ŠENTJUR DOBJANI HOČEJO ŠOLO HUGO SALOBIR, odbornik z Dobja: »Ne moremo istočasno govoriti o napi-edku Kozjanskega ter ru- šiti tisto, kar že imamo. Mislim na težnje v občini, da bi zai-adi nove šole na Planini ukinili šolo na Dobju. število otrok pri nas je tolikšno kot na Planini. Porabili bi preveč sredstev, če bi hoteli vsak dan prevažati otroke. Koliko stane avtobus? Zato volilci z Dobja zahtevajo, da odborniikd po- magamo uresničiti njihovo željo po nadaljnjem ob- stoju šole na Dabju.« ACI SVETINA, predsedaik občinske skupščine: »Vsekakor je potrebno, da želje občanov obravna- vamo na seji skupščine, s tem pa ni rečeno, da so zveliča^nno dejstvo. Gre za to, da moramo računati z ekonomskimi faktorji, število otrok s treh šolskih okolišev — Planina, Dobje in Šentvid — je tako majhno, da bi lahko otroke v primeru boljših pro- metnih zvez prevažali v centralno in moderno ure- jeno šolo. Predlagam, da ustanovimo komisijo strokovnjakov, ki bo proučila realnost zahteve ob- čanov Dobja in podala mnenje odbornikom.« STALIŠČA ŠTIRIH DRUŽBENIH SKUPNOSTI JAKOB PISANEC je na zadnji seji skupščine v Šentjurju vprašal: >>Kakšna so stailišča širših druž- benih skupnosti do nerazvitih področij? Ali se mo- ramo šentjurčani popolnoma sami reševati ali so predvideni kakšni sanacijski ukrepi?« ACI SVETINA, predsednik občinske skupščine: »Ni- kakor ne moremo pričakovati nekih večjih inve- sticij, če pa jih naše gospodarstvo ni sposobno smotrno uporabiti in oplemenititi. Vse premalo se v občini zavedamo, kako važno je vprašanje ka- drov. Struktura je porazna. Nobena proizvodnja ne more naprej, če nima strdtejvnjakov. Prvi problem je, kako dobiti sredstva in drugi, kako jih naložiti. Ali smo sploh sposobni s takšno kadrovsko struktu- ro tako smotrno uporabiti sredstva, kot bi jih drugje?« GOSTILNA V SLIVNICI EDI PLAUŠTAJNER, odbornik iz Šentjurja je na zadnji seji skupščine dejal: »Svetujem trgovskemu podjetju Merx, ki je pre- vzelo gostilno v Slivnici, da jo takoj zapre ali pa da v najem privatniku, saj ni mogoče gledati takšne svinjarije, kot jo vidimo v tem »gostinskem obra- tu«. Nemogoče je, da bi ljudje prenesli kaj takega. Ne razumem, kako to, da je ne obnovijo ali vsaj malo popravijo, oziroma počistijo. Ce nimajo za metlo, jim jo bom sam kupil.« SLOV. KONJICE OBLJUBLJENA TRGOVINA Inž. ADOLF TAVČAR, odbornik in poslanec je na zadnji seji skupščine dejal: »Ko pregledujemo resolucijo o smernicah gospo- darskega in družbenega razvoja v občini za leto 1970 znova naletimo na predvideno gradnjo trgovi- ne v Slovenskih Konjicah, že lansko leto je bila dana obljuba, da bo ta trgovina zgrajena. Pogovar- jati pa smo se pričeli o njej že leta 1968 Torej za- kaj takšne obljube v smernicah in- ali bomo tudi prihodnje leto videli trgovino zapisano le kot ob- ljubo?« Inž. FRANC TEPEJ, predsednik občinske skup- ščine: »Žal resnično ni bilo narejenega ničesar in to delno iz subjektivnih in delno iz objektivnih raz- logov. Tudi sam mislim., da nam letos ne preo- stane nič drugega, kot da se o tem znova pogovarja- mo in to predvidimo v programu razvoja.