Celjski tednik Celje, petek 29. junija 1956, leto VII, št. 26 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE z občnega zbora OZZ v CelJU KORAK NAPREJ v kmetijskem zadružništvu Danes so se zbrali v dvorani Zadružne zveze v Celju številni dele- gati kmetijskih zadrug celjskega okraja na V. letni občni zbor OZZ. Poleg delegatov prisostvuje zboru večje število gostov, med njimi tudi član Zveznega izvršnega sveta tov. Franc Leskošek. Iz poročila upravnega odbora povzemamo nekaj ugotovitev o delu, uspehih in pomanjkljivostih kmetijskih zadrug. Zadruge v našem okraju se še vedno premalo trudijo za nakup kmetijskih pridelkov in proizvodov, preveč pa sé ukvarjajo s prodajo potrošnoga blaga. I^očno je razvita tudi obrtna dejav- nost, ki obsega najrazličnejše delavni- ce in obrate, ki so nastali bolj iz kra- jevnih potreb, kot pa iz potreb po- speševanja kmetijstva. S tem ni reče- no, da se morajo take delavnice likvi- dirati, toda zadruga v prihodnje prav gotovo ne bo mogla pKDdpirati take de- javnosti, ki je pasivna. Tudi mehanizacija v kmetijskih za- drugah, v katero je vključenih 57 stroj- nih in 21 transportnih odsekov, je že na zelo visoki stopnji. Zadruge so na- bavile večje število najrazličnjših stro- jev, ki pa za kompleksno mehaniza- cijo kmetijstva ne pridejo v poštev. Vendar je bilo lani v strojnih in tran- sportnih odsekih kmetijskih zadrug precej izgube. Tako je imelo 33 za- drug preko 5 milijonov izgube in le 23 zadrug je imelo skoraj 7 milijonov dobička. Izgube imajo v glavnem za- druge, katerih strojni odseki imajo več- je število manjših vprežnih in ročnih strojev. Ti stroji so neizkoriščeni, ali pa jih zadruge posojajo članom brez odškodnine. Traktorji so bili približno za 7% manj izkoriščeni kot leta 1954. Koncentracija mehanizacije v kmetij- stvu se je pokazala za naše razmere pri tem razdrobljenem kmečkem go- spodarstvu kot nekoristna. Zato name- ravajo razdeliti velike stroje po vaseh proti plačilu amortizacije, obresti na osnovna sredstva, zavarovanja ter manjših popravil. Takšen način poslo- jfanja bo iiajbojj ekonomičen. Ugotovljeno je, da je večina naših zadrug sposobna odkupovati kmetijske pridelke in proizvode, da pa pî-i tej dejavnosti še ni večjih uspehov, ker ni za to na razpolago dovolj sposobnega kadra, potrebnih skladišč, embalaže in prevoznega parka. 27 KZ ima zelo sla- ba skladišča in še ta so povečini last privatnikov. 10 zadrug pa skladišč sploh nima, ampak uporablja za vzkla- diščenje blaga le kleti ali lesene šupe. Kmetijske zadruge so dosegle lani največji finančni uspeh. Od leta 1948 je dobiček naraščal, dokler ni dosegel leta 1955 preko 2 milijona din, raču- nano povprečno na eno KZ. Zadruge so dosegle tak uspeh, ker so povečale promet od leta 1954 za 59,5%. Tako je 74 KZ imelo okoli 169 milijonov do- bička in le 5 zadrug je imelo preko 6 milijonov izgube. Letošnji skupni do- biček so razdelile zadruge v sklade, in yic'er v Investicijski sklad okoli 72, pospeševalni preko 42, rezervni 20, obratni sklad skoraj 3 milijone din ter za zakonite obveznosti 26 milijonov. Lani je bilo na področju Zveze 91 revizij, od katerih je bilo 63 rednih ter 28 specialnih. Skupno je bilo v celjskem in šoštanjskem področju OZZ nad 6 milijonov din primanjkljajev. Vse kaže, da primanjkljaji iz leta v leto rastejo predvsem zaradi manipu- lacije z lesom. Tak primer je odkrila revizija v KZ Rečica pri Laškem z rudnikom Huda jama, kjer sta se lesni manipulant rudnika in blagajnik za- druge okoristila več kot za 2 milijona dinarjev. Lani je hmeljarska proizvodnja moč- iio_Dapre^pyala. Površine hmelja so se^ povečale na 1551 ha. Najbolj so se raz- širili hmeljski nasadi na področju 17 KZ in v žalski občini. V ožji Savinjski dolini obsegajo sedanje hmeljske po- vršine 20% vseh ornih površin. Pri proizvodnji hmelja se je poznalo ob- čutno pomanjkanje škropilnih naprav, zato so nabavili 153 novih nfiodernib škropilnic, ki so že letos služile za- ščitni službi. Precejšen problem pred- stavlja tudi pomanjkanje hmeljskih su- šilnic. Glavna zadružna zveza je pri- spevala za razne hmeljarske sklade preko 812 milijonov dinarjev. Živinoreja je v višinskih predelih poleg gozdarstva skoraj edini dohodek kmetov. Od leta 1953 se je povišalo število goveje živine za 10,4%. Za po- speševanje živinoreje so lani prispeva- le zadruge več kot 6 milijonov din, OLO pa je iz svojega sklada prispeval 7 milijonov dinarjev. V našem okraju so naravni pogoji za proizvodnjo poljedeljskih kultur raz- meroma ugodni, vendar je le 21% ornih površin posajenih s krmilnimi rastlinami. Povečalo se je zanimanje za semensko blago in vse kaže, da bodo morali v prihodnjih letih povečati pri- delovanje semen. V višinskih predelih se je povečalo tudi gojenje semenske- ga krompirja, saj ga je lani razmno- ževalo kar 65 pridelovalcev. Pri vsem tem pa je še občutno pomanjkanje krmilnih rastlin. Delo zadružnic v preteklem letu je bilo usmerjeno predvsem na pospeše- vanje drobne kmetijske proizvodnje. Tako tudi žene sodelujejo kot enako- pravni člani pri vseh nalogah kmetij- ske proizvodnje, trgovinske dejavnosti in izobraževanja kmečkega prebival- stva, zlasti mladine. Od vsega član- stva je žena 27,3%. Okrajni odbor zve- ze zadružnic je jiomagal >.^di pri ure- ditvi Zavoda za napredek gospodinj- stva v Celju. Letos v januarju je iniciativni odbor Zveze prejel nalogo, da organizira kmečko mladino in jo poveže v aktive mladih zadružnikov ter jo vključi v aktivno delo v nalogah kmečkega za- družništva. Do danes je bilo ustanov- ljenih 65 aktivov mladih zadružnikov z več kot 2.700 člani. V tej organiza- ciji je dosegla mladina že ogromne uspehe. V kmetijsko gospodarskih šolah je naraslo število gojencev od 1000 na 2000. Aktivi imajo 5,5 ha skupnih eks- perimentalnih kmetijskih površin, kjer bodo s pomočjo strokovnjakov sE>ozna- vali napredne načine proizvodnje. O poteku občnega zbora bomo po- ročali v prihodn'ji številki. 4. julij praznik vstaje jugislovanskih narodov Zvezna Ijiidska skupščina je sprejela zakon, s katerim je bil proglašen ^ julij — »Dan borca« za praznik vstaje narodov Jugoslavije. S tem so bor- oeri'. narodi Jugoslavije dobili poleg vrste drugih nacionalnih praznikov tudi ^OTi, ob katerem se bodo spominjaJ,i vseh velikih podvigov v narodnoosvobo- dilni borbi in krepili svetle tradicije osvobodilnega boja proti sovražniku ^sega človeštva — fašizmu. Malokateri narod v svetu ima toliko pravice, da proslavlja »Dan borca« ^Per tiranijo, proti socialnim krivicam, kot ga imajo jugoslovanski narodi. "e samo veličastna zmaga, ki so jo izbojevali, ne samo težke in uspešno izvojevane ofenzive proti domačemu sovražniku, vsak posameznik, ki se je beležil osvobodilnega boja, in to so domala vsi naši napredni ljudje, ima ^^ilo spominov na slavno preteklost, zaradi katere občuduje in spoštuje '^'^^goslavijo ves svobodoljuben svet. Veličasten sprejem v Beogradu v sredo se je predsednik Tito s svojim spremstvom vrnil z zgodovinskega obiska iz SZ in Romunije v domovino. Na Trgu revolucije v Beogradu je govoril večtisočglavi množici Beograjčanov, ki ga je z navdušenjeni sprejela in viharno pozdravljala. (Na sliki predsednik Tito v Bukarešti, poleg njega Georgiu Dej. Brezposelnost v Celju - družbeni problem POROČILO CELJSKEGA UPRAVNIKA POSREDOVALNICE ZA DELO NA SEJI SVETA ZA DELO OBCINE CELJE NAJBOLJ JE PERECE VPRAŠANJE ŽENSKE DELOVNE SILE IN VKLJU- ČEVANJA VAJENCEV V UK. — O SPREJEMIH NOVIH DELAVCEV V PODJETJIH SMEJO ODLOČATI LE DELAVSKI SVETI V SPORAZUMU S POSREDOVALNICO ZA DELO. CELJE POTREBUJE INŠPEKTORJA ZA DELO. — LETOS JE POSREDOVALNICA ZA DELO IN OSS IZPLAČALA NAD 8 MILJONOV PODPOR BREZPOSELNIM, Pretekli četrtek je bila v Celju seja sveta za delo, ki mu je predsedoval njegov predsednik tov. Albin Medved. Na seji so obravnavali probleme ne- zaposlene delovne sile v Celju. Poro- čilo je podal upravnik Posredovalnice, tov. Nikala Vočajnk. Tovariš Vočajnk je dejal, da ima posredovalnica naj- večje težave pri zaposlitvi, ženske de- lovne sile, zlasti ženske mladine. De- kleta prihajajo iz šol in večji del ni- majo strokovne izobrazbe, za nekvali- ficirano žensko delovno silo pa ni 'po- vpraševanja, še posebej pa se jih bra- nijo podjetja sedaj, ko zakon prepove- duje nočno in težko delo za ženske. Število nezaposlene ženske delovne sile vedno bolj narašča, deloma zaradi od- puščanja pri raznih gospodarskih orga- nizacijah kot so »Pirota«, »Toper«, »Ce- leia-Sad«, Uprava cest in kanalizacij itd. Poleg tega pa je vedno večje šte- vilo deklet in žena, ki se hočejo na novo vključiti v delovno razmerje. Tre- nutno je na »Posredovalnici« prijav- ljenih SIS žena in deklet, od katerih jih 74 išče prvič službo 239 pa drugič. Od teh imajo mnoge tudi otroke. Oskrbnino sprejema 26 žena in deklet, zavarovanih je komaj 41, poleg tega pa je od teh še 23 invalidov. Žena, ki so poročene in katerih možje so v službi, je med navedenimi manj kot polovica. Veliko je pa mladink, ki se same vzdržujejo. Za zaposlitev moške delovne sile je manjši problem, saj je v Celju samo 53 moških, od teh 26 kvalificiranih, 8 uslužbencev in 12 invalidov. Precej pereč problem predstavlja mladina^ ki bo letos dokončala šole. 88 mladincev in mladink pride iz osnov- nih šol, 411 pa iz gimnazij. Jasno je, da bo dijaška mladina nadaljevala študije, toda kljub temu bo velika večina po- trebovala zaposlitev in strokovno iz- obrazbo. Posredovalnica, oziroma njen oddelek za vzgojo kadrov pa je zmogla do sedaj izbrati 138 učnih mest za mla- dince in 11 za mladinke. Iz navedenega se jasno vidi, da je problem zaposlovanja v Celju, pred- vsem pa problem strokovne vzgoje mladih ljudi, postal tako velik, da ga bo morala reševati celotna naša mest- na skupnost, predvsem pa vsi merodaj- ni politični in gospodarski forumi. V razpravi o tem poročilu so navzoči ugotavljali razne napake, ki jih poče- njajo celjska podjetja v zvezi s temi vprašanji. Mnoga podjetja se ne ozi- rajo na posredovalnico za delo in pre- ko Isorodstvenih zvez sprejemajo na delo ljudi, ki niso prijavljeni, dalje tudi pri odpuščanju delovne sile niso po- vsem pravični in dosledni. Pojavljajo se primeri, da odpuščajo starejše ljudi, predvsem ženske, ki so še nekaj let pred upokojitvijo. To je tudi skrajno (Nadaljevanje na 2. strani) Komunalne dejavnosti v občinah Svet za gradnjo in komunalo pri Okrajnemu Ijudsl^emu odboru Celje je pred tednom na svoji seji razpravljal o problematiki komunalne dejavnosti. Razipravljali so o regulaciji strug, ki so ob zadnji poplavi povzročile posa- meznim oibčinam spet ogromno škode, o cestno in vodnogospodarskih proble- mih, o stanovanjski gradnji, o ko- munalnih 'podjetjih in o likvidaciji okrajnega stanovanjskega kreditnega sklada. Predsednik sveta za komtmalo tov. Venčeslaiv Jeras je v svojem poročilu omenil ureditev občinske ceste v Šo- štanju, ureditev pokopališča, tržnih pro- storov ter sejmišč v Smartnem ob Pa- ki, Šoštanju in Mozirju in kanalizacije v Velenju ter Šoštanju. Opozoril je tudi na staro javno razsvetljavo v Šo- štanju in na vodovod v Šoštanju in Ve- lenju. REGULACIJE SO NEIZOGIBNE, DA NE BO POPLAV Člani sveta so razpravljali o regula- cijah strug, ki so ob zadnji poplavi na- pravile spet ogromno škode. Tako je samo Paka, ki je poplavila del Šo- štanja z okolico, povzročila za devet milijonov dinarjev škode. Poleg te bi morali regulirati še manjše potoke kot Gračnico v Jurkloštru, Boljsko v žal- ski občini in potok, ki teče skozi Šmar- je pri Jelšah. Pri zadnji poplavi bi lahko prišlo do katastrofe tudi v Celju, da ni Savinja vsaj že delno regulirana. Voda je nam- reč bila še meter višja kot pri