23. &tev.
Pavšalni franko v državi SHS.
II. leto.
Izhaja vsak petek z datumom naslednjega dne.
Uredništvo in upravništvo »Zarje« v Ljubljani, Breg štev. 12.
Sprejemajo se le frankirani dopisi. Rokopisi se ne vračajo.
ZARJA
Socialistično glasilo.
Posamna številka stane 125 D.
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom 5 Din mesečno Za Nemčijo 6 Din; za drugo inozemstvo in Ameriko 7 Din.
Reklamacije so poštnine proste.
—— Oglasi po dogovoru. =====
Proletarci vseh dežel, združite se!
V Ljubljani, v soboto, 13. oktobra S923.
Ne demagogija, resno delo vodi k zmagi!
Socializem propada . . .
Kdor meri moč ideje, njeno živ-Ijensko upravičenost in nujnost po glavah, tako, kot šteje mešetar vrednost črede po repih, ima prav, če reče: socializem propada.
Kdor meri idejno življensko silo tako, temu bo seveda lahko, da dokaže, da je socializem od prevrata sem zelo nazadoval in da je upravičeno govoriti o propadnju socializma, njegovi krizi in propadanju socialistične misli.
Vsakdo seveda, kdor bi delal take zaključke, pa bi grešil v sledečem: številčnemu nazadovanju ni iskati vzroka v socializmu, socialistični ideji, marveč, izključno in edino le v razmerah, povzročenih po vojni.—• ln zakaj?
Socializem zahteva temeljitega
spoznanja. v "a. vse uničujoča
vojna pa ni bila nositeljiea idejnega življenja, ni bila povzročiteljica idejnega, socialističnega prerojenja. Nasnrotno. Vojna je uničevala na-rodno-gospodarske dobrine, uničila nebroj družin, zapustila svetu bedo, pomanjkanje in razdejanje.
Zato so ljudje, ki niso prejemali čistega nauka o socializmu smatrali, da more socializem v kapitalistični družbi odpraviti bedo, trpljenje in osrečiti državljane v kapitalističnem smislu urejene države.
Vse te množice so smatrale, da je socialistični nauk poklican, da bo pravično razdelil imetje kapitalistične družbe, dočim je zapustila vojna le pomanjkanje, glad in bedo. Zato so po vojni narasle vrste socialističnih volilcev, ne pa narasle vrste socialistov, razrednih bojevnikov-re-volueijonarjev.
Za ustvaritev socialistične družbe pa so manjkali vsi ekonomski predpogoji.
In, kjer so dobili v samoupravnih zastopstvih vpliv predstavniki socialističnih strank, so morali uveljavljati in so tudi skušali uveljaviti načelo: pravična razdelitev bede, povzročene po vojni. — Množice pa so pričakovale odrešenja in pravične razdelitve —r- imetja.
To, po gospodarskih razmerah in prilikah povzročeno, vsled nezadostnega socialističnega spoznanja ne-umevano nesoglasje med pričakovanim in dočakanim, je odvrnilo od socialističnih strank vse one, ki jih ni
družilo in vezalo spoznanje, marveč edinole trpljenje. Zato so se vrnili mnogi nazaj v meščanske vrste, nekateri zopet so smatrali, da je ne-strp. ost, strast poglavitni znak re-voiucijonarja.
Socialističnim strankam pa je manjkalo sredstev, primanjkovalo pa tudi časa, da bi prekvasili vse te ljudske množice v znamenju socializma in socialističnih idej.
Kaj čuda tudi, če je celo v socialističnih strankah samih vsled padanja članstva začelo prevladovati malodušje in da je nedostajalo ognja in navdušenja tudi starim, izkušenim socialistom za razširjanje socializma med onimi množicami, ki jih je vojna zanesla v socialistične vrste. Vse te množice, ki niso hodile pod praporom trenotnega odpora proti povzročiteljem vojne, ne pa proti kapitalističnemu razredu, so zahtevale tudi le trenotnih uspehov, niso pa bile voljne hoditi po gospodarskemu življenju nujno predpisani razvojni poti. Posledica tega je bila, da se je v vrstah teh množic mogel razviti osebni kult, ne pa idejni revolucionarni boj za socializem. Zato so bile množice dostopne demagogiji, uganjam po osebah, ki jim je bila ambicioznost podrejena socializmu. In, množice so se grupirale po osebah, ne pa po ideji. Osebnosti pa so razkrojile še ono, česar ni razgnalo prvo razočaranje. Pustili so ob strani in vnemar socialistično idejo, pa so posamezne osebe uveljavljale svoja osebna, s socializmom malo skladajoča se načela in stremljenja.
Ni tega razkroja povzročila socialistična ideja. Vsaj je je bilo tako malo v teh hudih povojnih časih. Po osebnostih in trenotnem razpoloženju povzročene taktike, ki se niso ozirale na socializem, so razrušile one silne množice, ki jih je privedel čas, ne pa spoznanje v socialistične vrste.
Kakor hitro na bo zopet socialistična ideja edina vez delavskih, v razrednem boju vzgojenih množic, bo socialistična ideja nastopila svojo zmagovito po gospodarskem razvoju predpisano pot. Pasti pa bodo morale osebnosti, prenehati bo moral boj za in proti osebam, nauk o socializmu bo morala postati deviza vseh socialistov.
Izjava župana sodruga dr. L. Periča
na seji ljubljanskega občinskega sveta dne 11. oktobra 192S.
■Ker so nekateri časopisi jeli prinašati netočna in neiistinita poročila o dolgovih mestne občine, zlasti pri Mestni hranilnici ljubljanski, smatram za potrebno, da dam na tem mestu občinskemu svetu točne podatke o vseh dolgovih mestne občine ter o doslej izvršenih investicijah.
Razun ca. 2 milijonov kron starega dolga pri deželni sedanji hipotekarni banki, ima mestna občina vse svoje dolgove izključno pri Mestni hranilnici ljubljanski. Dolgove delim v one, ki so bili sklenjeni do spomladi .1921 ter v one, ki so nastali na podlagi sklepov, od kar sem jaz prevzel županske posle.
Prvih dolgov je za Din 10 milijonov 112.808-13. V tej svoti sta kredita p« 5 milijonov dinarjev za tlakovanje in 750.000 Din za zgradbo prve hiše na Prulah.
Prvi kredit po 5 milijonov Din je bil dovoljen na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 15. februarja 1921 za popravo in razširjenje mestnih podjetij, to je klavnice, plinarno, .mostne električne železnice, ustanovitev ledarne, popravo mestnih cest in ulic, za tlakovanje javnih trgov in ulic, za izpopolnitev mestne kanalizacije.
(Me d e na to, da posojilo po 5 milijo: no v dinarjev v vse navedene namene nikakor ni zadoščalo, je sklenil občinski svet dne 30. marca 1922 porabiti posojilo po 5 milijonov Din izključno za restavracijo mestni1’, cest in ulic ter izpopolnitev cestnih kanalov. Ta sklep je pokrajinska uprava odobrila iz odlokom z dne 11. avgusta 1922.
S tem denarjem se je tlakovalo nekaj ulic ter popravilo nekaj tro-
I toarjev, za katera dela znaša skupni
I izdatek Din 5,208.999.
Z drugim posojilom po 750.000 dinarjev, ki je pa moralo biti dvignjeno za 150.000 Din, ise je zgradila prva 'stanovanjska hiša na Prulah.