« CELJE RES SPREMEMBE V ŠOLSKEM OKOLIŠU? LUDVIK ZUPANC, odbornik: Med starši na ob- močju Aljaževega hriba in Skalne kleti se je raz- širila vest, da bodo njihovi otroci v novem šolskem letu morali hoditi v polulsko šolo in ne več v eno izmed mestnih. Ljudje se razburjajo in sprašujejo, zakaj takšna sprememba? JOŽE GLUK, odbornik: Svet za šolstvo pri naši občinski skupščini o tem ni razpravljal, so pa o tem vprašanju govorili na posvetu ravnateljev šol. Gre namreč za dejstvo, da je v vseh osnovnih šolah v središču mesta izredna stiska in da je otrok pre- več, medtem ko nekateri oddelki šole Franca Krajn- ca na Polulah niso polni. Od tod tudi misel, da bi naj nekateri otroci s tega območja hodili v polul- sko šolo. JAKA MAJCEN, odbornik: Gre za problem dru- ge osnovne šole, toda, kot vse kaže, bo ostalo po starem in predvidenih sprememb ne bodo uveljavili, DVAKRAT: BEZENŠKOVA 1, 2, 3 ... LUDVIK KRAJEC, odbornik: Samo kratko pri- pombo na račun označevanja ulic in oštevilčevanja hiš. V Bezenškovi ulici je urejeno tako, da imamo kar na dveh koncih označene hiše s številkami 1, 2, in 3. Po vsem tem lahko rečem samo to, da mora pismonoša ljudi dobro poznati, sicer bi bila prava zmešnjava ... RUDI ŽUGELJ, načelnik oddelka za gradbene in komunalne zadeve: To bomo takoj uredili in popra, vili. LUDVIK KRAJEC: Samo. to stanje traja več kot pol leta! ^ J OBIUE ŽEUA, 800 OBČANOV NA ZBORIH VOLIVCEV VOBČINI SLOVENSKE KONJICE Med 8. in 15. marcem so bili v 23 krajih občine Slo- venske Konjice zbori volil- cev, na katerih so občani govorili predvsem o krajev- nih problemih, željah in zah- tevah ter predlogu občinske- ga proračuna in družbenega plana razvoja občine za. leto 1970. Na gozdnih predelih so ob- čani največ razpravljali prav o gospodarjenju z gozdovi ter možnostih kmetov lastni- kov gozda. V nižinskih pre- delih občine pa so prevlado- vala vprašanja komunalnega pomena. Mnogo volUcev je bilo mnenja, da so sredstva odmerjena krajevnim skupno- stim preko občinskega prora- čuna, zelo skopa in da bo z njimi težko uresničiti vse ali vsaj del tistega kar želijo v posameznih krajih. Nedvo- mno tudi letos v občinskem proračunu ne bo mogoče vskladiti želja ali zahtev ob- čanov z realnimi možnostmi razpolaganja z denarjem. Po- miselnost, da tisto, kar obča- ni določenega območja zah- tevajo, mora biti, češ, saj nekod je še vedno prisotna smo vas volili — odborniki. Pri vseh takšnih zahtevah pa ljudje ne bi smeli pozabiti na ekonomski faktor še posebej pri vlaganju sredstev tja, kjer se ne bodo obrestovala ali koristila čimširšemu kro- gu ljudi. Pripomb na zborih volilcev je bilo še več. Naj navedemo £,amo nekatere. Regresiranj« v kmetijstvu je prenizko postavljeno. Prav tako so premajhne socialne podpore, zato so nekateri občani predlagaili, da se zvi- šajo s sedanjih 50 dinarjev na 200. V Slov. Konjicah bi bilo potrebno urediti sejmi- šče in pričeli s sejami. V Dobrovi in Špitaliču mora ustrezna služba občinske skupščine urediti nekatere socialne probleme. V škalcah, ki sodijo v krajevno skupnost Slovenske Konjice, so bili vo- lilci mnenja, da ima krajevna skupnost mačehovski odnos do njihovega naselja še po- sebej zaradi cest. Tako ob- staja možnost, da bi škalce postale samostojna krajevna skupnost. Zanimivo je, da je bilo tudi več predlogov za intenzivnejše izobraževanje