prejšnji veliki katastrofi. Regulacija Savinje je sedaj v 6. zaključni etapi, vendar se je delo zaustavilo zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev. NEKATERE CESTE SO V ZELO SLABEM STANJU Neredkokdaj nastajajo si>ori in inter- vencije zaradi cest, ki se ne dado toč- no določiti: ali so to ceste III. ali IV. reda. Razumljivo, da se občinski od- bori branijo vzdrževanja nekaterih cest, ker ne razpolagajo z velikimi kre- diti. Tako so pripravili predlog osnutka za točnejšo kategorizacijo cest. Nekatere ceste so v zelo kritičnem stanju ravno zaradi pomanjkanja kre- ditov. Tako ne bodo mogli ponekod iz- vesti niti jesenskega nasipa van j a z gramozom, kar je zelo nujno. Prav tako je v zelo slabem stanju tudi sedem mostov, katere bi bilo treba popolnoma obnoviti. Seveda bi bile za to potrebne investicije, ki pa so ravno letos zelo omejene. Zato se bodo morali zadovo- ljiti samo z zasilno obnovitvijo cest in mostov, ki so v najslabšem stanju. Razpravljali so tudi o predlogu okraj- nega cestnega sklada za finansiranje del na cestah III. reda. Celjska obči- na je razdelila minimalne vsote in si- cer na Laško preko dva miliona, Šent- jur en milijon, Mozirje en milijon. Kozje 800.000 dinarjev itd. S temi sred- stvi bodo občine nabavile najnujnejši material. V nekaterih občinah, kot v Kozjem in Vranskem, še niso pričeli s popravilom cest, prav tako pa niso še ponekod izvedli kategorizacije. STANOVANJSKA GRADNJA NA MRTVI TOCKI Stanovanjska gradnja je precej v za- stoju zaradi kritičnega vprašanja loka- cij, ker nimajo občine potrjenih zazi- dalnih okolišev. Od sredstev, ki so jih določili za pospeševanje in zaključitev (Nadaljevanje na 2. strani) STRAN 2, 29. JUNIJA 19M — STEV. 26 Pogled po svetu Uporaba fizike v medicini in kirur- giji utegne rešiti življenje človeka, v vojni pa lahko povzroči njegovo popol- no uničenje, ugotavlja znameniti Sir James Jeans, mateviatik, fizik, astro- nom, pa tudi filozof in glasbenik. Ka- kor drug znamenit znanstvenik. Sir Arthur Eddington, je tudi on izrazil upanje, da bo prišel čas, ko bo neka obsežna sinteza razložila bistvo sveta, v katerem živimo, saj je zadnjih sto let videlo več sprememb kot prej tisoč let za časa rimskega imperija ali sto tisoč let v kameni dobi. Morda bo prišel ti- sti čas! Človeška misel in vednost raz- kriva z astronomijo neskončno veliko kakor z radioaktivnostjo neskončno majhno. Ekstrema se zaključujeta, ven- dar še lUi videti, da bi bil med nami čas, v katerem bi se predstavniki držav zavedeli, kam drvi svet. Na otokih Montebello so končno tudi Angleži počastili vojnega boga z atom- skim posk^om, severozapadno od Av- »tralije. Na Bikinih je H-bomba zgre- šila svoj cilj, vržena iz zraka. Eisen- hower je izjavil, da so ti poizkusi nujni zaradi obrambe Zapada. Marshallove otoke bodo izpraznili zaradi njih. Ja- ponska protestira zoper nje, ker se boji posledic žarčenja. Zap. Nemčija je ku- pila od ZDA reaktorje za ogromne de- narje. In tako dalje. Pineau v Ameriki ni prepričal Dul- lesa o tem, kar je prinesel iz SZ. Dulles je zoper svobodnejšo trgovino z Vzho- dom, češ, če bomo Rusom izvažali sira- teško blago, bodo spet pokazali zobe. Kakor da bi Rusi tega blaga sami ne imeli dovolj! Dulles se je ponovno iz- javil zoper mednarodno pomoč manj razvitim državam v tem smislu, kakor priporočajo države aktivne koeksisten- ce. Atlantski pakt naj ostane obrambni nasip zoper komunizem. Z Dullesom je potegnil italijanski zunanji minister Martino, ki se, čeprav liberalec, rad podreja propagandi in ciljem atlant- skega klerikalizma, zadnje čase zelo •ktivnega in rogobornega. Veteran hladne vojne, Adenauer, no- si seveda zvonec v tera reakcionarnem krdelu. Po njegovem ne more biti go- vora o združitvi Nemčij po predlogu SZ. Separatnih pogovorov s SZ o zdru- žitvi ne misli načenjati. Nemčija se mo- ra oborožiti in kot oborožena članica NATO odigrati svojo zgodovinsko vlo- go v boju zoper komunizem. Mnogim Nemcem ta trmasta politika ne gre v račun. Vprašujejo se, čemu nemški po- slanik v Moskvi, če ne pride do di- rektnih stikov. Skušajo razumeti rusko stališče, da se Nemčija ne sme združiti v sovražen blok. Na drugi strani pa se očituje spre- jemljiva politična sinteza mednarod- nega sožitja. Ponovno jo je izrazila deklaracija o moskovskih razgovorih med najvišjimi predstavniki FLRJ in SZ. V tej deklaraciji se govori o ulopi OZN, o članstvu LR Kitajske v OZN, o združitvi Nemčije, o razorožitvi in kolektivni varnosti, o gospodarskem povezovanjiL sveta v tistem smislu, kakršnega smo že večkrat navedli in kakršen je znan vsemu svetu. Načela internacionalizma, ki sta ju postavila marksizem in leninizem, sodelovanje med KP SZ in ZKJ po načelu enako- pravnosti in prostovoljnosti, miru, svo- bode in neodvisnosti, to so gesla, ki privlačujejo danes neosvobojene mno- žice človeštva in postavljajo socializem na dnevni red vsega sveta. Zapadni svet je pričakoval drugačen reztdtat, rodil pa se je tak, kakršnega more ro- diti le naša zunanja politika. Ta po- litika bo našla ponovno pomembno po- trdilo na sestanku med Titom, Nehru- jem in Naserjem, ki se hodo v kratkem sestali na Brionih. Ta politika dviga ielezno zaveso, čeprav jo reakcionarni politiki tišče navzdol. Sovjetski zunanji minister Sepilou se je z Naserjem pogovarjal šest ur in izjavil, da SZ ni za vojno na Srednjem vzhodu, pač pa, da je proti kolonializ- mu. SZ ne rabi bogastva drugih dežel, ker ima sama vsega dovolj, zato je tudi »zvesta in nesebična prijateljica Arabcev«. Ta pesem Zapadu seveda ni všeč, posebno, ker jo je Sepilov odpel tudi v Damasku in jo namerava zapeti tudi v Izraelu in Grčiji, ki ji namerava ponuditi ekonomsko pomoč. To je se- veda velika stvar. Egiptu je ponudil 400,000.000 funtov za Assuanski jez, medtem ko mednarodna banka doslej 7» spravila skupaj niti polovice te vso- te. Nemci, ki bi tu radi v kalnem ri- barili, pravijo: Angleški lev ven, ruski medved noter! (Frankf. Rundschau). Na Cipru — po starem. Mesto Fama- §usta mora plačati 46,000.000 din globe za teroristična dejanja. Angleži intri- girajo med Grki in Turki. Vendar se utegne izcimiti nekak kompromis po laburističnem posredovanju. V Turčijo se je podal šef imperialnega štaba ge- neral Templer, kar pomeni, da gre za strategijo velikega stila. V Alžiru mnogo novega in nič. Fran- cozi ponujajo roko upornikom, vendar na ločitev od Alžira ne pristanejo. La- coste je pripravljen izvesti občinske volitve in dati 400 Alžircem vodilna mesta po občinah in nekoliko odriniti koloniste, vendar na federacijo noče misliti niti on niti notranji minister Mitterand, češ, danes prst, jutri že celo roko — armado in diplorrMcijo. Tega pa Alžiru ne privoščijo, preveč so se ga navadili. Azija in,Afrika terjata, naj pride Alžir pred Varnostni svet, med- tem ko ostali svet noče tako daleč. Zo- per to smo tudi mi, ker se nam zdi, da Francoska unija lahko reši to vpra- šanje s spremembo svoje ustave, ki bo unijo utrdila. Kako bo, je težko reči, kajti Mollet bi rad sitega volka in celo ovco; alžirske nacije ne prizna, fran- coskih čet ne umakne. Pogovori v teh razmerah so pa res težki, na bajonetih se pa tudi slabo sedi. Da, tako je, na bajonetih se slabo sedi. T. O. Pred praznikom radarjev Srečno, velenjski rudarji! z OBISKA Piti nUDARJUi SUDNIKA UGNITA У TELENJV Na zgornjem koncu lepe Salfeške do- line raste in se razvija že vrsto let po osvoboditvi naš najpomembnejši rud- nik. RfiloÊnostni opazovaLec ividi iz vlaka ali avtobusa prav malo, le nove stavbe in naprave, kjer pod zemljo kopljejo lignit, v novem stanovanj- skem naselju pa prebivajo rudarji s svojimi družinami. Vse to ni bilo zgra- jeno v nekaj letih nazaj, pač pa so gradili že vsa leta, posebno intenzivno pa še po osvoboditvi, ko so naši gospo- darstveniki spoznali važnost rudnika v Velenju. TRI RAZVOJNE FAZE Rudnik je v svoji razivojni poti štiri- ki-at menjal lastnika. Do leta 1914 je bil v privatni lasti, nato pa v lasti bivše avstroogrske države. Po letu 1918 ga je prevzela stara Jugoslavija, v le- tih 1941 do 1945 pa je z njim uprav- ljal okupator. Po osvoboditvi pa je po- stal del našega ljudskega premoženja in sedaj upravlja z njim delovni kolek- tiv sam. Prvotna proizvodnja je bila malen- kostna. Ni bilo še železnice, lignit so odvažali s konjsko vprego. Šele želez- nica in večje področje potrošnje dajo vidni vzpon proizvodnje. Zato po letu 1918 delimo razvojno pot na tri dobe: bivša Jugoslavija, okupacija in doba po osvoboditvi. V času stare Jugoslavije je rudnik le životaril. Pretresale so ga finančne in gospodarske krize. Tudi v času oku- pacije ni bilo nič boljše. Rudarji so sabotirali in odhajali v partizane. Iz teh dveh obdobij so zanimive ne- katere številke o gibanju proizvodnje in zaposlenih. Leta 1920 je bilo zapo- slenih 800 ljudi, ki so izkopaU 162.500 ton, 1925 leta 627 ljudi — 125.500 ton, leta 1930 539 ljudi — 154.300 ton, leta 1935 309 ljudi — 79.100 ton, leta Ш40 526 ljudi — 240.400 ton in leta 1845 776 ljudi — 182.500 Ion. To teto je že po- tekalo Y sTobodi. DELOVNI USPEm PO OSTOBODITVI Velik korak naprej pa je dosegel rudniki vsa leta po osvoboditvi. Od 182.500 ton in 776 zaposlenih ee je liToiavodnja v letu 1950 dvignila na 477.200 ton, zaposlenih pa je bilo že 1648 ljudi. V letu 1953 pa celo 540.000 ton. Proizvodni vzpon v tem letu je posebno važen, ker so tedaj na rudniku dosegli maksimalno zmogljivost starih iíTOznih naprav. V naslednjem letu so se namreč že poznale prve pridobitve gradnje kapitalne izgradnje, to je po- trebne modeme mehanizacije. Z zgraditvijo novih naprav, z upo- rabo najmodernejše mehanizacije v ja- mi, z novim jaškom in separacijo ter nakladalno postajo in zaposlitvijo 230O ljudi so v preteklem letu ponovno na- kopali rekordno količino premoga — 1,116.000 ton. 2e pred tremi leti so na rudniku se- stavili načrt kapitalne izgradnje in s tem v zvezi proizvodni načrt in načrt gradnje družbenega standarda do leta 1960. Po teh načrtih ,bodo predvidoma nakopali letos 1,350.000 ton, leta 1857' 1,500.000 ton, dve leti kasneje 2 mili- jona ton in končno v letu 1960 že 3 mi- lijone ton. Takšna naj bi bila tudi pro- izvodnja v vseh naslednjih letih. S pomočjo modernih skrpovih na- prav, odkopa na širokih čelih, z upora- bo jeklenih stojk in z drugo moderni- zacijo v jami ter z veliko delovno za- vestjo, bodo velenjski rudarji dosegli to, kar so si postavili v svoje načrte. Zaloge velenjskega lignita so pre-. cejšnje. Raztezajo se v kotanji od Smartnega pri Velenju pa vse do To- polšice v dolžini okrog 10 kilometrov in širini 3 kilometre. Zaloge cenijo na okrog 600 milijonov ton. Tako velenjskemu rudarju res ne bo kmalu zmanjkalo dela, pa četudi bo po končni izgradnji nakopal letno po 3 milijone ton premoga. DELAVSKO SAMOUPRAVLJANJE Plošča, vzidana na upravnem poslop- je, seznanja vsakega obiskoralce s po- membnimi besedami: »Podjetja delavce»« Na s^rodoviinski da« 17. IX. :^50 j« prevsel delovni ко1ећ1«т rudnik T upravljanje Plošča ni velika, pove pa mnogo, s&i je tedaj kolektiv po voljenem organu, delavskem svetu prevzel rudnik v upravljanje. O delu delavskega samo- upravljanja smo se na rudniku mnogo razgovarjali in izvedeli mnogo. Napiše- mo pa naj le nekaj ugotovitev. Sedanji, novoizvoljeni svet šteje 70 članov ter tako pride približno 30 za- poslenih na enega člana DS. Za pred- sednika so iarolili tOT. Huberta Mrav- Ijaka, ki je T prejšnjem svetu bil pred- sednik gospodarskega odbora. Delav- ski svet je sestavljen iz 52 delavcev in 18 nameščencev; precej je tudi mladin- cev — 18. Po starosti pa prevladujejo tisti med 26 in 30 letom, katerih je kar 34 odstotkov. Torej