Pod mojim županovanjem so bili storjeni sklepi za najetje sledečih posojil:
Za razširjenje mestne ubožnice v Japljevi
ulici....................Din	1,250.00(1-—
za mestno brizgalno .	»	390.000'—
za drugo stanovanjsko hišo na Prulah in prvo stanovanjsko hišo za Bežigradom ....................
za hišo mestnega d ribo d ar st ven ega urada na Dunajski cesti za drugo stanovanjsko hišo za Bežigradom ....................
za popravo plinarne . za nakup hiše Šafec Na Stolbi .... za vodovod, omrežje . za mestno zastavljalnico ..................
..a mestno kopališče ob Ljubljanici . .
Mestna občina ima torej dolgov .... Din KU12.8G813 ter ............................ »	12,540.000-—
»	.2,500.000--
»	2,500.000--
2,000.000-— 950.000-—
50.000"— 1,000.000-—
■400.000"—
1,500.000"—
skupaj . . Din 12,540.000-—
Mestna hranilnica jc dovolila mestni občini ljubljanski vseh kreditov skupaj za Din 20,863.985.40, od kojih dovoljenih kreditov je mestna občina dvignila pri Mestni hranilnici Din 20,800.815.29. V svoti dovoljenih kreditov sta še 1 milijon dinarjev za kritje proračunskega primanjkljaja v letu 1921. ter ap.ro-vizačnega kredita v znesku 1 milijon dinarjev.
skupaj . . Din 22,652.868-13
Poleg tega ima mestna občina dovoljenih a neizrabljenih kreditov in sicer: za mestni pogreb, zavod Din 2,000.000-— za napravo nove klavnice in hladilnice .	»	15.000.000-—
Za ta podjetja, kakor tudi za novo električno centralo, ki jo Ljubljana nujno potrebuje, si namerava mostna občina preskrbeti inozemsko posojilo v zlati valuti ter se že vrše tozadevna pogajanja.
(1 lede Mestne hranilnice ljubljanske si dovoljujem samo pripom-j niti, da je najtrdnejši zavod, ker i garantira za njene vloge mestna ! občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem, ki presega gotovo milijardo kron ter z vso svojo davčno močjo.
#
Pripomba uredništva. Iz teh podatkov, ki iso uradni, je jasno razvidno, kako gospodari ljubljanska občina. Že v članku v predzadnji številki »Zarje« «110 povedali, zakaj so se moraba najeti posojila in kako se bodo odplačevala ter kako nujne so vse naprave, za katere se interesira sedanji občinski svet, v splošnem interesu. Zaraditega opuščamo danes vsakršno argumentacijo navedenih suhih številk, ki same jasno govore. Oopozicija naj se zaveda, da se morejo tudi dobre stvari napraviti le z denarjem, ki ga je treba poiskati, ker ga prejšnja gospoda ni nič pustila na magistratu. Delo občinskega isveta pa že danes uživa javno priznanje. To nam je d o vel j!
Obrtna nadaljevalna šola in mestna občina
ljubljanska. _
mestna občina poleg brezplačne prepustitve prostorov, razsvetljave in kurjave ter čiščenja, pripravljena prispevati za te šole v istem razmerju kakor pred vojno. Več prispevati pa ni niti dolžnost niti potreba. Zakaj, če nimajo država in obrtne korporacije prav nič ali pa ne zadostnega zmisla za te šole, kje je zapisano, da jih mora mestna občina sama vzdrževati, ko pa je na njih mnogo bolj interesi rana država, obrt in industrija?
Mestna občina ljubljanska je v vsakem oziru storila svojo dolžnost; sklicala je ponovno ankete ter skušala pridobiti trgovsko in obrtno zbornico, obrtniške korporacije itd. za delno prispevanje k vzdrževanju obrtnonadaljevalnih šol. Toda gospodje na vseh straneh se obotavljajo 111 zavlačujejo rešitev vprašanja, kakor je razvidno iz tega, ker še sredi oktobra meseca nič gotovega ne vemo, kako bo letos s tem šolstvom. Posamezne korporacije in •tudi zastopniki obrti obljubujejo sicer svojo pomoč, ali od samih obljub se stvar ne bo realizirala.
Vsekakor izhaja iz vsega ravnanja, da v merodajnih krogih še vedno ni dovelj interesa za stvar, ni do-velj razumevanja. V širokih plasteh obrtništva in industrije še mnogo premalo cenijo naobrazbo obrtnega in industrijskega naraščaja, meneč, da je vajenec predvsem sluga in pe-
Nerazumevanje države za obrt-nonadaljevalno- šolstvo je dalo državi povod, da je ukinila vsakršno podporo za te šole od strani države. Ker je prenehala od strani države vsakršna podpora, je nevarnost, da ■se te šole letos sploh ne otvorijo. Mestna občina je pred vojno pokrivala le delno stroške za te vrste šol, in sicer oni del, kolikor je ostalo primanjkljaja še poleg državne podporo.
Kakor rečeno država SHS ne smatra, da bi bilo potreba podpirati obrtnonadaljevalno šolstvo. Dovolila ni zanje nobenega kredita. Ker se pa v državi uveljavlja princip, da ima predvsem država ingerenco na vse šolstvo, izhaja iz tega, da država sploh nima interesa na tej vrsti šolstva.
Nastane tedaj vprašanje, ali ima mestna občina 'poseben interes na obrtnonadaljevalnih šolah? Na to odgovarjamo, da ima občina tudi interes na teh šolah, kolikor se stvar tiče splošnega napredka, in je to dokazala s tem, da se že nad pol leta trudi, kako bi se dalo to šolo vendar oživotvoriti. Treba pa je, da o stvari tudi specialno povemo nekaj več.
Mlado in starodemokratska opozicija trdi v svojih glasilih, da bo mestna občina ljubljanska kriva, ako tudi letos izostanejo obrtnona-daljevalne šole. To je navadna demagogija? Konstatiramo, da je
stunja, kateremu ni treba temeljite strokovne izobrazbe. Tem gospodom velja princip: »Delaj tri ali štiri leta hlapčevska dela, potem pa liajdi na cesto s prazno glavo!«
Krivda, da se obrtno šolstvo še ni uvedlo, je v tem, da prizadete (korporacije niso storile potrebnih korakov o pravem času, dasi so bile od občine ljubljanske večkrat pozvane.
Nekatere korporacije so že izjavile, da bi nekaj prispevale, vse pa še ne, zlasti nekoliko. Občina pa prej ne more ©tvoriti šol, dokler nima jasnih sklepov in zagotovila, da bodo dohodki zadoščali za vzdrževanje tega šolstva.
To smo morali povedati, da !>o javnost vedela, kako je s stvarjo in da mlado- in staroliberalna žunia-listika ne bo mogla dalje slepariti s tem vprašanjem. Iz tega je tudi jasno, kdo je kriv, da v Ljubljani ni mogoče otvoriti obrtnonadaljevalnih šol.
Ob tej priliki moramo dodati vprašanju še nekaj pripomb s socialnega stališča.
Mali in srednji obrtniki, z malo izjemami, so oni nazadnjaški element, ki ob vsakem mezdnem gibanju najbolj nasprotuje delavskim za-
Notiranji minister je izdelal zakonski projekt, kakor poroča »Jutro«, o posebnih mestnih samoupravah treh glavnih mest Belgra-da, Zagreba in Ljubljane. Druga avtonomna mesta Vsekakor izgubo vsakršno svojo dosedanjo avtonomijo.
Ta vest je prav verjetna, ker se tudi sicer jako vjema z mentaliteto vladajoče buržoazije, ki hoče državo urediti povsem policijsko in militaristično.
