem jo pobrišem v Staritrg k svojemu dobremu prijatelju, Španželovemu Lovrencu. Ta je bil prej gortam na gori, zdaj pa je bogat oštir v Starem trgu. Hotel sem ž njim pomarnovati in mu potožiti, kako sem prišel ob krape. Pa nova nesreča. Ko vprašam po Lovrencu, mi reče ajegova gospa čisto hladno in resnobDo: nNaš birt je v mestu • danes je vendar vse v Slovenjgradcu, ker tam pusta obhajajo." — ,A, štak", sem rekel, Bšeta reč je tam v mestu; pustov god obbajajo", sem rekel; npri mojem godu pride ^žvabta" skupai", sem si na tihem mislil; o srečea pust, ki imas toljko nžvahte", sem dalje mislil. Zdaj pa, g. uredaik. z Bogom! Plešivski samotar. Sv. Jurij ob Sčavnici. (Nemški napisi.) Nas klobnčar Postružnik še noče izprevideti, da bi v njegovih klobukih pač tudi slovenski jezik dobro alužil, mesto nemakih napisov BPostružnik St. Georgen a/d Stainz". Zakaj pač nasi obrtniki ne izprevidijo, da bi bilo primerno tudi alovenski jezik spostovati in rabiti pri Baznanilih in reklarai, če na Slovenskem svojo blago prodajajo, kakor naš klobučar. Tudi v Sovjaku je neki mizarski mojster Pfeifer, kateri misli, da mora tudi z nemškim napisom poleg slovenskega kazati, da zna nemško zveličavno Bšpraho". Naj pogleda samo v Maribor, Ptuj ali Radgono, kateri mizar ima pač poleg nemskega tudi slovenski napis; nobeden ga nima in vendar tudi marsikateri goldinar zasluži od zaničevaflih Slovencev. Mizarju Pfeiferju pa gotovo nobeden Nemec ne da krajcarja zaslužka in mu najbrž tudi ne bo, ker pri nas Nemcev ni. Proč toraj z nemškimi napisi! — Jeden, ki vse vidi. Iz Stoperc. (Zločinca), ki je napravil dne 8. oktobra 1904 v župnikovem sadonosniku na najlepsih drevesib in brajdah nad 400 K veliko škodo, še c. kr. sodnija do sedaj Bi nasla, čeravao ae nekateri s avojim govor- jeajem in obnašanjem oblasti tako rekoč sami ponujajo. Res čudao! Povsod se take hudobije natančno zasledujejo in se pride zločiaeem aa sled, le v Stopercah, kjer se je zgodilo v teku 7 ali 8 let že več budobij n. pr.: (poškodovale so se cerkvene orglje ia cerkveaa vrata na kor ob času spremembe orgljarske službe, pobile okna v župaikovi sobi in nametalo v njo debelo kamenje; laasko leto so se vzele polke raz farovške kuhiaje, zanesle v strani in aa kosce razbile, potem se je popipalaa žnpnikovi njivi zeleai fižol, na to se je obelilo v župnikovem sadoaosaiku 17 aajlepsih žlahtaih dreves, ki so vse rodile, in se porezale brajde) — ostaae vse — vse prikrito in vse lepo zaspi. Če smo tudi v Stopercah in še pod Doaačko goro, a aa Turškem se pa vendar le aismo. — Dobrna pri Celju. V srce se nam že smilijo redko nasejaai možgani dobraskih aemčurjev, ki se trudijo ia trudijo, da bi stubtali, kedo izmed nemčurčkov bi bil aajvredaejsi za županski stol. Sedaj se jasao vidi razloček med slovensko pametjo ia poaižaostjo aa eai strani ter med Bemčursko Beumaostjo ia aapihujenostjo na drugi straai. Pred tremi leti so se slovenski občiaski odborniki po vrsti braBili župaaske časti, daaes pa aemčurji že koinaj čakajo, kdo izmed njih da bo zanaprej župaa. Tak počajte no! Vso skrb za to bomo prevzeli Slovenci, in če bo aa Kitajskem kje zmanjkalo županov, bomo gotovo aajprej priporoeali dobrnske Bemčurje. Sedaj res ne vemo, ali so aasi Bemčurji bolj neumfli ali bolj aaduti. Najbrž imajo vsega tega enako mero. Je pa res že gmesao. Nikdo še Be ve, kedaj bodo volitve, ia že baraBfajo Bemčurji s svojimi ,župaai' kakor jud s slabim blagom. Po aasih mislih ae morejo biti ti župaai velike vredaosti. Daaes posadijo enega aa koaja, drugi daa ga vlečejo za aoge ia roke dol ter tisčijo drugega Bavzgor, da ga tretji daa vržejo Ba straB. Sicer je pa meflda to tudi aekaj vredflo, če je kedo v ,mislih' ea daa župan. To veselje jim pa radi pustimo. K vsem aemčurskim ,radi-župaBom' sta se pridružila bojda se Nemec Auer in ,tndi-Nemec' HaseBbichl. Če je to res, bo velik križ zopet s tema. Auer je ,Ober-lajtBaBt' v peBzijoBU, Hasenbicbl pa štacuBar. Pa kaka bosta ta župaaa! Auer mora po letu zgodaj biti v toptiški pisarai, čeravno mu je v Gradcu v deželflem zboru bojda nek gospod očital, da večkrat nše le takrat zleze iz perja, ko gostje-topličarji gredo že iz kopeli". Haseflbicbl pa ima v svoji štacuai toliko dela, da niti za eao miButo aa daa ni prost. S tema torej Bi Bič. Sicer se pa zdi, da gospodje ne vedo, kar ve med Slovenci vsak otrok, da je treba imeti za župana veČiao v občiuskein odboru. Odbor pa ne pada