relativno mlad de- lavski svet. Precej dela DS^se odvija preko raz- nih stalnih odborov. Ti štejejo 5 do 6 članov ter imajo pravico poklicati k so- delovanju strokovnjake, ki skupaj z od- borom sestavljajo določene predloge, ki jih nato delavski svet obravnava in skupno sprejema sklepe. Na ta način je delavski svet razbremenjen drobna- rij, pa tudi večji načrti in predlogi se lažje temeljiteje pripravijo in obdela- jo. Delavskemu svetu je v veliko oporo tudi strokovni sosvet — širši in ožji, kjer Se s sodelovanjem organizacij ob- ravnavajo načelna vprašanja, kot so izgradnja rudnika in perspektivni raa- voj, družbeni standard in drugo. Povezava organov delavskega samo- upravljanja s kolektivom je predvsem preko masovnih sestankov po tretinah v jami ter po zunanjih obratih. Tem sestankom prisostvujejo člani DS, kjer tolmačijo delo sveta in seznanjajo ko- lektiv z njegovimi sklepi. Obratno pa poslušajo predloge, ki jih nato prena- šajo na zasedanja in odbore. Tako je vzpostavljen kar najtesnejši stik med kolektivom — volivci in 'organi delav- skega samoupravljanja. Da bi se sedanji člani delavskega sve- ta čimbolj seznanili s svojimi nalo- gami in spoznali delo, je bil organi- ziran poseben tečaj. Obiskovali so ga vsi člani DS ter je trajal do konca maja. Na tečaju poslušajo predavanja o sploš- ni gospodarski politiki, kapitalni iz- gradnji, družbenem standardu, finanč- nem poslovanju, pravilih podjetja, ta- rifni poUtiki in vrsti drugih vprašanj, ki zadevajo rudnik in delovanje delav- skega sveta. Gotovo je, da delavsko upravljanje vpliva na delo celotnega kolektiva. Iz leta v leto je opaziti vidno povečanje storilnosti in s tem povečanje pro- izvodnje, znižanje proizvodnih stroškov in s tem v zvezi izboljšanje drugih či- niteljev, ki vplivajo na proizvodnjo. To so predvsem boljša organizacija dela, uvežbanost rudarjev na novih odkopnih metodah in boljšem izkoriščanju me- hanizacije. KOMUNALNI PROBLEMI Tudi komunalni problemi so precej pereči. Iz leta v leto raste število pre- bivalcev. Največja ovira je brez dvoma po- manjkanje stanovanj. Do sedaj so jih zgradili že preko 420, v gradnji pa je nadaljnjih 110. Vendar je vse to še vse premalo. Rudarski poklic je težak in naporen ter zato morajo imeti rudarji sončna in svetla stanovanja. Razširiti bodo morali trgovinsko de- javnost, ki bo morala obsegati pre- hranbene artikle, manufakturo, galan- terijo, železnino, papirnice, knjigarno Vprašanje šolstva in zdravstva še tudi ni rešeno. IN DRUŽABNO ŽIVLJENJE? Da, tudi to je živahno pri velenjskih rudarjih. Delo sindikalne podružnice, DPD Svobode, športnega društva Ru- dar in drugih organizacij je pestro. Po težkem in napornem delu se rudarji in njihovi svojci radi udejstvujejo v vseh organizacijah in društvih ter pridno delajo. Vključujejo se v razne izobra- ževalne tečaje, igrajo, pojejo in tek- mujejo. Prav radi zahajajo v lepo okoHco. Običajno se zbirajo ob Velenjskem je- zeru, kjer se zabavajo ali pa na bliž- nem stadionu nabirajo moči in krepijo telo za naporno delo v jami. Kar težko smo odhajali iz Velenja. Razvijajoče mesto na prem.ogu nas je prevzelo. Hvala, črni možje pod zemljo, za topel in prisrčen sprejem, ki ga ne bomo pozabili kmalu. Tudi mi vam že- limo »Srečno« pri kopanju črnega zlata. mio Boetele ^ Brezposelnost ¥ Celju - družbeni problem (Nadaljevanje s 1. strani) nesociaino in nesocialistično. Najbolj pa je obsojanja vredna parola, katere začetke je treba iskati pri naših so- vražnikih, češ, da ljudje, ki na Posre- dovalnici iščejo delo, niso vredni кл- poslitve. Nadalje so ostro obsojali odnos do invalidov. Smatrali so, da je skrajno nepravično, da je za invalide tako tež- ko najti delo, medtem ko razna F>od- jetja zatposlujejo uix)kojence, ki se lahko preživljajo od svojih pokojnin- skih dohodkov. Tudi v pogledu spre- jemanja novih vajencev so mnoga podjetja, pa tudi obrtniki zelo ozkosrč- ni. Brez dvoma imajo podjetja še obilo prostora (za nov strokovni naraščaj, toda branijo se ga, iz najrazličnejših nagibov. Tako so pri Avtoobnovi od- klonili posredovanje »Posredovalnice« pri sprejetju novih vajencev, češ, da so že sprejeli takšne, katerih sorod- stvene zveze jim bodo obdržale stran- ke. Končno so ugotovili, da bi bilo treba misliti na razširitev obrtnih pod- jetij, predvsem takšnih, ki imajo po- goje za vzgojo dobrih strokovnih in politično predanih mladih kadrov. Homunainfl dejavnost v občinah (Nadaljevanje s 1. strani) gradenj, odpade na Rogaško Slatino 16,, 2alec 70, Kozje 26, Mozirje 7 milijonov itd. Doslej so bile stanovanjske zadru- ge samo v celjski in žalski občini, dru- god jih še ni bilo. Prav tako je še celo malo komunalnih podjetij, ki so samo v Celju, Rogašiki Slatini, Žalcu, Šmar- ju in v Laškem. POMANJKLJIVOST RAZNIH NAPRAV V NEKATERIH OBCINAH V nekaterih občinah je občutno po- manjkanje naprav, ki so sicer življenj- sko važne. Tako so ponekod zelo po- manjkljivo najpeljani vodovodi, ali pa jih sploh ni. Zaradi neurejenosti teh naprav nimajo ponekod pitne vode, ali pa je ta okužena, ker niso vodovodi urejeni higienično. Tak primer je v Poderedi, kjer je izbruhnila epidemija. Zaradi neurejenega vodovoda je sani- tarna inšpekcija zabranila gradnjo hiš v ZalcvL Elektrifikacija, ki se bliža ponekod že zaključni fazi, je na mrtvi točki. V občinah so zgradili sicer že vrsto transformatorskih postaj, posta- vili drogove, vendar dela ne morejo doikončati zaradi ix>manjkanja žice. OKRAJNI STANOVANJSKI SKLAD LIKVIDIRAN Svet za gradnjo in komunalo je sprejel sklep o likvidaciji okrajnega stanovanjskega kreditnega sklada, ki se prenese na občine. Sklad, ki je bil ustanovljen lani, je imel do letos 95,964.553 dinarjev dohodka. Od tega so razdelili posameznim občinam, in sicer: celjski preko 22 mihjonov, rogaški 6 milijonov, šmarski 1 milijon, vojniški 863.000 din itd. Tako so razdelili skup- no posameznim občinam preko 82 mi- lijonov dinarjer. ^ Mladina mora rasti v delu in življenju Iz razpi-ave elaoa Glaveefa er- bora SZDL tov. Franca Simonähi, na zadnjem zasedanju Glavnef* odbora. Ce boimo hoteli dioeeéi, éa hm naše kmetijsJto zadružništvo spo- sobno opraivljati raasiriemo гефг*- dukcijo na vasi in utrjevati socia- listične odnose, bo poti-ebno, da м bomo odločneje naslonili na ваа« mladino. Zadnja leta ugotavijaesa«, da izgublja mladina pierspekiiv« za bodočnost na vasi. Ugotavlja- mo tudi, da često starši samt v tej smeri vplivajo na mladine, saj v kmetijstvu ni nobene per- sipekttve. To seveda ne«:aitBViM vpliva, ker sposobni ljudje, ki bi bili na vasi potrebni, iz vaei b«- že, ali pa tudi to, da se mladi ljudje, ki na vasi ostajajo, тл usposabljajo in ne pogrlabljajo v vaško problematiko. Preko naSik organizacij, predvsem mladinskai, doslej v glavnem nismo usp*li dajati tej mladini jasne perss>eli- tive. Eno leto in pol imamo š« zadružne aktive, dve tretjini иа- drug jih danes že ima in v n^k je nad 5000 mladincev. Ti aMitvi delajo, opozoril bi pa na nekatem slabosti, ki so se doslej pokaaai«. Aktivi so z začetnim delom po- kazali, da brez pomoči zadrar«> predvsem pa Socialisitične aveae na terenu ne bodo mogli dtAaM, da se bodo oddvojäi in ostali ne- kje v zraku. Tako se ne bi mo^ii povezovati z našimi i»robleini «a vasi. Te aktive je treba preko ae- drug povezati ne samo s konkret- no problematiko kmetijske proia- vodnje, temveč tudi z vprašanjeat socializirane vasi, vloge zadrvf, mehanizacije itd. Ti zadružni aktivi beležijo pred- vsem v zadnjem času lep u^>eii. V nekaj sto primerih smo usptii. da- je oče prepustil določen đ«i zemlje v obdelavo simi po жл- prednejšib metodah, z umetnimi gnojili, boljšimi semeni itd. Mla- dina nam je v zadnjem času mno- go pomagala s svojo konkretno vlogo in delom na lastqih poeo- stvih, pa tudi pri živinoreji, i^er med drugim osemenjujejo že 37 odstotkov vseh krav. To je visok odstotek. Nadalje nam je mladi- na pomagala pri zasajevanju po- vršin na zaostalih področjih z J»- godičevjem. Do letoe nam je ижц«- lo zasaditi z malinami 90 heJna- jTov slabo izkoriščenih ali pa ao- izkoriščenih površin na zaoatalie^h ših področjih. Prav taiko fcoie mladina zadružnih alktivoT go zanimanja pri zaeajevanjn ■ čmim ribezljem. Pogoji so ogiMdKi in mladina kaže za to mnoso aa- nimanja. Zanimivo je, da ao aa- družni mladinski aktivi шоћШ- zirali 2000 mladih kmeokih ijadi. ki se bodo v jeseni vpisali v kmo- tijsko nadaljevalne šole, še MM pa je razveseljivo, da so naot aa- družnl mladinsiki aktivi dali todi ; 20 ljudi za sorednjo kmetijsk« šo- j lo v Mariboru. To je sicruma ro- ] zerva če upoštevamo, da martt- katerega starejš^a kmeéa z 1ш> benim prepričevanjem ne boaa* mogli pripraviti za sodedovaailo pri izboljšanju kmetijske proia- vodnje, za pravilno razumevanjo vloge zadrug na vasL Upoštevati moramo, da bodo vse te stñraxi mnogo uspešne^ pri mihulimi. Predvsem, če bomo upoštevali, da mora ta mladina z nami caatki v delu in življenju, da jo booa« vzgajali na konkretnih nate^aái» mobiliziraii in prarruDo jali. î». JUNIJA 1Мв — STEV. 26 K A STRAN Med polji se bije neizprosen boj z naravo Na obisku pri laških zaidružnikih KMETIJSKA ZADRUGA V LASKEM DOBRO GOSPODARI. — NAJ- USPEŠNEJŠI JE ŽIVINOREJSKI ODSEK, NE ZAOSTAJA PA TUDI SEMENSKO - POLJEDELSKI ODSEK. — LANI SO ZADRUŽNIKI OR- GANIZIRALI IZREDNO USPEL MEDZADRUŽNI GOSPODARSKI TE- DEN. — LETOS NAMERAVAJO POSVETITI VSO SKRB ŽIVINOREЛ. — NA ŠMOHORSKIH PAŠNIKIH JE 18 GLAV ZADRUŽNE ŽIVINE. Dopoldne sva se pripeljala z avtobu- tom. Vožnja je bila neprijetna. V avtu je Wio soparno in zavidal sem kme- ticam na njivah ob cesti, ki so se skla- njale nad motikami. V tej zaprti škatlji гта trpela oba: fotoreporter in jaz. K lareči je vožnja med ipolji, ki so bila vi- icti. prenatrpana e zelenimi žiti, krom- pìriàòi in fižolovkami, kmeilu minila. Laiko. Počasi smo se zrinili na zrak. 9«mo Ea hip вта obstala. Potem sva üqpila na most preko Savinje in že IT* se enafil« pred ußravo kmetijske z«4ruge. Tstopila era т nerdik, polmračen proftor. Pisama kmetijske zadruge. Dve TÄiki mizi, preobloženi s papirji. Stoli m pri majhnem oknu še mizica, na ka- teri je feÛ pisalni stroj. Ves inventar. Z« mizo je sedel moCan mož srednjih let Predstavili smo se. Bil je Košar, epravnik zadruge. Torej sva vendar «kSaila pravega. МАЈТЕСЛ PROBLEM ŽTVINORKJB: JALOVOST KRAT Eačeli зто pogovarjati. Seveda o »eićbTigi, o njenem delu, o zadružnikih ÌHL Äjihorih uspehih. Vpraševal sem, on je odgovarjal. Pogovor je tekel spro- MSeno. In midva sva z zanimanjem po- i^uSala. >Eanima me, kateri odseki so vklju- èmi v vaáo eadrugo«, vprašujem. »Med najvažnejšimi odseki je pri nae ÄTinorejski«, odgovarja upravnik. »Poleg tega pa eo še v okviru zadru- tß semensko-ìwljedelski, sadjarski, hra- ■jtlno kreditni, gozdarski, trgovinski in kuitumoprosvetni odsek.« »Torej, živinorejski je najbolj raz- vit. Bi hoteli povedati kaj več o njem?