Samouprava avtonomnih mest je pravica, ki ,so isi jo mesta priborila v teku stoletij. Ta pravica je demokratičnega značaja in pomeni v upravi velik napredek, kljub temu da je vihtel nad avtonomijo teh občin vladni birokratizem svoj bič. V Jugoslaviji pa ministri in politiki toliko govore eni o samoupravi, drugi o avtonomiji in celo federa- j lizmu, toda kakor vse kaže, so ra- I dikaJske govorice o najširši samoupravi le prazne besede. Avtonomija mesta Ljubljane je stara že vee stoletij. Mesto voli svojega župana, sklepa avtonomno o svojih zadevah dokaj neodvisno, čeprav ima država v določenih stvareh pravico, •sklepe občine potrjevati ali pa zavračati, zlasti glede finančnih vprašanj.
Po novem načrtu pa bo sedel na županskem stolu državni župan, to je komisar, ki bo nadziral delovanje občinskega sveta; dosedanji župan bo morda smel predsedovati občinskemu svetu ter mu sporočati ukaze in prepovedi državnega župana. Ako se ta načrt v resnici izvede ta-
Obrtniki so imeli kongres ter so na njem govorili tudi o socialnem zavarovanju obrtnikov in njih rodbin. S stališča današnjih socialnih razmer je splošno zavarovanje za bolezen, nezgodo, onemoglost, starost, vdove in sirote, brezposelnost jako važna in potrebna stvar. Toda vse konference obrtnikov in indu-strijcev na eni strani zahtevajo poslabšanje še sedanjega socialnega zavarovanja za nvedzne delavce, ki so socialni bedi veliko bolj izpostavljeni kakor obrtniki in njih rodbine. Tudi je število delavcev in njih svojcev znatno večje kakor pa število obrtnikov in njih svojcev. In kakor je to vprašanje za splošnost velikega pomena, je vendar čudno, da ti ljudje vodijo boj proti zavarovanju delavstva, na drugi strani pa zase zahtevajo najpopolnejše zavarovanje. V takem postopanju tiči nekoliko neresnosti; gre menda samo za reklamo.
Ako bi res uvideli obrtniki in ne-imoviti sloji potrebo splošnega so-
htevam, a obenem je pa ravno ta stan (pardon: če kdo pravi, da je naprednjak ali demokrat, s tem še ni nič povedal, ker ga je treba soditi po razumu in dejanjih) avantgarda v vseh bojih proti socialni zakonodaji. Nasprotno je pa tudi mali in srednji obrtnik največji producent vajenškega naraščaja, ki ga med ukom brezobzirno izkorišča, ko je pa vajenec »prost«, ga takoj postavi na cesto. Ne rabi ga več, morda ga je slabo izučil, za njegovo drugo izobrazbo se pa toliko briga kakor tele na paši.
Želimo, da bi to postalo drugače. Obrtniški naraščaj potrebuje tehniško ali strokovno izobrazbo, poleg tega pa tudi duševno, šolsko. Ako imajo torej gospodje obrtniki interes na dobrem naraščaju, na razvoju obrti, bodo sami radevolje prispevali za obrtnonadaljevalno šolstvo. Ako pa tega ne store, bo to le eklatanten dokaz, da nimajo zanisla za stvar, temveč, da jim je interes le na brezplačnih močeh, z reklamo za to šolstvo pa uganjajo navaden liumbug. Dolžiti mestno občino krivde, da se obrtne nadaljevalne šole ne ©tvorijo, je torej le neokusna gonja, navadno farizejstvo, ki so ga zmožni le nepoučeni ali zlobni individuji.
ko, bo to pomenilo znatno omejitev sedanjih avtonomnih občin, ne pa uvedbo popolne in demokratične samouprave.
Merodajne činitelje bi vsekakor najodločneje vprašali, kako more država, ki hoče biti napredna in demokratična, opravičevati tako namero! Katero avtonomno mesto je dalo povod za tak reakcionaren naklep? Ali niso avtonomne občine že doslej dokazale, da so zrele za samoupravo?
Nihče ne more trditi, da so avtonomne občine (prekoračile kdaj svoj delokrog, ker so se gibalo* vedno v mejah, ki jim jih dovoljujejo zakoni. Avtonomne občine so dokazale, da ne potrebujejo jerob-stva, s svojim delovanjem, zato je ■ta namen že sam zanje in za čut demokratizma, ki ‘se je razvil v teku stoletij v avtonomnih občinah, nekaj nečuvenega in žaljivega.
Vladajoča huržoazija naj se zaveda, da avtonomne občine vedo ceniti svojo samoupravo ter da bodo najodločnejše ugovarjale proti kršitvi dosedanjih svojih pravic.
To, kar namerava uvesti minister za notranje stvari namesto avtonomije 'v dosedanjih avtonomnih občinah, ni avtonomija, ni demokratizem, ni napredek, ampak navaden reakcionaren policijski centralizem, ki ga ne opravičujejo današnje razmere v nikakršnem pogledu.
Ne dotikajte ise avtonomije avtonomnih občin! Avtonomne občine potrebujejo več avtonomije, (nikakor pa ne — diktatorjev!
cialnega zavarovanja, potem bi naravno imorali delati za izpopolnitev sedanjega zavarovanja, ne pa nasprotno.
Izvedeno socialno zavarovanje je že sedaj ogromno delo; ako bi pa hoteli raztegniti zavarovanje na vse panoge, potem ne bodo zadostovale sedanje »žrtve«, sedanje uredbe, marveč bo treba to zavarovanje bolje financirati in država bo morala za fundacijo dobrega zavarovanja prispevati letno okolo 100 milijonov dinarjev. Na vse to gospodje obrtniki nič ne mislijo, marveč kar enostavno zahtevajo zase zavarovanje.
Predvsem je treba smatrati .socialno zavarovanje za resen problem ne le z ozirom na obrtnike in njih svojce, marveč z ozirom na ‘vse, ki jim preti nevarnost, da utegnejo zabresti v bedo. In niti to ne bi bilo dovolj, socialnoaavarovalna dolžnost bi morala postati splošna, državna zadeva, ker je kaj vredno zavarovanje mogoče osnovati le na najširši
podlagi in danes ob sodelovanju države.
Obrtniki so v veliki zmoti, če menijo, da bodo mogli tako zavarovanje izvesti za svoj .sloj, ali da s tem, če vodijo boj proti obstoječemu socialnemu zavarovanju kaj pridobe zase. Zavedati se morajo namreč, da v naši državi še ni prodrlo prepričanje, da je socialno zavarovanje nujno potrebno niti med obrtniki, še manj pa imajo zmisla za to agrarne stranke in veliki kapitalisti. Računati moramo celo s tem, zlasti sedaj, ko so odpravili ministrstvo za socialno politiko in ga potisnili po raznih kotih, da se šele začne pravi sistematični boj proti vsem socialnim ustano-
Ob priliki internacionalnega socialističnega kongresa v Hamburgu sestala se je 20. maja 1923 internacionalna konferenca socialističnih žena.
Na dnevnem redu je bilo vprašanje o materinski in dečji zaščiti. Enoglasno je bila sprejeta resolucija z nastopnimi zahtevami:
1. ustanove za delavke, v katerih bi mogle roditi zdrava deteta;
2. zaščita mater 6 tednov pred in 8 tednov po porodu;
3. brezplačna zdravniška, babi-čna pomoč, brezplačna nega bodisi doma ali v bolnici;
Radikalci že hvalijo dr. Korošca.