iz nebes, ampak se voli. Za to je pa treba volilcev. Kakor pa vemo, so bili gospodje do sedaj vedao Basproti sloveaskemu ljudstvu aa Dobrai, zato si bo vsak volilec desetkrat premislil, predBO bo dal svoj glas ljudem, kateri so po svojem mišljenju ia delovaaju v nasprotju s celo sloveflsko Dobrao. Za to pa le bolj ponižno! Sloveaski volilci fliso kakor na snops aavajeni nemčurski podrepaiki, da bi poslušali na nernčursko komaado, ampak možje, ki se ae bojijo grožeaj Eemčnrjev, pa tudi ne gredo na lim aemčurskim zvijačam. Ne zidajte torej gradov v zrak, zakaj, če prej ne, Ba daa volitve se vam gotovo poderejo aa glave. Arlica pri Ribnici. (Spomiažica na dve sveži gomili.) Precej Bam je raiuola zima vzela zuancev, mBOgo solz se je potočilo, ali od dveh gomil se Be moreme ločiti, da bi Bjiju ae ozaljsali z otoŽBO cvetko •— spomiačico. Tam doli v četrtem stolu v cerkvi v Ribaici ste dolga leta sedevali skupaj ob aedeljah dVe blagi mamici, Mica Zabovb i k p. d. L i p u /. n i c a in pa M i c a B o bovflik p. d. Pušnica. Obe ste bili po stanu kmetici, ob eneru pa vzor blage žeae, ljube matere, vrle gospodiflje ia kar je aajveč vredao, prave krščaaske hišae matere. Ker so bile te čedaosti pri ajima tako eaake, pridružile so se še druge sličae okoljščiae. Obe ste že več let bolehali skoraj Ba eaaki bolezai, eaako preBašali voIjbo križ, dokler ga BJima koBečuo ni odvzel ljubi Bog, ko se je prepričal o ajuni staBovitflosti, in to se je zgodilo zajedno v par mesecih. Zadaje leto ste mamici vsled bolezfli le z veliko težavo še prilezli v toliko priljubljeBo jima cerkev. Posebao je jela hirati M. Zabovaik. Bolezea v prsih ji ai dala počitka po daevu, se manj pa po Boči. Posebao se ji je shnjšalo po novem letu, ravao ko se je poslavljala od ljubljenib sibov, katerih edea je šel aazaj k vojakom, drugi kot dijak v šolo. Skoraj vsi so čutili ob slovesu, da bode ločitev za vselej. Ia res, par dni potem se ji je bolezen zopet biočbo sbujšala. Toliko, da so jo še v zadajih urab obiskale sestre, da je sprejela še sv. popotaico, je zaspala med molitvijo, katero je vedao izgovarjala: ^Sveta Marija, Mati božja, prosi za aas ob aaši smrtai uri!" Teh prošeaj Mati aebeška gotovo ni preslišala ia radi upamo, da ji je bila ob sodbi mogoČBa zaščitnica. Zapustila je rajna potrtega moža ia tri evrste siaove. Od teh je edea gozdar v GorBjem gradu, drugi vodja pri pijonirjih blizo DuBaja irj tretji aadebudea sedmošolec v Celju. Bog jih srečno vodi do cilja sreče, za katerega jim je blaga mati toliko skrbela iu delovala! Kako je bila priljubljeBa pri rodbini m zaaacih, pokazal je obileB pogreb dne 7. jaBuvarja, katerega se je udeležil tudi čez vse ljubljeni starosta rodbine Potočaikove, veleč. g. o. Maks Pivec iz AdmoBta. Slovo takrat od postelje ia groba rajae, pokazalo je, kolika Ijubezea vezala je to družino ia rodbino, prej sreČBO in veselo, sedaj pa tako potrto . . . Miailo je eedaj se le aekaj Bad dva meseca, ko je smrtni aagel potrkal zopet, to pa aa vrata PuŠBikove hise ia odaesel seboj ljubo mater. Ta blaga duša je bila vdaaa vse življenje Bogu m kot gospodinja je maogo storila v blagor svojih, moža, otrok ia družifle. Kolikokrat je ona nrezala kruba ia storila drugih dobrot za nbožji Iob", ve le Oa, kateri ima aapisaaa vsa dobra dela v bukvab življeBJa! Plačila za vse to pa ji Bog ai odločil veliko tukaj, kjer ji je poslal hudo bolezen, temuč pribraflil ji je to tembolj za — veČBOst! Saj pa je tudi oaa dovrsevala delo svojih zaslug udaao s potrpljeBJem, s katerim je bila v bolezai prava — mučeaica. Najhujše v bolezai ji je bilo to, da radi bolezBi ai mogla v cerkev. Zato je pa tembolj prigaBjala vso družiao k maši m ko se je ta vraila domov, izpraševala o pridigi, kolikor si je kdo mogel zapomniti. Ali to ai bila gospodinja prav po vzoru slavnega Slomšeka? Kako potrpežljivo je Bosila svojo bolezea, ve le Ob, ki jo je pokoril. Nič tožbe, bič godrnjaflja! Ib ko je Bastopil zadnji boj, zaklicala je še ganljivo: „0 ljubi Jezus. sedaj me ne zapusti!" aakar je v kratkem rairno zaspala. Ali si je mogoče še misliti lepse zadaje ure? Tudi ta pogreb, dae 16. sušca, bil je jako gaaljiv. Ko so čast. g. župaik govorili v cerkvi zadnje slovo, jokalo je skoraj vse. Enako tudi na pokopalisču, kjer so solze moža, otrok, rejeucev m prijateljev v obiluej meri kazale ljubezen, hvaležtiost in žalost za blago rajiio. Naj počivata obe dobri mamici v blageru miru!