kmečke mladine. Za to naj bi poskrbeli že v osnovni šoli pa tudi Delavska univer- za naj pripravi več preda- vanj v kmečkih predelih. V Tepanju so bili občani mne- nja, da občinski proračun od- merja preveč sredstev (j, beno političnim organi^ jam. V Slov. Konjicah so čani predlagali, da bi zar vedno gostejšega prom uredili pločnik od avtobu postaje do bencinske črpai saj so pešci izpK>stavljeni i tornim vozilom. še mnogo je bilo drob; pa vendar zanimivih pre^ gov na zborih volilcev, se jiih je udeležilo preko i ljudi. Žal pa sredstva v i čini niso tolikšna, da bi \ moč ustreči vsem. M. Senil TUDI INVALID IMA MESTO V PROIZVODNJI OB LETOŠNJEM SVETOVNEM DNEVU INVALIDOV Mednarodna organizacija prizadetih oseb, invalidov de- la in civilnih invalidov »Fimitic« je ob letošnjem svetovnem dnevu invalidov — 22. marcu — izdala proglas, v katerem opozarja na to, da je socialna in poklicna vrni- tev invalidov v normalno živ- ljenje naloga vseh in vsako- gar. Stališče, ki ga spodbuja tudi naša zakonodaja s tem, da uvršča rehabilitacijo in- validov na prvo mesto v družbeni pomoči tej katego- riji prebivalstva, je bilo na celjskem območju poudarje- no že pred 13. leti, torej ta- krat, ko je bil ustanovljen zavod za rehabilitacijo inva- lidov z namenom, da uspo- sablja in zaposluje invalide. Rezultati teh prizadevanj so lepi. V celjski občini so v večini delovnih organizacij zaposleni kot invalidi, ki na mnogih delovnih mestih ena- kovredno opravljajo svoje lo. Seveda pa je nalog področju rehabilitacije in lidov še vedno zelo veli Da bi bil letošnji 22. ma dobil čimbolj delovno o ležje, so v teh dneh že čeli pripravljati skupni se; nek medobčinskega druš telesnih invalidov in obi skega sindikalnega sveta, katerem se bodo dogovo o konkretnih akcijah, zli pa o nalogah sindikata čimboljšem vključevanju validov v proizvodnjo in a la področja življenja. Hkrati potekajo tudi i prave o izhodiščih sred: ročnega programa raz\'i zavoda za rehabilitacijo validov Celje, kar naj omogočilo še boljše rezuls in hitrejše reševanje prol mov invalidov. L SLOVENSKE ZLATARNE INTEGRIRANE Minuli teden so predstav- niki vodstev in samoupravnih organov treh slovenskih zla- tarskih kolektivov — Zlatar- ne Celje, Zlatarstva Trbov- lje in Ateljeja za zlatarstvo Ljubljana — podpisali po- godbo o integraciji v enotno zlatarsko podjetje. Novo in- tegrirano podjetje — Zlatar- na Celje — pomeni krono dosedanjemu uspešnemu po- slovno-tehničnemu sodelova- nju, ki je bilo začeto pred 5 leti. O zadnji integraciji slovenske zlatarske proizvod- nje so predstavniki treh ko- lektivov menili, da bo moč edinole v novi organizaciji združenega dela doseči še večje delovne rezultate. Slovesnosti ob podpisu po- godbe se je udeležila tudi predsednica občinske skup- ščine Celje Olga Vrabič. Le-ta je ob tej priložnosti med dru- gim poudarila, da velja pot, ki je pripeljala slovenske zlatarje pod skupno streho, mnogim za zgled integracij- skih procesov. Enotno slo- vensko zlatarsko podjetje bo štelo približno 300 zlatarjev in trgovskih delavcev. F. K. POMOČ JE DOBRODOŠLA, VENDAR.. STALIŠČE ODBORNIKOV ŠENTJURSKE SKUPŠČINE DO POMOČI KOZJANSKEMU • AKCIJA POMOČI NI REŠITEV ZA ZAOSTALOST IN REVŠČINO