»Jutranje Novosti« od torka prinašajo politično vest z napisom »demokratske intrige« po belgrajski »Tribuni«, v. kateri pravijo o dr. Korošcu, oziroma njegovi stranki, da trezno presoja vsako ponudbo demokratov za zbližanje celotne opozicije. Od tod, pravi »Tribuna« dalje, je tudi pripravljenost, da se ponovno skuša doseči sporazum z večino (t. j. z radikalci). — To je menda dovolj jasen dokaz, da žele paralamentarci slovenske ljudske stranke, jugoslovanski klub in Spa-hova skupina sodelovanja z radikalno stranko, da se pogajajo z radikalci ter da so demokrate samo potegnili. Tudi po svoji notranji pravi mentaliteti spadajo te stranke v sedanjo večino. Povejmo to odkrito in ne igrajmo se slepih miši.
Konkordat z rimsko cerkvijo sklene belgrajska vlada v najkrajšem času. Po tej pogodbi bodo imeli katoliki vllržavi mnogo ugodnejše stališče in potem tudi g. dr. Korošec ne bo več tako hud na radikalce. Kaj pomeni konkordat z Rimom, to so prav .dobro vedeli nekdanji Avstrijci, kjer je Rim vodil polovico politike lin nazadnje celo vso.
Podpredsednik Radičeve stranke dr. Maček se halva, da Radičeva stranka še ne pojde v narodno skupščino. lino, to je seveda njihova stvar.
Novo stranko vendarle snujejo' v Zagrebu. Imenovala se bo »Jugo-islov. napredna stranka«. Stranka bo iskala stika in sporazuma s Srbi.
Tajnost Slov. Ljudske Stranke. O politični harmoniji v SLS vlada velika molčečnost. Iz dogodkov in nastopanja, to ije, negotovosti gospoda dr. Korošca se pa lahko posnema, da vlada v stranki dvojna smer; ena, ki se strinja z dosedanjo opozicionalno navidez radikalno smerjo in zvezo s hrvaškimi opozi-cionalci, druga pa, ki je za konkretnejše udejstvovanje, to je za zbližanje s sedanjim režimom. V namen, da «e to vprašanje reši, sklicuje SLS za prihodnji mesec zaupnike. Oči vidno je, da bo večina obsodila na konferenci Koroščevo politiko.
Jugoslovanska svobodna luka v Solunu. Te dni je bila podpisana med Grčijo in Jugoslavijo pogodba, po kateri odstopa Grčija v Solunu 24.000 .m2 prostora v pristanišču za 50 let.
Sporazum z Bolgarijo napovedujejo belgrajski listi. Vrše se pogajanja. Vprašanje pa je, koliko bo tak sporazum vreden, ker Bolgari
vam. Tako kramar jen j e s socialnim zavarovanjem, kakor ga uganjajo obrtniki, je torej samo igranje z besedami pa prav nič drugega.
Ako hočejo obrtniki res kdaj misliti na svoje zavarovanje, morajo imeti pred očrni dve stvari, ki jih doslej niso upoštevali.
Prvič, delovati morajo na razširjenje obstoječega zavarovanja in njega izpopolnitev; drugič, sodelovati z vsemi interesenti, ki potrebujejo socialno zavarovanje, za izvedbo socialnozavarovalnega problema.
Le tako, kljub reakcionarstvu, bi se morda dalo v doglednem času kaj napraviti, drugače pa ne.
4. zajamčiti detetu zdravstvene prilike tako v fizičnem, kakor tudi moralnem oziru in to s pomočjo organizirane javne zaščite v pogledu osnovanja azilov za bolno deco, za deco vdov in žen, ki so ostale same;
5. nadzorstvo in brezplačna zdravniška pomoč materam novorojenčkov in dojenčkov, otvarjanje oskrbovališč in azilov za deco, opazovališč za slabotno deco;
G. enaka prava za zakonsko in nezakonsko deco;
7. prepoved dela deci izpod 14 let in zaščita vajencev in učencev.
ne morejo pozabiti, da so v vojnah izgubili nekaj dežele in da je to deželo vzela bodoča nje prijateljica. Nenaravno je tudi, da se sklepa pogodba z bolgarsko vlado, proti kateri je hotela v prvem hipu revolucije proti iStambolijskemu zavzeti belgrajska vlada sovražno stališče. Cankov je na prvi seji nadaljevanja niške konference baje jako srčne pozdravil zastopnika države SHS ter izrazil željo po bratstvu balkanskega slovanstva. In te besede so najibrže geni le naše diplomate do srca.
Nemiri v Bolgariji so skoro popolnoma ponehali. Meseca novembra se bodo vršile volitve v sobranje, decembra pa v občine. Sedanja vlada se menda čuti trdno.
Kneževina Liechtenstein ob švicarski in tirolski meji se namerava združiti s Švico po carinski uniji.
Nova nemška koalicijska vlada. Nova vlada sestoji iz meščanskih zastopnikov. Socialisti niso mogli pristati na represalije na delavstvo in niso šli v vlado. Kancler je zopet Stresemann, ki opravlja 'tudi zunanje posle. Drugi .ministri se dele ta-ko-le: za obnovitev Schmiidt, notranje Sollmann, finance dr. Luther,
gospodarstvo dr. Kotli, dela dr. Brauns, pravo dr. Radbruch, hrambo dr. Gessler, pošto dr. Hofle, promet Oesor, zasedeno ozemlje Fuchs; za prehrano še ni ministra.
Kriza v Nemčiji! Nova nemška vlada je popolnoma meščanska. Sestavila se je zlasti s pomočjo demokratov in centruma, ki so kanclerju Stresemannu omogočili definitivni preokret v taktiki glede poruhrske ga vprašanja. Pasivni odpor v Po-nihrju je v glavnem delo velekapitala in nacionalistov. Za njim stoji tudi Stinnesova skupina. V svojem govoru je kancler povedal, da ni v zvezi s Stinnesovo skupino ter da mora pasivni odpor, dasi je že prepozno, vendar nehati, ker Nemčija takega boja ne more uspešno dokončati. Nemčija se mora pogoditi s Francijo glede reparacijskih dajatev. Vrhutega je kancler zahteval za svojo vlado pooblastilni zakon. Vlada namerava uvesti diktaturo. In pooblastilo je vlada dobila. Socialni demokrati niso šli v strogo opozicijo, dasi jim postopanje vlade ni po volji, ker omejuje svobodo delavstva, začasno odpravlja osemurno delo itd. Socialni demokrati so na zahtevo vlade pristali, ker je treba produkcijo pomnožiti, ako hoče Nemčija izpolniti re-paracijsko dolžnost, vrhutega so socialisti zahtevali, da je odredba za-
Avtonomne občine dobe državne komisarje!
O socialnem zavarovanju obrtnikov.
Internacionalni socialistični kongres v Hamburgu in socialna zakonodaja.
POLITIČNI PREGLED.