« 'f flobi postaja cvetleje in po veliki, ïjavl miei se plazijo nagajivo sončni •Da«, je odvrnil »lahko vam povem. Toda ■ samimi suhoparnimi podatki •ajbrže ne boste zadovoljni. No, pa da ▼am povem nekaj o tem odseku. Veste, "mak odsek v eadrugi ima svoje težave, ih Ш10Ш1 W «tv te bi mislili, osredništev pa se take p>oslovne zve- ze ne bodo bavile le z odkupom, tem- več bodo prvenstveno vršile funkcijo pospeševalca kmetiske proizvodnje. Kljub ustanovitvi novih poslovnih zvez v našem okraju, bomo pospeševal- ne odbore zaenkrat še pustili in bo preko njih Okrajna zadružna zveza še nadalje skrbela za kmetijsko pospeše- valno službo pri nas. Iz kakih sredstev se bodo vzdrževale proizvajalne področne poslovne zveze (iz raznih skladov, prispevkov zadrug?) Člani sveta za kmetijstvo so si bili edi- ni, da bo treba pri nas ustanavljati take poslovne zveze, ki bodo znale sa- me živeti... Življenje na naši vasi DELO ŽENA-ZADRUZNIC JE ZAŽIVELO Medtem ko so se v lanskem letu žene-zadružnice izživljale še bolj v drobnjakarskem delu, je letos njihovo delo dobilo širši razmah. Predvsem je v letošnji spomladi za- živelo delo v zadružnih vrtovih: v Smartnem ob Dreti, Šoštanju, Rečici pri Laškem in v Zrečah. V toplih gre- dah so zadružnice pridelale vsakovrst- ne sadike in založile z njimi ne samo KZ, temveč tudi zasebna gospodinjstva. Vsi zadružni vrtovi so zelo oskrbo- vani. Za obdelavo le-teh zadružnice propagirajo tako imenovano Volfovo vrtno orodje za rahljanje in okopava- nje. Tako orodje je tudi začela izde- lovati Ljudska tehnika v Zrečah in svojim zadružnicam že oskrbela prve modele. Delo žena-zadružnic je zelo uspešno predvsem v večjih zadrugah, kjer ima- jo večja finančna sredstva na razpola- go. Ponekod so si žene-zadružnice tudi lepo uredile zadružne kuhinje, ki jih s pridom uporabljajo za razne gospo- dinjske tečaje. Zene-zadružnice so tudi letos i>oskr- bele, da so vse KZ v našem okraju dobile pravočasno loške piščance. Vse zadruge so jih nabavile preko 20.000 komadov. Zdaj bodo laže organizirale vzrejna središča štajerske kokoši. Prav tako so žene-zadružnice poskr- bele tudi za selekcijo v svinjereji in nabavljajo požlahtnjelo belo svinjo pri priznanih zasebnih rejcih in kmetijskih gospodarstvih. Na predlog žena-zadružnic je Okraj- na zadružna zveza v zadnjem času or- ganizirala po zadrugah tudi razna stro- kovna predavanja o zaščiti vrtnih rast- lin. Z OBČNEGA ZBORA KZ ROGAŠKA SLATINA Na nedavnem letnem občnem zboru KZ Rogaška Slatina, smo iz poročil in razprave spoznali, da ta zadruga zelo dobro posluje. Ima razen pospeševal- nih odsekov še 5 trgovskih îwslovalnic, tržnico in mesnico. Pravzaprav so vsi odseki dobro delali, najbolj pa živino- rejski, ki se je redno sestajal in teme- ljito obravnaval najrazličnejša vpra- šanja v zvezi z izboljšanjem živinoreje. Sadjarsko vinogradniški odbor za en- krat še ni našel pravih oblik dela, v bodoče pa bo bolj skrbel za obnovo in pomlajevanje sadovnjakov ter vino- gradov. Najmanj je delal poljedelski odsek. Odbor žena zadružnic je v krat- kem času dosegel zadovoljive rezulta- te na področju strokovnega usposab- ljanja kmečkih gospodinj. Odbor bo v bodoče še bolj delaven zlasti pri vzgoji in vključevanju žena v družbeno uprav- ljanje. Isto velja tudi za aktiv mladih zadružnikov. DOBRNSKIM KMETOVALCEM SE OBETA SLAB PRIDELEK Kakor neurje in poplava ipred dve- ma letoma, tako tudi vreme teh zad- njih dni ni prizaneslo Dobrni. Po naj- krajšem nalivu, so njihove njive v ni- žini takoj v vodi. Zaradi tega, je mno- gim okamenel krompir tdko, da ga bo- do morali ponovno saditi. Kakor krom- pir, ki ga uničuje še koloradski hrošč, je slaba tudi koruza. Močno so poškodovane občinske ce- ste in druge gozdne .poti, ki so jih za- suli iplazovi. ^ , KOMISIJO ZA POMOC osebam, izpuščenim iz zaporov je usta- novil Občinski ljudski odbor Šoštanj. Komisija bo takim osebam pomagala predvsem z nasveti in pri iskanju pri- mernih zaposlitev. KMETIJSKO POSESTVO ŽICE NAJ BI SE PRIDRUŽILO SELER. CIJSKI POSTAJI LOCE? Na četrtkovi seji Sveta za kmetij, stvo pri OLO Celje je bila med članj sveta ostra razprava, ki se je končal^ v deljenem mnenju, ali naj bi se kme- tijsko posestvo Ziče pridružilo selekcij, ski postaji Loče. Selekcijska postaja Loče ima danes žo dobre kmetijske strokovnjake in jg na najlepši p>oti gospodarskega razvoja. Vendar jim primanjkuje njivskih po.! vršin in predvsem nimajo kvalitetne krme, zaradi česar je ogroženo njiho, vo gospodarstvo. Zato se že dalj časa pogajajo s Kmetijskim gospodarstvo^ Konjice, da bi jim odstopilo kmetijsko posestvo Ziče, ki meji neposredno na njihove površine. V Konjicah pa se od- ločno protivijo tej priključitvi, češ, da bi z odcepkom Zič bila pri njih ogro, žena preskrba s humusom. Saj je na eni strani razumljivo odklonilno sta- lišče Kmetijskega gospodarstva Konji, ce, ker je le-to gospodarstvo v x>osestvo v Žicah vložilo že mnogo truda, pa tudi posestva mu spričo rentabilnosti ne bi kazalo okrniti, vendar je treba selek- cijski postaji, ki je za naš okraj kot za vso Slovenijo velikega pomena, vse- kakor pomagati. Selekcijska postaja nujno potrebuje zrnato krmo, ki jo mo- ra danes spričo pomanjkanja površin drago kupovati. Poleg tega žičko po- sestvo meji na Loče in je od njih od- daljeno komaj 1 km, Konjice pa 6 km. Ker se pri glasovanju nekateri člani sveta niso mogli zediniti pri tem vpra- šanju, je predsednik Okrajne zadružne zveze, tov. Lube j, predlagal, da se ži- ški kmetijski obrat priključi Ločam, Loče pa plača kredite in obratna sred- stva. Pred odločitvijo pa bo o tem raz- pravljal še Okrajni ljudski odbor. TEČAJ ZA VKUHAVANJE SADJA Sporazumno z OZZ v Celju bo Za- vod za napredek gospodinjstva orga- niziral v času od 10. do 13. julija za žene-zadružnice 4-dnevn| tečaj za vku- havanje sadja. Vsaka zadruga v okraju bo poslala na tečaj vsaj eno svojo čla- nico, ki bo pridobljeno znanje prenesla na zadružnice domače zadruge. Vkuhavale bodo vsakovrstno spomla- dansko sadje in sadne sokove, jeseni pa bodo organizirale še en tečaj za vkuhavanje in spravljanje zelenjave. Tečaj bo vodila upravnica Zavoda za pospeševanje gospodinjstva, tov. Mi- lica Zabavnik. Delamo kot odrasli Pomembna zmaga ceifskih grafičarjev Pred dnevi so v Celjski tiskarni slavili veliko zmago. 16. junija je namreč začela prvič v Celju obratovati nova, moderno urejena klišarna. Poleg delovnega kolektiva so bili tega dogodka veseli tudi tisti, ki imajo posredno ali neposredno opravka s črno umetnostjo. Nič več se ne bo treba jeziti zaradi klišejev in skrbeti, če bodo klišeji iz Ljubljane in Zagreba prispeli pravočasno. Telefonske urgence in z njimi vred tudi skrbi odgovornih ljudi pri časopisu so postale odveč. Klišeje bo odslej hitro in solidno izdelovala klišarna Celjske tiskarne, ki bo v tem pogledu lahko zadovoljila vse potrebe bližnje in daljne celjske okolice. Kaj to pomeni, vemo predvsem časopisni ljudje, saj smo bili vedno v skrbeh, ali bodo klišeji prispeli pravočasno. Ce niso prišli ob pravem času, so zastareli, časopis pa je bil zaradi tega manj pester. Stroški pri listu pa so kljub temu rasli. Kaj se ne bi v taki situaciji človek, ki mu je pri srcu estetski izgled lista, jezil? Sedaj se je pa jeza po zaslugi celjskih grafičarjev ohladila in prav zato sem jih še s posebnim veseljem obiskal, da bi kaj več izvedel o tem pomemb- nem dogodku. V novih prostorih klišarne že prav pridno delajo. Zatekel sem jih pri delu in kmalu sem se zapletel z oddelkovodjo Konradom Orožimom v ži- vahen pogovor: »Delamo kot odrasli,« je dejaL Ko mi je razkazoval naprave in stroje ter îxjjasnjeval proces dela, mi je naprej zabičal: »Ce boste kaj pisali o nas, sporočite bralcem, da so izdelani klišeji mnogo boljši, kot bi se dalo sklepvati po slikah v listu. Da so v listu slike slabše, je vzrok slab papir, na katerem trenutno tiskajo list.« Ko sem mu to obljubil, sern dregal vanj z vprašanji. Iz odgovorov, ki sem jih dobil, naj na kratko iz vlečem nekaj misli. 2e dolgo časa si je delovni kolektiv Celjske tiskarne prizadeval, da bi razbremenil maloštevilne klišarne v Sloveniji. Poldrugo leto je od tega, ko se je pri vodilnih ljudeh v tiskarni porodila misel, da bi prišli do lastne klišarne. Toda kako? Največ naprav bi bilo treba uvoziti iz inozemstva in te so silno drage. Vendar niso odnehali. Vztrajali so pri svoji zamisli in z vseh strani zbirali stvari, potrebne za klišarno. Pri tem so naleteli na nešteto težav, saj do nedavnega pri nas niso izdelovali strojev in naprav za klišarne. Kje naba- viti rezkalni in fazetimi stroj, kje fotokamero itd.? Vendar jim je uspelo po zaslugi domače industrije nabaviti vse potrebne stroje doma, razen objek- tiva s prizmo za fotokamero ter rastrov. Vse ostalo je delo domače industrije, in sicer Grafostroja v Novem Sadu ter Stroja v Zagrebu. Fotokamero pa je izdelal beograjsiki obrtnik, po rodu Celjan, Karel Kenda. Tako je Celjsko tiskamo veljala klišarna le okoli 9 milijonov dinarjev. Ce bi stroje uvozili, pa bi izdatki narasli na, 40 milijonov dinarjev. Med tem, ko so zbirali stroje in material za klišarno, so tudi izšolali potreben kader. Oddelkovadja klišarne, Konrad Orožim, ki je po poklicu fotografski mojster, je bil na polletni praksi v klišarni Ljudske pravice, kjer se je izučil za fotokemografa. Litografski strojnik Zane Uranič pa se je izučil v tiskarni »Jože Moškrič« v Ljubljani za cinkografa. Razen teh dveh dela še pomožni delavec, na jesen pa bo klišarna sprejela v uk še vajenca. Celjska tiskarna je klišarno uredila v sorazmerno majhnih, toda okusno urejenih prostorih. Ta rešitev pa je le začasna. Sčasoma bo treba misliti na nove, večje prostore in na nove kadre, saj naročil bo vedno več. Ko se bodo začeli za grafično industrijo boljši časi — upajmo, da niso več daleč — se obeta tudi celjskim grafičarjem obnova že zastarelih in izstrošenih strojev, in takrat bo tudi klišarna zgrajena po najmodernejših načrtih. 2e sedaj, ko je klišarna v poskusnem obratovanju, je veliko naročil. Bazen tega iz dneva v dan prihajajo nova, tako da jim dela ne bo zmanjkalo. Vsi, ki jim je črna umetnost pri srcu, se vesele, da je Celje dobilo moderno in nujno potrebno klišarno. Zato izražajo zahvalnost delovnefhu kolektivu Celjske tiskarne, ki je ob prizadevanju delavskega sveta in ob podpori direktorja zgradil klišarno, in kar je potrebno še posebej poudariti, popolnoma s svojimi lastnimi sredstvi. Ko sem se poslavljal od teh, sicer maloštevilnih, toda marljivih delavcev, mi je oddelkovodja še enkrat naročil, naj ne pozabim opozoriti bralce na slab papir, zaradi česar slike niso take, kot bi morale biti. Izdelani klišeji za to reportažo so prvi, pa vendar so dokaz strokovnosti in močne volje teh ljudi, ki pravzaprav še orjejo ledino na tem polju črne umetnosti. Zares — kot je dejal oddelkovodja — delajo kot odrasli! 29. JUNIJA 1956 — STEV. 26 STRAN 5 POTRČEV ZLOČIN v G RUN o VI DRAMATIZACIJI V MESTNEM GLEDALIŠČU (Qb premieri 23. 6. 