NA KOZJANSKEM Mnoge družine na Kozjan- skem so v teh dneh dobile pomoč v obliki najrazličnej- ših prehrambenih artiklov in oblačil, nekatere šole pa hrano za otroke. Vsi, ki jim je bila pomoč potreisna, so bili veseli nepričakovanih da- ril. Mnogi ljudje na Kozjan- skem pa so si začeli ob tej vsesplošni pomoči postavljati razna vprašanja. Bilo je tu- di več kritičnih razmišljanj. Nekateri občani na področ- ju šentjurske občine in tu- di izven nje so zelo kritično sprejeli akcije pomoči revije Tovariš in Repubišlega od- bora Rdečega križa Sloveni- je. Pripombe, kot da je to metanje pesKa v oči in da si je dužba izbrala pomoč, ki jo najmanj stane, niso bile red- ke. Mnenje druge skupine ljudi je bilo nekoliko real- nejše. Dejali so: če nismo sami dovolj sposobni zado- voljivo pomagati socialno ogroženim, ne govorimo, da pomoč ni potrebna in sprej- mimo tisto, kar dobimo. Zato ni čudno, da so od- borniki na zadnji seji skup- ščine v Šentjurju zavzeli do pomoči Kozjanskemu enotno stališče, ki ga hočejo posre- dovati tudi javnosti. Za lažje razumevanje tega stališča naj povemo, da so se na področju šentjurske občine pojavili dosedaj trije darovalci: revija Tovariš pre- ko RO RK Slovenije, kemič- na tovarna Hrastnik in tr- govsko podjetje 1. julij Tr- bovlje. Vrednost pomoči, ki so jo razdelili med ljudi v zadnjih dneh je približno 28 tisoč novih dinarjev. V glav- nem gre za pakete s hrano, oblačila, postelje, posteljne vložke in podobno. Tako je Tovariš zbral in razdelil kar tono raznih oblačil. Rdeči križ v Šentjurju je po poseb- nem ključu razdelil zbrano blago med socialno ogrožene prebivalce. Tako je dobilo oblačila približno sto ljudi. Stališče skupščine do po- moči Kozjanskemu je na se- ji podal predsednik Aci Sve- tina, odborniki pa so v raz- pravi takšno stališče še pod- prli. Občinska skupščina Šent- jur se v imenu občanov naj- topleje zahvaljuje vsem da- rovalcem, ki so sodelovali v tej izredno humani akciji. Ljudem mnogo pomeni dober odziv vseh ljudi v Sloveniji, ki so razumeli težave na Ko- zjanskem in skušali nesebič- no pomagati tistim, ki so v stiski. »Pomoč je dobrodošla. Hvaležni smo, vendar vztra- jamo na priporočilih, stali- ščih in sklepih, ki smo jih že posredovali republiškim organom. Nemogoče je me- šati humano akcijo Tovariša s perspektivnim razvojem Kozjanskega. Akcija ne mo- re soditi v prizadevanja, da bi se Kozjansko hitreje raz- vijalo. Ob tej hvaležnosti ki je povsem iskrena, smo tudi zaskrbljeni. Veseli smo, da je slovenska javnost razuH naše težave in na tako r)^ sreden način skušala pol gati k sanaciji socialne • blematike našega dela zjanskega. če ne bi biloi vno mnenje, da se stanj«! Kozjanskem popravi, bi jetno vsaka akcija' pro^ la. Vendar to ni rešitev je le trenutna dobrot' pomoč posameznikom. ^ zahtevamo odločne ulw republike, ki bodo zagoi li hitrejši razvoj Kozjail ga in omogočili njeg^J prebivalcem normalno Ž''T nje.« Tako stališče so spi^; r-a seji. Nedvomno bodo bni jeziki dejali, da sO hvaležni. Vendar takšna oija ne more trajati letäi leta. Kozjansko si mof'i lastnim delom pomaga^-! normalnemu življenju. "T"! stno delo pa lahko omog'') le dolgoročnejši ukrep'^ sanacijo revnega K^ skega. " M. SeP-"