časna in da se podaljšani delovni čas tudi plača delavcem. Na to zahtevo so socialisti morali pristati, ker bi sicer ne bilo mogoče sestaviti vlade, ki bi hotela prevzeti upravo države. Pozabiti ne smemo pri tem, da razpad Nemčije ni daleč, da bi ob na-daljnem odporu država razpadla. v Poruhrju delajo Francozi za neodvisno republiko, eventualno bi pa, če bi nastala v Nemčiji meščanska vojna, velika antanta zasedla Nemčijo in jo razdelila. Razkosanje Nemčije pa bi pomenilo gospodarsko in kulturno veliko izgubo ne le za Nemčijo, marveč za vso srednjo Evropo. Tako presojajo Nemci svoj položaj, zato se prav nič ne čudimo, če so previdni in ne tirajo sedanjega položaja do skrajnosti. OČividno zasleduje Stresemannova politika iste smeiri-ce, ki jih hodi Avstrija, zakaj v inozemstvu že govore o sanaciji Nemčije potom fundiranja nemške državne banke. Pogoji za gospodarsko sanacijo so v Nemčiji vsekakor bolj podani kakor so bili v Avstriji. Iz razvoja je jasno razvidno, da se vrši v Nemčiji boj med plutokracijo in meščanstvom ter kakor je posnemati iz dosedanjega razvoja, zmaguje doma nemško meščanstvo proti načrtom velekapitala, in sicer glavno s pomočjo svoje nacionalne tradicije. Seveda postaja Francija zaradi teh dogodkov v Nemčiji nepopustljiva v svojih zahtevah. Poincare je v zadnjem svojem govoru zopet izjavljal, da Francija zahteva popolno garancijo za obveznosti ter da ne bo nič popuščala. Obenem se pa še vedno vrše pogajanja med Stinnesovo in Schneider-Creousotovo skupino. S pogajanji med obema kapitalističnima skupinama pa tudi francoska vlada simpatizira.
Pogajanja med Nemčijo, Francijo in Belgijo se utegnejo pričeti že prihodnji teden, dasi danes še ni pravega soglasja med temi državami. Velekapital se pogaja preko nemške vlade. Pogoji pa, tki jih hočejo kapitalisti dogovoriti med seboj so tež,ki za delavstvo in v Poruhrju že protestirajo proti njim socialisti in 'komunisti. Nemška težka industrija .zahteva vodstvo industrije, francoska vojaška uprava pa pravi, da ima v tem pravzaprav garancijo, ki je ne da iz rok, dokler ne dobi druge garancije. Najvaž-
»Akcijski odbor« vznemirja mla-dodemokrate in jim krati spanje. Zato 'So .se v nedeljskem »Jutru« zaleteli z močjo francoskega tanka v to »kliko«, ki se zove... Preden so pa liberalci spisali notico, iso točno preštudirali obstoječe opravilne rede, to je: vse predpise, ki z birokra-bično natančnostjo določajo, kakšne pravice tima občinski svet ljubljanski, 'kakšne župan, kakšne posamezni občinski .svetniki itd. V teh predpisih pa nikjer ni omenjen »akcijski odbor« kot zakonodajna korporacija. Zato mu dosledni »Jutrovci« odrekajo pravico do eksistence. Imajo prav, če bi kdo nje vpraševal. Res! ta »akcijski odbor« namreč, nima v Ljubljani domovinske pravice, ni občan ljubljanski, še manj meščan (o častnem meščanstvu sploh ne govorimo), ne izvaja v Ljubljani pridobitnega poklica, ni definitivno nastavljen iz javnih interesov ter vsled gori označenih dejstev tudi ni upravičen do bivanja v Ljubljani. Do tu .soglašamo z »Jutrom«. Odkritosrčnosti na ljubo pa .moramo »Jutru« pojasniti skrivnost in povedati strmečemu svetu, da v Ljubljani res eksistira — groza — »akcijski odbor«, ki pa mi klika, temveč pravilno izvoljeni odbor, 'kateremu ne more nihče odrekati pravice do obstoja, najmanj pa »Jutro«. Ta institucija je ob svojem rojstvu (ne pri krstu!) dobila ime: »Akcjiski odbor Zveze delovnega ljudstva«. Pri rojstvu je bilo navzočih 36 od ljubljanskega proletarijata izvoljenih občinskih svetnikov, babica ali štorklja pa ni bila zraven, ker so bili svetovalci tako pozabl jivi, da se niso spomnili na »Jutro«. Ceremonije pri krstu .so odpadle s soglašanjem klerikalcev. Ker
nejše je sedaj vprašanje ali sklene (pogodbo težka industrija s Francijo ali nemška vlada; ali ni morda tudi na Francoskem kapitalizem tisti, ki hoče skleniti pogodbo z nemškim kapitalom brez vlade? Ako zmaga v tem boju veliki kapital, imamo pričakovati v Nemčiji še večjo reakcijo, ker bi s tako pogodbo dobili kapitalisti absolutno anoč v svoje roke ter diktirali politiko Nemčiji. Zlo, iki preti Nemčiji in Franciji uvidevajo tudi levičarji na Francoskem, ki pravijo, da je Francija zamudila ugodni trenutek, iker že zdavnaj ni pričela pogajanj. Sedanji položaj je pa tak, da ni gotovo, če ni politika že zaigrana.
Francija odklanja pogajanja z nemško vlado. Hoče se pogajati le z interesenti v Poruhrju, to je s kapitalistično skupino Stinnesovo, ki vodi pogajanja za hrbtom nemške vlade in proti njej s francoskimi kapitalisti.
Ruska sovjetska vlada se noče vmešavati v notranje razmere Nemčije. To je najbrže posledica temu, ker iso komunisti tako nerodno postopali, da jih je morala komunistična stranka ukoriti.
Na Portugalskem je nastopil novi predsednik republike Gomes. To priliko so hoteli izrabiti nekateri reakcionarc-i in so hoteli napraviti revolucijo. Danes pač hoče biti vsaka prismoda revolucionar. To je bolezen časa, bolezen, ne smotrena revolucionarnost.
Predsednik Zedinjenih držav predlaga svetovno gospodarsko konferenco, na kateri bi se razpravljalo o reparacijskih. zadevah.
Kitajska republika ima novega predsednika. Ime mu je Tsau-Kyn. Star je 50 let. Mnogo več pa rii"povedati o njem.
Italija na delu. Italija je hotela odpraviti slovenske in hrvaštke šole v Jul. Benečiji, a je končno deloma popustila. Reško vprašanje počiva, pač pa Italija vrši agitacijo v Reki, Dalmaciji in celo v Albaniji proti Jugoslaviji, da s tem neti italijanski fanatizem. Prav zadnji čas bi že bil, da bi dobil Mussolinijev impe-rijalizem in prazni fanatizem pošteno po krempljih, toda ne s kako vojno, marveč doma, ker taka buržoazna napihnjenost ne zasluži drugega.
I VESTI.