1956) Po hudih debatah o repertoarju, če- prav niso šle do kraja, je MG zaklju- čilo drugo polovico sezone s Potrče- vim Zločinom, ki ga je dramatsko ob- delal celjski dramaturg Grün. Z re- pertoarjem je težko, naj si bo ozko programatičen ali pa omnibusne nara- ve. Pa naj bo že končna sodba o le- tošnji repertoarni žetvi taka ali dru- gačna, treba je reči, da je po Fonvi- zinu in Eliotu domača Potrčeva beseda učinkovala zdravilno in pošteno, tako da se je repertoarno ravnovesje ugod- no in primerno popravilo. Potrčev Zločin ima seveda mnogo dramatskih prvin. Ko sem slišal, da ga je dramaturg vzel v roke, mi je bila smiselnost tega koraka takoj prezent- na, kajti teater je socialna ustanova, vzgajališče posebne vrste, ki je toliko bolj upravičeno, čimbolj ujame utrip življenja in ga zavestno preustvarja. Teater, ki v nekem smislu ni revolu- cionaren, progresiven v najboljšem po- menu besede, izgubi svojo upravičenost in, kar je morebiti še najbolje, izgubi prej ali slej tudi svoje občinstvo. Odrska upodobitev Zločina gotovo ni drama. Dramaturg jo je nazval dra- matska kronika. Prizori si glede, ne da bi jih vezala stroga enotnost dejanja, brez prave dramatske kompozicije, s pripovedno širino, smiselno povezani še z lektorjem, ki je v teatru te vrste bil vedno potreben in ga je tudi Grün spretno in smotrno uporabil. Dejanje je zarisano skopK), skoraj brez epizod, ki bi resnost in veličastnost dejanja trgale in lajšale napetost v gledalcu, kakor je bila to navada že pri miste- rijih in kasneje pri Shakesipearu in Calderonu. »Zločin« je pisan prepro- sto, z neko lahkoto in morda je prav v tem njegova pretresljivost, značilna za pasijonske igre. »Zločin« deluje na ču- stva izredno in s tem izpolnjuje svojo dramatsko nalogo. Čeprav ni govora o dramatski zasnovi in zgradbi, je v delu toliko dramaturških fines, da lah- ko predstavo in dramatizacijo zapišemo med visoko pozitivne postavke celjske dramaturgije leta 1956. Ko sem drevenel ob prizorih, ki brez usmiljenja in brez pweticnih retušev predstavljajo dramatsko slikanico, živo sliko ene izmed mnogih epopej iz zgo- dovine iboja za osvobojen j e jugoslovan- skih narodov,, mi je prišlo na misel, kako imenitna pantomima bi »Zločin« bil. Zdi se mi, da je režiser Sveta Jo-; vanovič to ilustrativnost prizorov si- jajno občutil in zato zrežiral komad v skrajno preprosto, nepatetično igro. Tej igri se je res dobro prilegalo prizori- šče, ogoljeno skoraj vseh tradicional- nih rekvizitov, vendar izredno zgovor- no in impulzivno. Golgoto, pot k smrti in k slavi, ki sta jo prehodila revolu- cionarja, je Jovanovič upodobil naprav tako preprost način in abstrahiral vso nepotrebno navlako, ki bi Potrčevo be- sedo samo žalila. Kaj naj še rečem o režiji? Gre ji zasluga, da je delo uspe- lo. Imam občutek, da je bilo prav od režije odvisno, ali bo »Zločin« prepri- čal in zagrabil. Igralci so to razumeli in nam dali zares globoko doživetje. Реико ije Dura igral is smijglom za jeklen značaj in vse njegove atribute. Nikjer ni bil pozerski, čeprav bi se bil prav lahko spozabil. Bil je naraven, čeprav predstavlja program in vest družbe. Nič shUlerjanskega ni v njem, nobenih tirad in velikih gest. Penko je dal z Durom zares inteligentno igro, Krošl je s Selimo vičem v drugem delu prepričljivo odigral očiščenje in p>ove- ličanje. Všeč mi je bila Jeršinofva in- karnacija dr. Bedekovića. To je poseb- ne vrste preiskovalni sodnik, v njem ni nič poštenega in dobrega, kakor na primer v znamenitem Porfiriju v Zlo- činu in kazni. Morebiti bi bil Jeršin lahko dal še močnejšo, še bolj zaple- teno ciničnost, vendar njegovemu liku, kakršen je bil, nimamo kaj očitati. Bil je poveden, izrazit in učinkovit. Oba žandar j a — žive slike iz dobe žandar- skega kundaka — če sta malce pre- tiravala, nič ne de, prav je tako. Igra- La sta ju Škof (narednika) in Cesar kaplar j a. Imenitno je brezdušno kanc- lijsko podgano odigral Dolinar. To je bila zares igra, ki ji ni büo za učinek, marveč zgolj za resnico, za njeno upo- dobitev brez senčice nečimrnosti. Manjše vloge so igrali še Tooae Vrabl, Cveto Vernik, Marija Goršičeva, Vlado Novak, Boffo Kotnik, Klio Maverjeva in Zoora Cervinkova. Vsi so svoj skopi tekst odigrali v skladu s celoto in do- kaj pomagali k splošni upodobitvi res- ničnosti, ki jo Potrč v svoji kroniki upodablja. Mislim, da bo Grünova dramatizacija zelo uporaben odrski tekst in da bodo po njem posegali naši odri posebno takrat, kadar bodo hoteli poudariti, ko- likšen dolg ima tudi slovenska drama- tika zapisan ravno pri kulturni revo- luciji, ki je omogočila po osvoboditvi bujno rast slovenskega teatra tudi po naših podeželskih središčih. T. O. Ob grobu slikarja aLBERTU SIRKA V soboto popKJldne se je na okoliškem pokopališču na Golovcu zbralo večje število celjskih kulturnih delavcev, da prisostvuje odkritju novega nagrob- Alibert Sirk: Avtoportret nika umrlega Berta Sirka. Kdor se spominja umrlega Berta, njegove živ- ljenjske sile in elementarnega veselja, njegove družabnosti in iskrivega duha, njegovih »roblinzonad« in dogodivščin, ki so že prešle v anekdote, ta se ni začudil, da se je na intimni slovesnosti zbralo toliko število ljudi in se poklo- nilo njegovim manom. S Sirkovim imenom je bil povezan doslej najvišji vzpon celjskega kulturnega življenja v predvojnem »celjskem kulturnem klu- bu«, p>osebno pa je z njim doseglo svoj višek celjsko likovno življenje, kate- rega je Sirk dvignil na kvaliltetno ra- van slovenskega formata. Sirk še da- nes velja za največjega slovenskega marinista, ki je v neštetih oljih in ču- dovitih akvarelih opeval lepote našega morja lin njegovo tržaško obalo. Ce pr ibi jemo, da je Sirk poleg teh duhov- nih kvalitet, bil tudi dober, ne iz eti- kete ampak človeško dober, kot zemlja, ki ne vprašuje za plačilo, ampak daje kar premore njena plodnost, potem še- le objamemo vso njegovo osebnost. Kdo se ne bi z veseljem in ganotjem spominjal takega človeka, umetnika, borca in tovariša, kateremu ni bilo da- no, da bi še živel med nami ter nam dajal kos za kosom bogastvo, ki je pre- kipevalo v njegovem srcu, v njegovih organizatoričrilh sposobnostih in v nje- govem družabnem dinamizmu. Postavitev Sirkovega spomenika je bila kulturna dolžnost Celja in vendar je bilo treba šele uvidevnega človeka na odgovarjajočem forumu, da se je ta dolžnost uresničila. Posebna zahvala za postavitev nagrobnika gre namreč tov. Zoranu Vudlerju, šefu mestne ko- munale, ki je dal na razpolago potreb- na sredstva, da je po devetih letih dobil ta čudoviti človek primerno stelo. Drugo leto obhajamo 10-letnico Sir- kove smrti! Razstava, ki jo bomo ob tej priliki priredili, nam bo znova zbu- dila v spvominu misli in doživetja, ka- tera je Sirk pred leti ovekovečil v svojih oljih in akvarelih, pred nami bo zopet vstala njegova optimistična vera v življenje, v katerega je Sirk verjel z elementarno silo močnega srca ter nas potegnila v začarani krog njegove ma- gične osebnosti. Šolski uspehi na celjskih srednjih šolah NA UCITELJSCU so se tudi letos najbolj IZKAZALI V tem času običajno vsako leto, ko je zaključeno šolsko leto, delamo bilanco šolskih usp>ehov. Celjske srednje šole je obiskovalo skoraj 3000 dijakov in dijakinj, in to I. in II. gim- nazijo, učiteljišče in ekonomsko sred- njo šolo, kar je okrog 500 več kot v šolskem letu 1954-55. Večina teh priha- ja iz obširnega pxKÌrocja celjskega okra- ja, nekaj pa seveda tudi iz sosednih okrajev. Učni uspehi so prav zadovoljivi, bolj- ši kot pa lani. To velja pwseibno za uči- teljišče, ki si je letos priborilo prvo mesto med celjskimi srednjimi šolami. Šolo je namreč izdelalo 87,7 vseh dija- kov oziroma dijakinj, ker so te v veči- ni. Učni uspeh se je od lani izboljšal sa en odstotek. Popravne izpite jih ima . 30, razredov pa jih ni izdelalo 39. Dobro so se odrezali tudi maturanti, od kate- rih jih je od 69 kar 59 napravilo ma- turo. Na obeh celjskih gimnazijah so uspe- hi boljši kot lanL To velja posebno za II. gimnazijo, kjer je učni uspeh 78,22 odstoten (lani 75,14), na I. gimnaziji pa jih je izdelalo 73,61 odstotka (lani 71^05). Najboljši so še vedno višji razredi, po- sebno maturanti. Pri nižjih razredih so slabši prvi in drugi razredi, najboljši sploh pa je 4. c razred, kjer je razred uspelo izdelati vsem. Dober oziroma boljši kot lani (7J) odst.) je tudi šolski uspeh na ekonom- ski srednji šoli, kjer je od vpisanih 279 dijakov in dijakinj (slednje_so v večini!) izdelalo 74,9 odstotka oziroma 207. Popravne izpite jih ima 49, izde- lalo pa jih ni 22, dočim ima eden raz- redni izpit. Torej se je šolski uspeh od lani precej izboljšal. Ce upoštevamo razne težave, s kate- rimi se borijo tako vodstva, kot šolski odbori, moramo ugotoviti, da so uspehi zadovoljivi. Predvsem je posredi po- manjkanje učnih prostorov, saj se šte- vilo dijakov vedno veča, kapacitete pa ostajajo iste. Posebno kritično je po- stalo stanje na ekonomski srednji šoli, kjer je nujnost popravila stavbe že očitna. Vendar, kot smo izvedeli, so po- trebni krediti (II milijonov din) že za- gotovljeni od OLO Celje ter bodo po- trebna dela opravljena do novega šol- skega leta. Ker število dijakov v celj- skih srednjih šolah narašča iz leta v leto, ne bi bilo napačno pričeti misliti na gradnjo novih šolskih prostorov, se- veda v kolikor bodo v prihodnjih letih to dovoljevale finančne možnosti. (t) Šolski zvonec je utihnil... Šolsko leto je pri kraju in že objav- ljamo prve rezultate iz vseh naših šol. Jasno je, da je tudi letos precej »pri- zadetih«. Starši si belijo glave, zakaj uspehi niso takšni, kot so jih pač pri- čakovali. Toda — ali smo tudi mi star- ši opravili svojo dolžnost? Ce otroka redno pošiljamo v šolo, s tem še nismo storüi vsega. Vedeti moramo, da je šol- ski vpliv omejen, kajti naša deca ve- čino dneva le prebije doma in zato šola ne more doseči mnogo, če sami ne po- magamo. Naša dolžnost bi bila, da bi bili v stalnem stiku z njo, zanimati bi se morali o uspehu in vedenju otrok, posvetovati se z učnim osebjem, otro- ku pa nikdar dajati potuhe, kakor se to marsikje dogaja. Otroci naj zdaj med počitnicami tudi delajo, saj delo ni sramotno. V pro- stem času naj ponavljajo v predmetih, kjer so slabši. Naj mnogo čitajo saj dobrih mladinskih knjig nam ne pri- manjkuje. Seveda je hudo, da mnogi starši zaradi poklicnih dolžnosti nimajo časa, da bi se dovoljno pozanimali za uspehe svojih otrok. Kljub vsemu pa se bo treba med letom le bolj ¡pwzani- mati za roditeljske sestanke. Priporoč- ljivo bi bilo, da bi se starši naročili na poljudno znanstveno revijo »Mladi rod«, kajti tam lahko marsikaj zvemo, kar nam bo pri vzgoji otrok zelo ko- ristilo. Vsi vemo, da je reforma šole zelo potrebna. Upamo, da se nam bo po- srečila v vsakem pogledu. Prav 'je, da smo v zadnjem času znali pritegniti širšo javnost k sodelovanju in soodlo- čanju pri teh vprašanjih. Ko bodo za ta vprašanja zainteresirani vsi delovni ljudje, bo ljudstvo imelo pravi odnos do naše šole in takrat bodo lahko tudi njegovi zastopniki preskrbeli za do- voljna materialna sredstva, ki jih naša šola nujno potrebuje za svojo rast in razcvit. j Šaleški festival se je pričel Dobrih šest mesecev so se vsa pro- svetna društva v Šaleški dolini živahno pripravljala na prvi kulturni festival v Šaleški dolini, ki se je pričel v sobo- to, 23. junija. Člani dramske sekcije Svoboda iz Velenja so gostovali v Šo- štanju s Kreftovimi Celjskimi grofi. Naslednji dan so bili šahovski turnirji v Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Ve- lenju. Popoldne so velenjski moški pevski zbor, harmonikaši in tamburaši gostovali v Št. Ilju. 28. junija je bil v Šoštanju vokalni koncert moških, žen- skih, mešanih in pionirskih pevskih zborov. 30. junija bo dramska sekcija šoštanjske Svobode gostovala z Miklo- vo Zalo v Velenju. Ta večer bo v Šo- štanju komorni koncert Svobod iz Ve- lenja in Šoštanja. 1. julija bo ob Ve- lenjskem jezeru šahovski turnir za prvenstvo Šaleške doline, zvečer pa svečan zaključek festivala. LEP USPEH PIONIRJEV V ROGAŠKI SLATINI Minulo nedeljo je pionirska organi- zacija osnovne šole v Rogaški Slatini priredila akademijo za zaključek šol- skega leta. Starši so docela napolnili veliko zdraviliško dvorano. Pionirji so nastopili s pestrim in dobro priprav- ljenim programom, s katerim so bili starši zelo zadovoljni. Pohvala za tak uspeh gre tudi učiteljskemu kolektivu osnovne šole, ki jç z veliko vnemo pri- pravljal pionirje za nastop. I. J. Кот iz celjskega gledališča Pomembna novica iz hiše na Šlandrovem trgu je sklep upravnega odbora o repertoamem načrtu za pri- hodnje leto, za sezono 1956/57. Upravni odbor je sklenil, da mora biti letošnji načrt trden in ne več »okvirni« ali »elastičen«, kot smo doslej prakticira- li; to se pravi: dvanajst (ali trinajst) del objavljamo, teh dvanajst (ali tri- najst) bomo tudi uprizorili. Edina iz- jema bi bua dopustna, če bi se ne- predvidoma pojavila dobra in še nikjer igrana slovenska izvirna drama; ta bo vselej imela prednost in tej se mora vse umakniti. Druga značilnost nove- ga načrta je ta, da je močan poudarek na svetovni klasiki, pretežno pa je ves repertoar slovanski, zlasti jugoslovan- ski in predvsem slovenski. Po vrsti gre za naslednja dela: 1. Miloš Mikeln: Zvezde so mrzle. Iz- virna, nova slovenska zgodovinska tra- gedija iz časa kmečkih uporov in pro- testantske reformacije. Godi se nekje na slovenskem Štajerskem. 2. Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi. Ekspresionistična drama o za- tohli slovenski provinci. 3. Prežihov Voranc: PemijakovL Kmečka drama po motivih romana »Jamnica«. edino dramsko delo velike- ga kmeiko-delavskega pripovednika, prava ljudska igra v smislu nadalje- vanja najboljših tradicij Levstika in Finžgarja. 4. Levstik-Ogrino-Grün: Kar bo, pa bo. Dve klasični slovenski kmečki eno- dejanki »Juntez« in »Kje je meja«), s sodobnim in krajevno aktualnim okvi- rom. 5. Branislav Nušič: Ljudje (»Svet«). Pri nas malo znana satirična tn zabav- na veseloigra klasičnega srbskega ko- mediografa. 6. Oskar Davičo: Pesem. Dramatiza- cija enega najboljših px>vojnih jugoslo- venskih romanov z zgodbo iz skojev- ske ilegale v okupiranem Beogradu. 7. Jerzi [Lutowski: Dežurna služba. Prva drama iz vzhodno-evropskih knji- ževnosti, ki jo po letih prekinjenih sti- kov uprizorimo v Jugoslaviji; aktual- na politično-moralna igra iz zdravni- škega življenja. 8. Samuil Maršak: Mucin dom. Prav- ljična igrica o kaznovani prevzetnosti izpod peresa velikega ruskega .poeta. 9. Sofoklej: Antiffona. Prva grška klasična tragedija na celjskem _odru. 10. William Shakespeare: Macbeth. Tretja v ciklu velikih shakespearskih tragedij na celjskem odru: sUna ba- lada o slabiču-samodržcu, ki po prvem zločinu čedalje globlje brede v kri, dokler ga ne premaga zavezniška voj- ska sončnih junakov. ■ 11. Molière: Skopuh. Že dolgo ob- ljubljena »plebejska« komedija prve- ga med vsemi svetovnimi mojstri vese- le dramaturgije. 12. Carlo Goldoni: Prebrisana vdova. Karnevalska maškarada z značilnimi figurami »laške komedije« (commedia dell' arte), prvdč uprizorjena v sloven- ščini. Možno je, da bi poleg teh obveznih dvanajstih del uprizorili še trinajsto, ameriško nezahtevno in zabavno vese- loigro Vsakih sto let, novo varianto stare teme »Scampola« in »Pigmalio- na«: preprosta in nepokvarjena deklica s svojo prostodušnost jo razorožuje vso okolico. Načrt je obsežen in naporen, toda igralski z;bor in vsa gledališka družina bosta tvegala vse, da bi ga mogla uresničiti in tako ustreči občinstvu. H. G. Zanimiv^i rezultati s konfferenee učiteljev Dne 20. junija je bila konferenca uči- teljstva iz vseh šol, ki jih oskrbuje celjska občina, da bi temeljito proučUi stanje in perspektive šolske prosvete v naši občini. Kot gostje so se konfe- rence udeležili predsednik ObLO Celje Andrej Svetek, šolski inšpektor France Strehovec, prof. Albin Podjavoršek, predsednik celjskega društva učiteljev Martin Ambrož ter predstavniki šol- skih odborov. O problematiki osnovnih šol in nižje gimnazije v Storah je govoril okrajni šolski inšp>ektor France Strehovec. V celjski občini imamo 9 osnovnih, 1 po- možno in 8 nižjih strokovnih šol. Na sedežu občine deluje še 5 srednjih šol, ki spadajo pod upravo OLG. Povprečen učni uspeh na osnovnih šolah znaša 87 %, na vajeniških šolah pa 87%. Celjska Vrtnarska šola v Med- logu je od leta 1947 dalje vzgojila že preko 200 kvalificiranih vrtnarjev. Uspeh na tej šoli je razen 1 učenca, ki ima popravni izpit, stoodstoten. Kmetijsko gospodarska šola ima skup)- no 69 učencev. Pri zaključnem izpitu je bilo 11 učencev odličnih in 11 prav dobrih. Šola za trgovske učence je pri 104 učencih dosegla učni uspeh s 85,6%. Na pomožni šoli, ki ima 12 oddelkov, je od 154 učencev izdelalo razred 84%. PROBLEMATIKA ŠOL Osnovne šole so večinoma 4 razred- nen, le 2 (Svetina in Kompole) sta niže organizirani šoli in imata v višjih raz- redih kombiniran pouk. Na vseh osnov- nih šolah je 28 popoldanskih oddelkov, kar otežkoča učni napredek. Industrij- sko kovinarskim in vajenskim šolam primanjkuje stalnih strokovnih preda- vateljev in poučujejo večinoma hono- rarne učne moči. Šoli za trgovske učen- ce je nujno potrebna nova šolska zgradba. Večjih popravil in obnove in- ventarja pa bi zahtevale šole Kompole, Šmartno, Ljubečna in Svetina. Pomož- na šola v Celju bi nujno potrebovala delavnico in šivalnico za moška in ženska ročna dela. Predvsem pa je zanjo nujen internat. Ta šola tudi nima zadostnega kvalificiranega kadra. Tre- nutno štipendira občina 4 slušatelje za defektologijo na VPŠ v Ljubljani. Razprava je osvetlila nekaj najbolj perečih vprašanj. Nepovoljnega učnega uspeha na osnovni šoli v Kompolah (65%) so krive nezdrave učilnice in pomanjkljiva vzgoja v družini. Pri nižji gimnaziji je bil poudarjen strog kriterij pri ocenjevanju dijakov. Delo šolskih odborov je px)nekod bilo zelo uspešno, ponekod pa se še izboljšuje. Delavci so v njih zastopani z 28%, kmetje s 8,6 %, obrtniki z 4,5 %, name- ščenci z 35%, žena pa je okrog 25%. Nühovi stiki z ljudsko oblastjo so zelo živahni. Predsednik občinskega LO Andrej Svetek je prosvetnim delavcem v imenu ljudskega odbora in ZKS ^čestital k lepim učnim uspehom in izrekel za- hvalo za ves trud pri vzgoji mladine, zahvalil pa se je tudi predstavnikom šolskih odborov za njihovo skrb pri družbenem upravljanju šol. O POKLICNI SVETOVALNICI je na konferenci predaval prof. Albin Podjavoršek. V tej posvetovalnici, če- prav dela šele kratek čas, je iskalo na- sveta v izbiri poklica preko 200O mla- dincev in mladink. Velike težave рх)- 4 vzroča mladini prenizka šolska iz- obrazba, drugi problem pa je tudi po- manjkanje učnih mest v obrti in indu- striji. V našem okraju je trenutno 769 prostih učnih mest, kar je še vedno premajhno število. Težava je tudi v tem, da se mladina nerada vključuje v nekatere poklice, predvsem v kovaško, zidarsko, sodarsko, lončarsko, mesarsko in dimnikarsko obrt. Nekateri poklici pa sploh izumirajo (urar j i, ortopedi, krznarji, krovci). Posebna skrb velja otrokom padlih borcev. Na sestanku ZB je bilo ugotovljenih 86 takih otrok, ki jim je družba dolžna preskrbeti pri- merna učna mesta. Ob zaključku konference so prosvet- ni delavci sprejeli vrsto važnih sklepov. OKRAJNA OBRTNA ZBORNICA CELJE RAZPISUJE MESTO FINANČNEGA REFERENTA Pogoji: končana ekonomska fakulteta z 2-letno prakso ali končana srednja ekonomska šola z najmanj 5-letno prakso v finančno-knjigo- vodskih poslih — in mesto POSLOVODJE za trgovsko poslovalnico ONPZ v Celju. — Pogoji: potrebna strokovna izobrazba z večletno poslovodsko prakso. Plača finančnega referenta in p>oslovodje po uredbi, dodatek po dogovoru. — Prošnje z dokumenti je nasloviti na Okrajno obrtno zbornico, Celje. STRAN 6 2». ЛЛША 1»5в — ßTEV. t« Iz celja Bogat spored prireditew v Celju za „Dan borcev" Komisija za prirediter pri MeatneiB odboru ZB Celja je pred dnevi na svoji eeji razpravljala o »Dnevu borcev«, ki bo 4. julija v Cdlju. Komisija je e po- močjo Mestnega odbora ZB in osnovnih terenikih organizacij pripravila epored. Tako bo na več®r pred praznikom, 3. iulija, v celjskem Meartnem gledali- äftu ob 20 predstava Potrčeve izvirne revolucionarne igre »Zločin«, ob 21. uri pa bo razevetlitev gradu in prižiganje kreoov po bližnjih gričih Cel ja» kot Aljaževem hribu, Golovcu, Kunigundi ja drugod. Na eam praznik »Dneva bor- tev« bo ob desetih dopoldne svečana se^a Mestnega odbora ZB Celje, katere 8« bodo udeležili tudi člani odborov osnovnih organizacij ZB. Popoldne ob 16. uri pa bo sestanek Mestnega od- bora ZB z materami in vdovami pad- lih borcev T dvorani hotela »Savinja«. PripraviU jim bodo tudi pogostitev. Ob 17. uri bodo na stadionu »Borisa Kidri-r ča« in na Glaziji razne športne prire- ditve, Evečer ob 20. uri pa bo koncert godbe »France Prešeren« т Mestnem parku. Ob 20,30 bodo organizirali za člane organizacij ZB kino predstavo v letnem kinu. Od 30. junija do 6. јгШја bodo raz- stavili zgodovinski material iz NOV ▼ izložbah Trgovskega podjetja »Volna«, od 30. junija pa do 4. julija bo tekmo- vanje strelskih družin mesta Celja za pokal Mestnega odbora ZB. Pri tem prazniku bodo sodelovale tudi osnovne organizacije ZB, ki bodo organizirale delovne sestanke članov po terenih, združene z družabnimi večeri. Vsi člani ZB si bodo skupno ogledali oddelek NOV v Mestnem muzeju ter bodo okrasili z venci grobove padlih borcev in spominske plošče. Obiskati namera- vajo partizanske kraje in družine. Tako bodo i)oskrbeli, da bodo praznik »Dan borcev« svečano proslavili. SllBT BLAGE 2ENE V torek je po daljšem trpljenju ea- tisnila evo j e blage oči Vanič Angelina, vdova po bivšem uglednem trgovcu. Rodom Mariborčanka, je vsa dolga leta preživela v Celju, kjer je bila za- radi ivoje skromnosti in dobrosrčnosti splošno prilj ubij Mia. Elasti mnogo eia je morala pokojna pretrpeti med drugo svetovno vojno — je pa kljub temu car adi svoje ne- ustrašenosti in energičnim nastopom a nasveti in dejansko izdatno podprla mnogotere naie ljudi, id jih je ogro- žal nemški nacizem. Pokopali so jo Ф mnogoštevilni ude- ležbi Celjanov v četrtek v rodbinsko grobnico na okoliškem pokopališču. ZDENKO MRAVLJAK — UMRL V sredo, dne 27. junija ejutraj, je po dolgotrajni, težki in neozdravljivi bo- lazni, id jo je prenašal potrpežljivo in udano, Mtisnil svoje trudne oči Zden- ko Mravljak, diplomirani jxirist. Med drugo svetovno vojno je moral ■opustiti svoj dom, italijanske okupa- sljske oblasti so ga internirale v eIo- ¿laenem taborišču blizu Padove, kjer st ie nakopal kal bolezni, ki ga je skru- Mia duáevno in telesno. Poprej vedar in poln življenjske sile, je xBoral kloniti eavratni bolezni« ki ji j« končno moral podleči. S težko prizadeto družino bijršega iürektorja celjske gimnazije ločustvu- fejo v polni meri številni asancä in pri- laWji. NEPRTOIPRAVOV NE BO ZMANJKALO rtred kratkim je bilo na tem mestu fđsano, kako so pročelja nekaterih hii počečkana, n. pr. pošta in sosednja hiia v Cankarjevi ulici. Stoodstotno se -fco ne bo dalo nikoli odpraviti, kajti... glej »aslov! Lahko pa je to v veliko prime- rih popraviti brez pleskanja. VsEÚca hi- ifta ima hišnika adi koga drugega, ki ■aora skrbeti tA snago т hiši in okoli hlle. Prav na hiáah, omenjenih т do- pisu, bi bilo mogoče % mokro cunjo Ébrisati »ilustracije« s stene, ker ni ometana e apneno, temveč ■ cementno malto. Upajmo, da se bo to egodilo, če bo kdo prizadetih bral tale nasvet. Ne- pridipravov, ki čečkajo po stenah, pa ne bo iman j kalo. FSraaco Bolka FOKOPALISCE NA GOLOVCU — SKRITALliSCB IZPRIJENE MLADINE Nedavno so ponovno ugotovili pri- mere poškodb grobov na okoližkem pcđcopališču. To dela i^^rijena mladina, ki se tod potika ter opravlja svoje unl- öevalno delo s tem, da kvari nagrobne spomenike, razbija nagrobne svetilke ter odnaša razne predmete, ki jih po- tem eavrže ali skuia vnovčiM pri »Od- padu«. Je to vsekidcor vandalizam, ki wu- AwU vso grajo. Stanovalce v tAlžlni pokoi>ališča na eolovcu prosimo, da take škodljive* prijavijo najbližji postaji Ljudske mi- Mce. ОИЧЕ NA TRGU T TEM TEDNU C«ae T oklepaju veljajo aa priv. sektor Жготри-, stari — (20); krompir, novi 14—40 (—čebula, nova 70 (50—80); ôesen, novi Ö0—120 (80—120); fižol, novi S» (60—70); fižol T stročju 100 (100); snah v stročju 50—80 (70—80); solata 39—40 (50); cvetača 80 (100); zelje, gl. 4i—48 (50); lelje, rib. SS (—); peteršUj leo (100—120); korenjček 90—100); pesa, jedihia 50—60 (—); limone 240 (—); fige, ввће 166 (—); sadje, suho — (80) ; ohrovt 4t (—); rozine 400 (—); borovnice i9 (бО); čeanje 80—70 (50—60); jabolke — (вО); jajca — (15—17); mleko — (30 do $2): skuta — (120—140); smetana — (а#0—220); maslo — (480—520); bučke 40—60 (—), rabarbara 60 (—); med — (400); vino — (120—130); žganje — (100 éo 850); kokoši — (380—480); piščanci — (160—280); koruza — (50); pšenica — (SD: koleraba 48—50 (60); kumare 101 4o 110 (180); zajci — (150); jagode — (iae—140); breskva 130 (—); gobe. raase flit—800^. TUDI GABERJE JE DOBILO svojo ZDRAVSTVENO USTANOVO ki je pričela e delom т mesecu maju in zajela predvsem področje zaščite matere in otroka, kateri daje naSa dnzžbena ureditev velik poudarek. Naloga te zdravstvene ustanove — posvetovalnice, je predvsem prepreče- vati bolezni, ki nastanejo pri otrocih v prvih mesecih življenja. Matere sa- me ne morejo vsega opaziti, zato pri- hajajo v posvetovalnico na posvet, da tako čimprej preprečijo pretečo nevar- nost (rahitis, prijTOjen izpah kolka itd.). Otroška posvetovalnica т Gaberju je odprta vsak torek, od 15. do 17. ure Zdravstvena zaščita otroka pa se ne začne šele z rojstvom otroka, — tem- več že v materinem telesu_ Zato bi morala vsaka nosečnica vedeti kako naj živi, kakšna naj bo njena prehra- na, da bosta mati in otrok zdrava. Po- leg posvetovalnice za otroke je tudi posvetovalnica za noseče žene. Posve- tovanje je vsak {»nedeljek, od 14. do 16. ure popoldne v Zdravstveni usta- aovi Gaberje — Mariborska 54. D. J. ^ Na »етатЛк MTslteti ▼ Ljubljani j* dSr ylomirala ва ml. afxaaMiije Jarwraik Braak« im Celja. Oaftitama' iT'íart oi lé. 4« «5. Jnaija iMé Je Шт r«|«alk N deikoT Ib П deklic. Poroiili ao aec ЈРтааг Jazbiaiek, električar im Amalija K«- гевел aaaieičanka, «ba la Celia. Martia Ceèke, Maoi. kliačaTBičar ia Mari/a AtelSek, km- Sitajaka poMočaica. oba il Celja. Рате! Tiselj, rtrejai kljacaTaièar in Jožefa TiteTiek, ÜTÜJa, фа m Celja. Jaaez Иатвј.