A • i j
torej ta institucija obstoja in je svet za obstoj te tajne anarhistične družbe tudi zvedel iz najbolje informiranega »Jutra«, je naša dolžnost, da povemo tudi kakšen namen ima ta institucija. Analizirati bi morali torej akcijski odbor iz dveh vidikov: slovnično in politično, da »Jutru« ustrežemo. Evo: Akcijska odbor je posvetovalen organ Zveze delovnega ljudstva.« Ta naziv tukaj je enostaven razširjen stavek, Iti ima subjekt in predikat; subjekt je v prvem sklonu, celo moškega spola in ima poleg sebe za normalne možgane nerazumljivi atribut, ki je tudi v prvem sklonu in moškega spola, ker slovnica zahteva tako. Naravnost ugan-ka pa je predikat »organ«. Koliko pomenov ima ta beseda? Kdo ve? In izobražen človek naj bi po-gruntal, kaj hoče reči ta beseda tukaj, ko ima še tak atribut »posvetovalen« poleg. Beseda »organ« je d ozda.j še tudi moškega spola. Povrhu ima ta beseda še obsežno dopolnilo, ki spominja na veleizdajo, zakaj Zveza delovnega ljudstva, to ni enkrat revolucija, ampak kar trikrat. Itd. Sedaj se pa pomenimo še o politični analizi te nečuvenosti v našem javnem življenju. Zveza delovnega ljudstva je izvolila ožji odbor, katerega naloga je, da se v vseh vprašanjih, tikajočih se komunalne politike, posvetuje ter končno .sklepe predlaga v odobrenje. (""e klubi sprejmejo predloge akcijskega odbora, potem pridejo potom odsekov na sejo občinskega sveta, ki jih sigurno sprejme, ker za take predloge glasuje 36 občinskih svetnikov, torej večina (!) ljubljanskega občinskega sveta, če pa večinski klubi predlogov akcijskega odbora ne smatrajo
sprejemljivim, jih vrnejo temu odbora, "obenem pa mu tudi naroče, kakšno izvedbo žele, da bo odgovarjala interesom ljubljanskega proletarijata. Člani akcijskega odbora so zaupniki večinskih klubov. Župan ljubljanski pa glasom sklepa tega odbora točno izvaja vse zakonite predpise in sklepe občinskega sveta. Več ne, ker smatra Zveza delovnega ljudstva, da je dovolj. H koncu omenimo še to-le: V zadružnem registru akcijski odbor ni vpisan, vladi tudi ni prijavljen, pa tudi klubi občinskih svetovalcev niso prijavljeni. Člani akcijskega odbora ne nosijo uniforme in ne bomb ter revolverjev, spoznajo se le po tajnih priimkih. Kot javen znak bo obveljal škapulir, če bo na -to pristalo pravoslavno »Jutro«. — Ce pa še ne razumete pojasnila, vzemite Maverjev leksikon v roke; tam se tudi pojasnjujejo taike zagonetne besede, kakršne so v imenu »akcijski odbor«.
Akcijski odbor ljubljanskega občinskega sveta 'je zmešal možgane uredništvu »Jutra«. Beseda »akcijski« je latinska in pomeni lahko »deležni« ali »delovni« (to je odbor dela, ki pripravlja snov za seje, oziroma prerešetava, da so predlogi bolj dovršeni). Pri »Jutru« pa ne znajo latinski, zato so si razlagali, da beseda »akcijski« pomeni »deležni«, to je, da ima ta odbor .delež na komandi župana. Predstavljali so ,si stvar tako, kakor je bilo to pri nacionalizaciji industrije, kjer so sami po nezaslužen ju dobili nekaj deležev. To v pojasnilo uredništvu »Jutra«, da ne bo v zmoti, ker je za »resen« list, taka zmota le nekoliko preneumna.
Uboga večina na ljubljanskem magistratu. Mladoliberalno časopisje trdi, da vladajo na ljubljanskem magistratu klerikalci. Staro-liberalno časopisje pa trdi enkrat, da vladajo klerikalci, drugič pa, da vladajo komunisti. Pri staroliberal-eih so trditve namreč odvisne od vremena; če je slabo vreme, tedaj imajo ata »Narod« trganje, tedaj trdijo, da vladajo komunisti, oh lepem vremenu pa trdijo, da vladajo klerikalci. Mi pa pravimo, da vlada na magistratu večina po volji ljubljanskega delovnega ljudstva, za liberalnih časov pa je vladal na magistratu — ZanCek.
»Slovenski Narod« in gospodarstvo ljubljanske občine. »Slovenski Narod« je lagal o ljubljanskem občinskem gospodarstvu. Dasi poročevalec ve, da je lagal in se je tudi s številkami dokazalo laži, vendar ne popravi krivice, marveč samo čveka nekaj, kar nima ne glave ne repa. Iz tega bi sledilo kvečjemu, da je »Slovenski Narod« namenoma lagal. — Tisti, Jn gia citate, mu pa — verujte!
»Slovenski Narod« je strokovnjak v finančni vedi. V zadnjih številkah so izšli trije članki, od katerih se dva zavzemata za deflacijo novca, eden pa za inflacijo. Uredništvo »Slov. Naroda« daje vsakemu piscu prav. Pri »Slov. Narodu« je pač tako kakor s tisto pričo pri sodišču, ki je po pouku o svetosti prisege in po prisegi sodnika vprašala: »Sedaj mi pa še povejte, na katero stran naj primežem!«
Zanimiva seja ljubljanskega občinskega sveta se je vršila v četrtek in petek. Poleg običajnega dnevnega reda so prišle na dnevni red tudi stvari, o (katerih so demokrati in Zajedničarji toliko pisali, da je zd ravemu želodcu že kar presedalo. 0razili so .s senzacijami, z interpelacijami. misleč, da bo javnost kar norela za njihovimi farbarijami. Po pojasnilih župana so bili pa tako skromni kakor politi kužki, iki toliko časa lajajo, dokler jim no pokažeš palice, potem pa zbeže za ogel. — Na dnevnem redu je bila tudi posebna resolucija za avtonomijo mesta Ljubljane, ki jo namerava vlada omejiti z novim zakonom in pa pravilnik o organizaciji socialnopolitičnega oddelka pri mestnem magistratu. O tej seji poročamo prihodnjič več, posebno, če bo treba.
Novi stodinarski bankovci. Med tedanjimi stodinarskimi bankovci je mnogo (ponarejenih. Zaraditega še tiskajo na Francoskem novi stodinarski bankovci. Sedanje nove in
stare stotake bodo zamenjali čim-
...Prej-
Ljubljanski obrtni naraščaj za obrtno-nadaljevalne šole. V četrtek ob sedmih zvečer so priredili ljubljanski obrtni vajenci pred magistratom impozantno demonstracijo za otvoritev obrtno - nadaljevalne šole. Po občinski seji je šla deputa-cija štirih vajencev k županu, ki je obljubil, da bo referent s. dr. Lemež pojasnil to vprašanje z balkona, kar je tudi storil. Obrtni naraščaj so tudi nagovorili ob tej priliki s. Če-lešnik, g. dr. Rožič in Iv. Tavčar. Mi to vprašanje pojasnjujemo danes v posebnem članku.
Obrtno-nadaljevalnih šol v Ljubljani letos menda zopet ne bo. Kljub temu, da so za obrtni naraščaj velikega pomena. Mesto Ljubljana je precej veliko obrtniško mesto. Tudi nekaj industrije ima in Ljubljančani se kaj radi bahajo s svojo (kulturnostjo, a za kulturo najvažnejšega elementa, delavcev profesioni-stov in bodočih obrtnikov, se pa niti ne zmenijo ne. Izgovarjajo se, da delavec ne potrebuje šole, da šole ne bodo plačevali, delavec naj dela, pa bo prav. Tako govore neizobraženi in neinteligentni ljudje. Kdor pa pozna življenje, ve, da je vajen-ška doba, to je med šolskim obiskom in vstopom v življenje, važna faza za bodočnost vajenčevo. V tej dobi se njegovo znanje lahko izpopolnjuje, zbuja v njem interes po sa-mokobrazbi in poučuje v praktičnih predmetih, ki jih potrebuje v življenju kot delavec, preddelavec ali samostojni obrtnik. Ako to priliko pri vajencih zanemarjamo, potem se nam ni treba čuditi in tarnati, da imamo premalo dobro (kvalificiranega in specializiranega delavstva. Ker že država tukaj ne stori svoje dolžnosti, je prekleta dolžnost prizadetih (korporacij, da obrtne nadaljevalne šole realizirajo. Ako ni niti toliko zavednosti v teh krogih, da uresničijo to. .kulturno dolžnost, potem pač ne zaslužijo drugega imena kakor klepetave mevže.
Upravni odbor ljubljanske mestne elektrarne, vodovoda in plinarne
je sklenil, da bodo ta tri mestna podjetja zaračunavala 16%’ zamudne obresti po preteku 30 dni od datuma računa. Stranke se opozarjajo, da v izogib škodi točno plačujejo tozadevne račune. Dalje je ta ■upravni odbor sklenil, da se morajo vse nadaljne prošnje za napeljavo električne 'razsvetljave a limine odkloniti. Kdor bi si pa samolastno napeljal električno luč, temu se vsa električna razsvetljava brezpogojno odklopi.
Gospod Emil Stefanovič je zapustil radikalsko stranko. »Jutranje novosti« pravijo, da ni bil nikdar glavni tajnik radikalne stranke, marveč le agitator in organizator ter da je zlorabil svoje mesto. Zato ga je .radikalna stranka odslovila. Gospod Stefanovič je namreč pisal pismo v Belgrad, da veliki župan gospod Lukan ne zna varovati avtoritete, ker se da napadati od Orjune v javnih lokalih. Pismo je izšlo 'tudi v »Orjuni«. Povod za odpust g. Stefanoviča utegne biti to pismo, dejansko je pa vzrok odpusta iskati v sporih.
Slovenska buržoazija slavi te •dni spomin tretje obletnice koroškega plebiscita. Ali ne bi bilo bolje, da bi več in pametno delali, namesto da begajo ljudstvo z raznimi frazami ob vsemogočih obletnicah?
Od zlate zaloge avstro-ogrske banke je prejela Jugoslavija doslej 29]/> milijonov zlatih kron, dobi jih pa še 5 milijonov kot delež za »okupirane« pokrajine. Vsekakor je to že precej lep znesek, ki pomeni leno doto.
Papirnatega denarja .kroži v naši državi za 5.928,500.000 Din. V predzadnjem tednu se je zvečal obtok za 89,300.000 Din.
Poštnina za zavoje zvišane. Za poštne 'zavoje se plačuje od 15. t. m. do 3 :kg 8 Din, do 5 kg 16 Din, do 10 kg 25 Din, do 15 kg 40 Din, do 25 kg 50 Din.
Delavce pro fesi oni.s te vabijo sedaj prav pridno na Japonsko, kjer je napravil zadnji potres ogromno
škodo. Japonci iso med vojno kot. vojni dobavitelji jako obogateli ter hočejo sedaj čimprej popraviti vso škodo po potresu. Porušena mesta dobe vsekakor novo bolj evropsko •lice. Delavcem bi pa vendarle priporočali nekoliko previdnosti pri sklepanju pogodeb s tujimi podjetniki z ozaro m na orientaliske razmere na Japonskem.
Državna Borza Dela. Pri vseh »Državnih Borzah Dela« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 1. oktobra do 6. oktobra 1923. dela 223 moških in 103 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 144. Delodajalci so pa iskali 138 •moških in 87 ženskih delav. moči. — Promet od 1. januarja do 6. oktobra 1923. izkazuje 37.718 strank in sicer 17.262 delodajalcev in 20.456 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo 11.251. Dela iščejo: Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:	vrtnarji, kamnoseki,
steklarji, kovači, stavbeni in strojni ključavničarji, železostrugarji, kleparji, zlatarji, mehanik, elektromon-terji, mizarji, kolarji, žagarji, sedlarji, krojači, čevljarji, knjigovezi, peki, mesarji, zidarji, vodovodni inštalater, tiskraski strojnik, strojniki, kurjači, trgovski sotrudniki, ekonom, ekonomski pomočnik, delovodja, špirituoznih izdelkov, preddelavec za izdelovanje drož, gradbeni risar, risar narod, ornamentike, poslovodja lesne stroke, kontorist-praktikant, trgovski potnik, skladiščniki, nadzorniki delavcev, solici-tator, pisar, moči, sluge, hišniki, vratarji, čuvaji, vzgojiteljice, trgov, sotrudnice, kontoristinje, restav. blagajničarka, natakarice, šivilje, hišnice, delavke, gospodinje, vajenci, vajenke itd. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: hlapci, dekle, gospodinje, viničarji, mizarji, ekonomi, drvarji, rudarji, vrtnar, kamnoseki, orodni kovači, podkovski kovači, stavb, in strojni ključavničarji, kotlarji, železostrugarji, kleparji, mehaniki, urarji, mizarji, kolarji, usnjar, sedlarji, tapetni ki, krojači, šivilje, čevljarji, brivci, mlinarji, peki, slaščičarji, mesarji, natakarji, natakarice, kuharji, hotel, sobarice, slikarji, dimnikar, skladiščniki, strojniki, trgov, •sotrudniki, sotrodnice, kontoristinje, sluge, tov. delavci, delavke, pom. delavci, delavke, šofer, kočijaži, hišniki, pisar, moči, vzgojiteljice, vajenci, vajenke itd.
— Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: ekonom, gozdar, viničarji, hlapci, rudarji, lončarji, kovači, ključavničarji, mizarji, kolar, sedlar, čevljarji, krojači, klobučar, knjigovez, mlinar, peki, slaščičarji, mesar, laborant, strojniki, kurjači, vratar, trgovski sotrudnik, skladiščnik, dninar voznik, paradni kočijaž, pisar, moči, bolniški strežnik, frizerka, natakarice, prodajalka, sobarica, služkinje, blagajničarke, strojepiske, kontoristinje, vajenci, vajenke itd.
— Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: sluge, delavci. — V delo se sprejmejo:	Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani: rudarji, kotlarji, kovinski strugar, strojni ključavničar, oloktromontor, pob. mizar, mizarji, žagarji (cirkularisti), žagarji zn venecijansko žago, izdelovalci gamaš, čevljarji, čevljarski delovodja, ščetar, klobučar, mlinar, jsodavičar, pleskar, zidarji, potnik za kravate, šivilje, poatrežnica, služkinje, vajenci itd. — Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: gospodinja, hlapci, dekle, viničarji, majarji, drvarji, rudarji, vrtnarji, kovači za orodje, kovač za nčže, podkovski kovač, železostrugarji, •sodarji, ključavničarji za tehtnice, mizarji, kolarji, lesni strugar, galerist, čevljarji, mlinarji, 'zidarji, slikarji, dimni-
strehokrovci, gospodski sluga, vajenci, šivilje za perilo, vzgojiteljice, varuške, služkinje, kuharice, sobarice, blagajničarka v točilnico, vajenke za šivanje perila. — Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: pristavi za posestvo, viničarji, hlapci, rudarji, vrtnarji, lončarji, kovači, kolarji, sodarji, pletarji, sedlarji, jermenar, čevljarji, pek, hlapci, kmečke dekle, kuharice, gospodinja, sobarica, služkinje, vajenci raznih strok itd. — Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: krojač, dninarji, služkinje, krojaški vajenci itd.
En dolar velja že tri milijarde mark.
Poljska marka tudi silno pada.
Narodna skupščina še zboruje. Sprejela je trošarinski zakon. Radikalci bi šli radi na jesenske počitnice, opozicija pa pravi, da še ne. Tako so se pomenili na seji načelnikov klubov. Nekateri listi so tudi poročali, da bodo (spomladi nove volitve v narodno (skupščino. Radikalci se bahajo, da bi dobili pri novih volitvah kar 150 mandatov. Če so za radikalce tako ugodne šance za volitev v narodno skupščino, potem bi mi volitve priporočali, bomo vsaj videli, koliko pametnejši so volilci postali v enem letu.