к, Žagar ia Marta Иатс, kukiajaka pomočaica, oba к Celja. hmimm Poagrac, 4е1атес ìb Marija Ггавсика АРме. 4е1атка. oba ia Celja. Umrli и: Mtwrlj« Meíaa, fMpodinja iz Celja, stara TT Ш. Frame Barger, sotar т »okaja iz Celja, émr П let. 1таа Ofrizek, врокојевес iz Celja, alar 17 let. Flarijaa Albrekt, delaree iz Belib wd »ri SoitaaJB. atar 32 let. Viljem Hrevat, ^•▼ae iz LeTca, atar 51 let. Nada Kmet, «trek te Osteaka pri Hrastaika, stara it let. Drafa- Ш AafBitia, atrek hi Grletiaca. atar t meeeca. ma Goraa/ak, tìbì«w ¡m ВшкатЈ« џН Шпш^ Матоо. atar <• lat KRONIKA NESREČ; Ivan Spoljar iz Sodne vasi pri Pri- stavi je z okopalnikom okapal na njivL Krava se je splašila in ga v diru z oko- palnikom vlekla seboj. Pri tem si jo slomil rebra in poškodoval nogo. S itrehe ie padel in si poškodoval hrbtenico Milan T&boriak ia Zagor- skih sel. Pri padcu si je zlomila nogo Barba- ra Zupanek iz Pristave. Padla je tudi Antonija Ocvirk k Grajske vasi in at ilomila nogo. S iteklom si je prereeala nogo Шпка LiOgar iz Bukovžlaka. S sekiro se je vsekala v nogo Ma- rija Esih Iz Šempetra. Pri padcu s kolesom st je poškodo- vala nogo Silva Kresnik iz Smarjete. Pri delu je padel Ivan Tumáek te Kaaaz. Zlomil si je desno stran reber. Pri padcu s kolesom si je zlomil no- fo Jože Pestivžek iz Rakitovca pri Slivnici. Pri padcu sta si zlomUa nogo Ane Rožanc iz Celja, Muzejski trg in An- ton Poznič iz Prebolda. S koso se je vrezal ▼ nogo Viktor Hajnšek iz Podplata. Konj je s kopitom udaril po ¿lavt Tomislava Jovanoviča ia Celja. Cvetka Cvikl iz Strmca si je pri pad- cu poškodovala noga Bik je pri delu nabodel Jakoba Kla- kočara iz Zovneka pri Braslovfiakk Utrpel je težjo x)oškođbe na nogi. Končna odločitev glede plavalnega bazena v Celju v torak popoldne je bil v proetoräi mastnega komiteja Zveze komunistov v Celju sestanek zastopnikov občia- slkega in okrajnega ljudskega odbora, političnih organizacij, Olepševalnega im turističnega druátva, plavalnega kluba itd., na katerem so predvsem razprav- ljali o gradnji plavalnega bazena v Celju. Po daljši razpravi so se vsi na- vzoči strinjali, da naj bi plavalni bazen zgradili na levem bregu Savinje in le- vem bregu Ložnice, to je na lokaciji, ki bo zaključila zazidalno površino tako imenovanega otoka. S to odločit- vijo je dosedanji gradbeni odbor opra- vu svojo nalogo. Po sklepu konference, bo v bližnji prihodnosti imenovan nov gradbeni odbor, v katerem bodo za- stopniki Socialistične zveze. Olepševal- nega in turističnega društva, sindikata, plavalnega kluba »Neptun« ter gradbe- nih strokovnjakov. Investitor gradnje prvega plavalnega bazena v Celju pa bo domače Olepševalno in turistično društvo. Načrti za plavalni bazen v Celju so že gotovi. Te dni pa bo o njih odločala republiška gradbena revizijska komi- sija. Cim bodo načrti potrjeni, se bodo začela tudi prva dela na pomembnem gradbišču. Delo na gradbišču bo po- tekalo v štirih fazah. S to odločitvijo se je končala dolgo- trajna razprava o lokaciji prvega celj- skega plavalnga bazena. Prav gotovo bodo to odločitev pozdravili ne le Ce- ljani, temveč tudi okoli 200 članov pla- valnega društva »Neptim«, ki bodo s tem dobili svoje prve društvene pro- store. KAZEN ZA NEVESTNEGA POSLOVODJO i*iJcl Matija je bil poslovodja mizar- ske delavnice pri »Remontu« na Vran- skem. Tam je svoje posle nemarno upravljal. Prilastil si je 30.283 dinar- jev, ki jih je prejel od strank za pod- jetja Knjigovodkinji v x)odjetju je re- kel, da nujno rabi 24.030 dinarjev za odkup lesa in jo je z lažnim prikazo- vanjem spravil v zmoto, da mu je zahtevani znesek izročila. Lesa pa ni kupu, temveč je denar obdržal zase. Brez pooblastila je v imenu Podbre- gar Alojza sestavil račun za občinsko podjetje Remont, glaseč se na prodajo 2.225 m' suhih smrekovih desk s čistim izplačilom 24.030 dinarjev. Ponarejeni račun je predložil knjigovodkinji pod- jetja kot dokaz, da je Podbregar ome- njeni znesek prejel, kar pa ni bilo res. Pošlov£il pa je tudi drugače nemarno. Knjigovodstvu T več primerih ni jav- ljal storitve izvršenih del, dasiravno je vedel, da bi podjetje zaradi takega poslovanja lahko utrpelo škodo. Za ta dejanja se je Piki zagovarjal pred so- diščem, ki ga je obsodilo na 1 leto in 6 mesecev zapora. KAZEN ZA GOLJUnjO Slcmcnšck Anion, električar v Ravnah, ic prišel v Celje v trgovino Elektrora- dio ccnier. Tam jc na naročilnico elek- tropodjctja »Hcrliš Jože« v Mariboru nakupil raznega clektromateriala za 122.986 dinarjev. Naročilnico mu jc iz- dalo omenjeno podjetje za nakup elek- trične žice pri podjetju Elcktroradio v Šmarju, kjer je navedel, da je v službi in da ima podjetje žico v zalogi. Naro- čilnico pa jc popravil. Izbrisal je žico in navedel material, ki ga jc nato v Celju kupil in si ga prilastil. Pri hišni preiskavi v Ravneh so material šc po- večini našli. Zaradi goljufije in ponare- ditve listine jc bil obsojen na 2 leti in 4 mesece zapora. SODELAVKO JE OKRADLA Pavla Galuf iz Zg. Hudinjc je v gar- derobi podjetja »Graditelj« v Celju vze- la sodelavki Antoniji Tcpcž ročno uro, vredno 4000 dinarjev. Sedela bo 4 me- sece. Z LESOM JE PREKUPČEVAL Ivan Lupšc iz Gubncga, občina Kozje, jc kupil les v vrednosti 38.500 dinarjev. Les jc dalje prodal in zraven zaslužil 44.500 dinarjev. Plačal bo 10.000 dinar- jev. Z NEDOVOLJENO TRGOVINO SE JE PEČAL Anton Soline iz Trnovco pri Šentjurja jc kupoval teleta, svinje ter vse prodal z lepim zaslužkom. Poslovodji mesnice v Storah jc navedel, da jc lest telet, kupljenih pri kmetih, plačal po višjih cenah ali pa z večjo težo kot v resnici. Tako mu jc poslovodja izplačal 5125 dinarjev več, kot bi moral. Zaradi obeh kaznivih dejanj jc bil Soline obsojen na 2 meseca zapora in 5000 dinarjev de- narne kazni. KAZNOVAN VINJENI KOLESAR 25-letni pomožni tesar Stanko Lesjak iz Stor je vinjen vozil s kolesom po levi strani glavne ceste. V bližini Levca je zadel v rešilni avto, ki je vozil nasproti. Na vozilu rešilne postaje Velenje je na- stala škoda okrog 40.00 dinarjev. Zara- di malomarnosti na avtonx>bilski cesti je bil Laejak obeojsai na mesec dni in zaledja Primer^ Ici terja itujiio rešlte^;^ âtajerskins par izanom — posebno pa borcem 14. divizije je dobro poznana Graška gora, »Gora jurišev«, zaradi ne- prestanih borb na tem področju, saj ni bilo dneva, da se ne bi tam mudila kakšna partizanska edinica. Prav goto- TO se vsi partizani spominjajo tudi go- stoljubnosti tamkajšnjega prebivalstva, ki je z vsemi silami iwdpiralo NOV. Zato ni čuda, da je okupator iz teh krajev izselil mnogo ljudi, od katerih pa se je le malo vrnilo iz njegovih za- porov in koncentracijskih taborišč. Mnogo domačij je bilo požganih ali drugače opustošenih. Človek bi si mislil, da so po 11 letih osvoboditve sledovi vojne, vsaj kar se tiče obnove domačij, odpravljeni, ven- dar temu ni tako, kar dokazuje tudi naslednji primer: Arlič Rudolfa, kmeta v Plešivcu, čla- na ZKJ od leta 1937, so Nemci zaradi aktivnega sodelovanja z NOV 8. 6. 1942 ustrelili v Mariboru, njegovo ženo Ma- rijo, članico ZKJ od leta 1941, pa so v oktobru 1942 napol živo sežgali v ta- borišču v Auschwitzu, dočim sta bila njuna otroka Arlič Alojz in Marija od- peljana v okupatorjevo taborišče, od koder sta se ob osvoboditvi vrnila na domače posestvo. Ob vrnitvi sta našla domačijo opustošeno, saj je bila škoda takrat ocenjena na 1,139.000 predvoj- nih dinarjev. Stariovanjska hiša in go- spodarsko pc«lopje pa je bilo v raz- padajočem stanju. Gosîxxiarsko poslop- je se jima je pred leti zrušilo in ga ji- ma je šele leta 1954 uspelo obnoviti. Hiša pa je ie nadalje ostala v razpa- dajočem stanju. Je popolnoma brez strehe, ostrejše je v celoti od nalivov in snega Strohn j eno, v dveh sobah pa ao se zrušili tudi stropovi, tako, da 6 članska družina (med katerimi je 100% invalid) epi v eni sobi, v katero ob dežju lije voda, katero strežejo v pod- stavljeno posodo. Obstaja pa nevar- nost, da se bo cela stavba ob večjem viharju zrušila. Arlič Alojz in Marija sta že nekaj- krat zaprosila pri pristojni upravi za gozdarstvo, da se jima izda dovoljenje za posek potrebne količine lesa v nju- nem 24 ha obsegaj očem gozdu, da bi tako lahko obnovila svojo hišo. Vendar sta vedno pri teh organih naletela na neugodno rešitev. Ko se je tov. Arlič osebno pozanimal za rešitev prošnje za sečnjo lesa, so mu povsod, kot na c^a- ju in na republiški upravi za gozdar- stvo obljubili pomoč, dočim je dejzui- sko dobil neugodno rešitev. Takšno re- šitev so utemeljevali s tem, da bi bil gozd s .posekom zaprošene količine lesa baje preveč izčrpan, kar pa dejansko ne drži, kar je ugotovil tudi uradni pregled gozda v letu 1S55, ki izkazuje 106 m* lesa na 1 ha gozda, kar je precej več kot pa znaša republiško povpreč- je. Kot se govori je baje neugodnim rešitvam vzrok osebni spor med tov. Arličem in nekim višjim gozdarskina uslužbencem, ki se je ob priliki obiska pri tov. Arliču zelo sramotno izražal o NOV, zakar mu je tov. Arlič takrat dal pošten odgovor. Vprašamo se kaj je bolj pošteno: Ali da družina, ki je ogromno pretrpela med okupacijo zaradi okupatorjevega terorja in je našla ob vrnitvi domačijo' opustošeno, mora sedaj zaradi nerazu- mevanja in neživljenjskega reševanja takih zadev stanovati v hiši, ki se bo- vsak čas na njih zrušila, ali je bolj pravilno in pošteno, da se tej družini omogoči obnova hiše z lesom iz last- nega goeda. pa če tudi bi mogoče pri tem žlo malenkost na àkodo lesnih za- log v goadu. (-ič) kako je 8 spomenikom na graSki gori? Po vseh krajih, kjer so se med NOV odigravaH važnejši dogodki, so že ve- činoma postavljeni spomeniki ali vsaj sxwminske plošče. Na žalost pa lahko ugotavljamo, da na Graški gori, znani posebno borcem 14. divizije kot »Gori jurišev«, ni že nobenega spomenika, ki bi poznejšim rodovom pričal o težkih, skoraj vsakodnevnih borbah na tem kraju in o itevilnih borcih, ki so tam. padli. Prav W bilo, če bi se za celotno stvar zavz^ občinski odbor ZBNOV Šoštanj in v