Visoka šola v Ljubljani je zopet v nevarnosti. Razširile so se vesti, da hoče vlada odpraviti v Ljubljani medicinsko, teološko fakulteto in tehniško visoko šolo. O vseučiliščih obstoja državni zakon, ki predvideva univerzo v Ljubljani, zaraditega najbrže te vesti ne bodo povsem resnične. Minister je to stvar izprožil najbrže zaraditega, da bo'pognal slovenske poslance pri proračunu v zadrego, da potem ugriznejo ali pa ne; če ugriznejo, so jih radikalci vlo-vili, da bodo glasovali za proračun ali pa vsaj ne proti, ako pa ne ugriznejo, bodo izdajalci kulturnih interesov Slovenije, radikalci pa dobrodušni meceni. Odpravo navedenih fakultet pa more izvesti vlada le, če Lzpremeni zakon o univerzah s sklepom narodne skupščine.
Viljem Pfankueh v Nemčiji je pred štirinajstimi dnevi umrl v 85. letu starosti. Pokojnik je bil še sovrstnik Marksov in Engelsov ter v nemškem socialističnem gibanju agilen kot poslanec in kot pisatelj.
Rudarska stavka na Češkoslovaškem je bila končana v nedeljo. Trajala je stavka šest tednov. Zaupniki so skoro soglasno sklenili, da se sprejme pogoje, ki so se dosegli po intervenciji vlade med podjetniki in delavci. Stavkalo je nad 80.000 rudarjev, ker so podjetniki hoteli znižati mezde. Plače se neznatno zmanjšajo, d asi so podjetniki zahtevali 25 odstotno znižanje.
Brezposelnost na Angleškem še
vodno narašča. Koncem septembra je bilo na Angleškem 1,232.000 brezposelnih delavcev. Brezposelnost je narasla 0 enem tednu za 3845. Jako čuden pojav, da ob tem času narašča brezposelnost.
V upravnem odboru cinkarne v Celju sede naslednji demokratski magnat je: Praprotnik Avgust, generalni ravnatelj Slavonske banke v Zagrebu; Majdič Vinko, veleindu-strijec v Kranju; Černe dr. Franc, ravnatelj Mestne hranilnice v Ljubljani; vsi ti gospodje so tudi finančni diktatorji v demokratski stranki v Sloveniji, katera pravi, da hoče delavstvo rešiti izpod kapitalističnega jarma. Pa se še vedno najdejo delavci, ki verujejo v zveličavno »Unijo«, deklo demokratske stranke in podpiranko demokratskih bankirjev.
Statistika tuberkuloze v Sloveniji. Zdravstveni odsek za Slovenijo v Ljubljani objavlja letni izkaz o tuberkulozi v zdravstveni napravah v javnih in privatnih bolnicah in bratovskih sfcladnicah v Sloveniji za leto 1922., iz katerega posnemamo, da se je v teh zavodih lečilo 2179 tuberkuloznih oseb, izmed katerih je bilo po poklicu:	uradnikov 100,
obrtnikov 424, kmetovalcev 100, otrok 431 (po večini delavskih), zasebnikov 107, razni poklici 107, dijakov 67, hlapcev in dekel 132, invalidov 43, delavcev 422, rudarjev in njih žena 228. Ker so vsi delavci-profesionisti všteti med obrtniki, vidimo, kako grozno je razširjena tuberkuloza med proletarijatom. Vlada ter meščanske stranke pa pobijajo tuberkulozo na način, da so odvzeli delavstvu osemurnih, poslabšali bolniško zavarovanje, vrgli .zakon o zaščiti delavcev med staro šaro ter kot nadomestek ponujajo proletarcem plačo v rajski valuti (!), na drugem (?) svetu in briljantno nacijo-nalno življenje med tuberkuloznimi bacili.
Književnost,
Slovenska Matica. Pravkar je izšla izdaja Matičnih knjig za leto 1922. Ker so stroški tiska in papirja teh knjig:	zadnji zvezek »Sloven-
skih narodnih pesmi« in tretji zvezek »Dr. Mencingerjevi izbranih •spisov« visoko narasli, je 'Slovenska Matica primorana svojim članom oddajati te dve knjigi proti doplačilu Din 10 in pošiljalnih stroškov k doesdanji članarini. Nečlani dobijo knjigi pri upravi »Slovenske Matice« po 30.— Din za posamezen zvezek. Za tekoče leto je članarina neobvezno 30.— Din. Za to leto se pripravljata četrti zvezek »Dr. Men-
cingerjevih izbranih spisov« in zadnji zvezek »Slovenske zemlje«, to je Štajerske s Prekmurjem v zgodovinskem in prirodoipisnem oziru. Objednem naznanja Slovenska Matica, da je zvišala cene knjig, kar .jih ima v zalogi, posebno pa opozarja, da oddaja zemljevid slovenskega ozemlja skupno s kazalom za 100.— Din.
GLOSE.
S topovi in mečem se širi nemorala in podivjanost, s kulturnim delom plemenitost v človeštvu.
Organizacija je vojska, ki potrebuje zveste vojski vdane in načelno složne člane. Vodi jo skupni interes in skupna načela kot eno bitje proti razrednemu sovražniku. To je glavno spoznanje za vsako delavsko organizacijo.
*
Z mečem se uničuje blagostanje, z umom pridobiva svet.
Naročnikom.
»Zarja« ima težko nalogo, zagovarjati interese ljubljanskega prebivalstva proti napadom zajedni-čarske in miladodemokratske buržo-azije. Napadi so često nesramni, farizejski in pogosto tudi neresni. Namen imajo samo krasti ugled sedanji ljubljanski občiniski upravi, ki s svojim delom dokazuje, da nekaj razume o komunalni politiki in da ima tudi dobro voljo pospeševati komunalne interese mesta Ljubljane,-Vsi se moramo zavedati, da tako neutemeljeno blatenje izpodkopava ugled občini in občinskemu gospodarstvu, kar utegne silno škodovati ljubljanskemu prebivalstvu za dolgo dobo. Da bomo mogli voditi uspešen boj proti temu škodljivemu delovanju buržoazije, priporočamo, da naročate »Zarjo«, kjer bomo z vso odločnostjo zavračali vse neos-novane napade.
Odgovorni urednik Ignac Mihevc. — Izdajatelj in lastnik: Koueorc. »Zarje«. — Tiska tiskarna J. Blasnika nasl.
Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih in računskih strojev.
Najcenejše pisalne stroje dobite pri
Lud. Baraga, Ijnbljana.
Šelenburgova ulica št. 6, 1. nadstr. V zalogi prvovrstne barvne trakove, razmnoževalne barve, ogljenl papir, voščeni papir >n vse druge v to stroko spadajoče potrebščine.
j Stavbeno podjetje j
I Inž. Dukič I in drug j
Ljubljana
Bohoršiševn ulica šiev. ZV. 1
Priporočamo:
Izdelovalnico okvirjev za slike
Kongresni trg štev. 19.
K BRBKR
Ljubljana Kartonažno tovarno ter knjigoveznico
Rimska eesta štev. 13.
JOSIP JUG
pleskar in ličar za stavbe, pohifitvo in mostove
Ljubljana, Rimska cesta itev. 16.
Specialni oddelek za sc bo-, črkoslikarstvo ter ornamentiko in slikarstvo na steklo.
IH osfte-Lj *■ b Ija na, Zaloika cesta čtev. 67.
Brzojavi: Zadrubanka.
Zadružna borilca. v Ljubljani
Aleksandrova cesta štev. 5.	Telefon	štev.	367.
Vplačani kapital K lo,ooo.ooo.
Izvršuje vse bančne posle naj točneje In najkulantneje