sodelovanju z ostalimi odbori ZB NOV poskrbel, da se v doglednem času postavi na Graški gori primeren spo- menik padlim borcem. (-ič) FKOSLATA dneva borcev V Šoštanju v vseh krajih šoštanjske občine bodi> 4. julij — Dan borca slovesno pro- slavili. Organizacije ZB NOV pripravljajo skupno z ostalimi društvi kulturne pri- reditve. Odbori ZBNOV bodo imeli ta dan svečane seje, organizirali so tudi obisk zgodovinskih krajev iz NOV ter okrasitev spomenikov padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja. Na ve- čer pred praznikom bodo po okoliških hribih zagoreli kresovi. mladinska delovna brigada v Šempetru je dosegla 2e velike uspehe Mladhika delovna brigada »Vere Slan- drove«, ki jo sestavlja okoli 140 mla- dincev in mladink, je že dosegla velike uspehe, pri regulaciji Struge v Šem- petru v Savinjski dolini. Pri teh deUh brigadirji dosegajo normo v 6 urah za delo, ki ga morajo opraviti po normi odrasli v 8 urah. Brigada dela v dveh izmenah, dopoldan in popoldan. Tudi v prostem času mladini ne manjka zdravega razvedrila. Največ se ukvarjajo s športom. V večernih urah pa imajo predavanja in prirejajo kul- turne programe. Mladinci in mladinke, ki sestavljajo to brigado, so iz vrst vajeniške mla- dine industrijskih podjetij v Savinjski dolini ter jim ni žal, da na ta način, v delu in razvedrilu, uživajo ščitnice. S hrano in stanovanjem so zadovoljni. Dekleta imajo svoje prostore v sindi- kalni dvorani Tekstilne tovarne, fant- je pa v Domu Partizana v Sempteru. Brigadirji 6o hvaležni Občinskemu komiteju LMS v Žalcu, ki je organizi- ral to mladinsko delovno akcijo. Po- sebno pa so zadovoljni в svojim ko- mandantom, mladim delavcem iz To- varne nogavic na Polzeli, Stanetom Pod- bregarjem, ki je zelo izkušen, saj ima aa seboj že nekaj mladinskih akcij. kopališče v Šoštanju? Poleg drugih komunalnih zadev je pričel krajevni odbor Šoštanj obravna- vati tudi že dolgo pereče vprašanje zgraditve kopališča v Šoštanju. Predlagajo, da bi naj kopalni ba- sen zgradili pri Termoelektrarni Šo- štanj. Ovire imajo z vodo, ker Paka la sanitarnih razlogov ni uporabljiva ▼ ta namen. Obstoja pa možnost, da bi se kopalni bazen polnil z dekarbo- nizirano vodo iz hladilnika termoelek- trarne in bi se, če bi se kopališče zgra- dilo s stekleno streho, lahko uporab- ljalo tudi v zimskem času, ker je tem- peratura te vode iz hladilnika še ved- no dovolj visoka. Z izdelavo potrebnih načrtov name- ravajo pričeti takoj, s samo gradnjo pa v pričetku prihodnjega leta. (-ič) električno OBIREZJE obnavljajo Pred nekaj meseci smo poročali, da je v Ravnah pri Šoštanju nujno po- trebna obnova električnega omrežja. Sedaj pa že lahko z veseljem ugotav- ljamo, da je »Elektro« Slovenj Gradec resno prijel za delo in se preureditev omrežja ■ pospešenim tempom izvaji^ pri čemer procej pomagajo tudi sami „Jimt^JM __________ _ . _______ ALI JE TO DOPUSTNO? Pri nas T Rečici ob Savinji name- ravajo bivše občinsko poslopje, ki je že nmogo let služilo v stanovanjske namene, preurediti v gostilniške pro- store. V pritličju bi bili gostinski lo- kali, v nadstropju pa sobe za tujce. Vprašujemo se, kako je mogoče, da se stavba, ki ima dve lepi družinski sta- novanji, preuredi za gostinske potrebe. Čudimo se, da so pristojni faktorji tako dovoljenje izdali, čudim se tem- bolj, ko so vendar v Prosvetnem dom« za to primerni prostori, kjer se že leta nahaja gostinski obrat. V domu so tudi sobe za tujce. Zakaj sedaj uničevati dvoje lepih družinskih stanovanj? Od- krito pa, moramo tudi priznati, da prav na tem mestu ni primeren prostor za gostilno. Radi bi vedeli, če so bili o tem seznanjeni tudi volivci? V LOCAH so LEPO PROSLAVILI KRAJEVNI PRAZNIK Pretekli teden so v Ločah že četrti6 praznovali svoj krajevni praznik kot spomin na uspešno borbo Sercerjeve brigade leta 1944. Kot gosta sta se pri- reditev udeležila poleg ostalih tudi se- kretar občinskega komiteja ZKS inž. Tavčar in predsednik LO konjiške ob- čine tov. Mlinaric. Na dan praznika je bila popoldne slavnostna seja krajevnega odbora SZDL, nato pa proslava pri spomeniku padlih borcev, kjer so predstavniki organizacij položili več vencev. Zvečer istega dne je mladina iz Loč in bliž- nje okolice z uspehom ponovila »Ope- racijo«, ki je privabila mnogo gledal- cev iz bližnje in daljne okolice. IZ VELENJA Nižja gimnazija v Velenju je pre- teklo nedeljo priredua razstavo risb in ročnih del, ki je pokazala lep na- predek v primerjavi s prejšnjimi leti. Posebno so ugajale risbe, ki so pred- stavljale pustne seme, v katerih se na- zorno očituje otrokova fantazija. Na razstavi je bilo tudi več praktičnih izr delkov. Isti dan je tudi osnovna šola v Ve- lenju priredila razstavo pismenih ÌXr- delkov, ženskih in moških ročnih del- Od risb so prijetno presenetile pred' vsem risbe drugošolca Prodnika, Id ka- ie izreden tmisel za slikanje. 29. JUNIJA 195в — STEV. 28 stran 7 PRED DNEVOM BOIfCA Spomini iz partizanslcili let Napad na gestapovski avto Obveščevalka nam je sporočila, da nameravajo gestapovci odpeljati nekaj naših ljudi iz gornjih Griž. Takoj smo bUi pripravljeni za akcijo. Pozno po- poldne je bilo, ko smo se zbrali v goz- du v bližini Naprudnika. BUo nas je petindvajset borcev, nekaj pa je bilo tu- di kurirjev in terencev. Pripravljali smo načrt za napad. Med zeleno, polvisoko praprotjo so se sklanjali nad specialko Jur, Rudi in Peperko. Vse naokrog je bil mir. Tudi mi smo molčali in raz- mišljali kako nam akcija uspe. Zvrstili smo se v kolono. Naše ljudi moramo rešiti za vsako ceno, je bilo geslo, ki je prišlo s čela. Vsem je bUo jasno. Ne- slišno smo stopali v koloni, ki je bUa videti kakor dolga progasta kača, ki je pripravljena vsak hip usekati tistega, ki jo napade. Prišli smo na rob go2ida, odkoder smo videli Griže. Hiše pod na- mi so bile videti kakor malp, lesene koeke. Res, lahko bi jih prijeli, tako blizu so se nam zdele in tako majhne. Toda za takšna razmišljanja res ni bilo dosti časa. Obveščevalka, ki je bUa tu že pred nami, nam je sporočila, da so prišli gestapovci zaman v Griže, ker so se ljudje že pravočasno poskrili. Torej z akcijo ne bo nič, smo pomislili. »Gestapovci so bui razbesnjeni« je nadaljevala obveščevalka »in so takoj izginOi s svojimi avtomobUi iz vasi. Kam, ne vem. Komaj sem utegnila vi- deti osebni avto, ki je zavil proti Za- bukovci. V njem so bili oficirji...« Obrazi so se nam razjasnili: napasti, napasti avto in ga imičiti! Casa ni büo več na pretek. Morali smo pohiteti. Omahovali smo pod brzostrelkami, se spotikali ob koreninah in kleli Švabe. Samo štirje smo bui določeni za napad, ostali so bili zaščita. Zasopli smo se ustavüi na križišču ceste in ozkotirne železnice, ki vodi iz rudnika. To je bilo nedaleč od Za'bu- kovce. Legli smo v grmovje ob vodi, ki je leno klokotala po zveriženi strugi. Vendar se nam ni zdelo tu preveč var- no, ker nismo imeli pravega kritja. Predlagal sem, da ziezemo za nasip med cesto in železnico. Odplazui smo se po vseh štirih z brzostrelkami v ro- kah. ' Le včasih se je kje čisto rahlo zganilo vrbje. Morali smo biti hudičevo hitri in previdni. Polegli smo za velik, podolgovat nasip, poraščen s travo. Se zadnja navodila pred napadom. Tišina. Čakamo. Nikjer se nič ne zgane, le tam nekje v daljavi zateglo piska rud- niška lokomotiva. Nihče ni več sprego- voril. Prsti so se rahlo oklepali spro- šilca. Cevi so bue nap>erjene na belo, vijugasto cesto, ki se je utapljala med travniki. Nap)etost narašča. Nenadoma ... izaa ovinka je čisto tiho pripeljal črn luk- suzni avtomobil. Vžgemo vsi hkrati. Šofer je bil zadet. Zavore so zacvilile in avto se je simkoma ustaTil y obcest- nem plotu. Poskačemo prek nasipa. Ge- stapovska oficirja se zrineta iz avtomo- bila in iščeta za njim kritje. Besno streljata in izprazneta vsak pol šan- žerja. Toda zaman: mi smo si že po- iskali kritje. Borba je kratka, toda srdita. Oficirja se nenadoma oba zru- šita ob plotu. Streljanje utihne. Ste- Nmc proti avtu. Hitro moramo nekaj ukreniti. Umik. Na hitro zrežemo »ku- paj nekaj ročnih bomb in jih vržemo v avto. Eksplozija. Na črnolakiranem avtomobilu zeva na strehi relika luk- nja. Vrata je vrglo s tečajev. Hitro se umikamo v gozd, ki tišči ravno na tem kraju trmoglavo т cesto. Se pravi čas smo se umaknili. Kmalu za tem sekajo po nasipu, za katerim smo pred minutami ležali, dolsi ra- fali nemških mitraljezor. _^ Obračun z izdajatcem Pot iz Matk do Vozličevega kozolca pri Taboru je bila nevarna in zelo te- žavna. Dobro oborožene švabske pa- trulje in čete so bue stalno na preži. Pravzaprav smo imeli dve poti. Eno, ki je vodila mimo Šentlovrenca čez la- purski most in prek polja v Grajsko vas ter dalje po gozdu do Vozličevega kozolca, smo uporabljali kadar ni büo velike nevarnosti, da nas Nemci izsle- de. Po drugi smo hodili, kadar so bile vsenaokrog zasede. Vodila je čez Mat- ke v hrib, mimo Pepelča, od tod pa po strmi drči na Zvajgo do Počivavnika. Tu smo večkrat tudi počivali, ko smo se izmučeni pririli do vrha. Od tod je büo le še nekaj časa hoda, mimo Pe- skarja in Brevca, na javko. Med tednom smo imeli mobilizacijo po vaseh. Vsak večer smo peljali mobi- lizirance po dolini na javko, od koder smo šli prek glavne ceste v Dobrovlje. Hodimo kolikor je najbolj tiho mogoče. Moramo biti previdni. V gozdu je tem- no. Pred nami se rišejo zverižene sü- huete smrek. Počivamo. Samo za ne- kaj trenutkov. Skozi temo vidim žen- ske, ki slonijo ob smfekah, nekatere z otroki v naročju. Komisar pregleduje kolono. Iz teme začujemo: »Nekdo je izginil. Kmet iz Britnih sel.« Zaskrbljeni smo. Prav gotovo nas bo izdal. Moramo na- prej, da spravimo čimprej na varno otroke in žene. Kolona neslišno drsi po razmočeni, ilovnati poti in utone т temi... Mine nekaj dni. Od tistega dne, ko je izginil kmet, se ni še nič zgodilo. Potem pride nekega meglenega, rosne- ga jutra k nam v bunker žena, ki je povedala, da je izdajalec doma in da je pripeljal s seboj 15 švabov, ki so oboro- ženi z mitraljezi in brzostrelkami. Ko nam je vse razložila, je odšla. Razmiš- ljamo: kaj storiti? Nas je pet, Nemcev pa petnajst in še hudičevo dobro so oboroženi. Odločili smo se, da jih na- pademo še nocoj. Popoldne smo zapustüi bunker. Po- časi, previdno smo se spuščali po strmi poti navzdol. Minilo je več kot pol ure. Med smrekovimi vejami smo ne- nadoma zagledali obrise hiše. Ustavili smo se in porazdelili. Z Lukom sva se odplazila na levo. Cisto neopazno smo se priplazili do hiše. Na južni strani je ležal vrt, blizu veznih vrat pa je bila košata lipa. Pod njo so stali Nemci, ki so se kriče razgovarjali. Izgledalo je. da ao se počutili vame m еш xas шм pričakovali. Nismo smeli več izgubljati čaa*. ìà* povelje smo vrgli ročne bombe. Nem«i so se razpršiU, kot bi pihnü т kup per- ja. Enega sem opazil, kako se je trudil, da bi zlezel na px)dstrešje. Z Luko era nap>adala od strani. Nenadoma vžge nekdo po nama s podstrešja. Opozoril sem Luko nanj, sam pa sem planil sko- zi vrata, ki so bila prerešetana od stroj- nice, k našim, ki so bili že v hiii. Medtem je Nemec skočil s podstrešja, toda Luka je dobro pomerü. Preiskali smo hišo. Toda izdajalca nismo našli. Dan pozneje smo zvedeli, da je pre- oblečen v žensko s košem na hrbtu zbežal pjo bregu. Nenadoma smo začuli zunaj močne rafale iz strojnice. Z brega so streljali na nas Nemci. Bilo jih je najmanj se- demdeset, nas pa je büo pet. Luka je odgovarjal s kratkimi rafali iz brzo- strelke. Umaknili smo se s položaja, ker je bila njihova premoč prevelika. Kmeta, ki nas je izdal, smo našli šele čez nekaj dni skritega v senu na nekem kozolcu. Obračunali smo z njim. G. F. (Janko) ŠALJIV ZGODOVINSKI DOGODEK Frideriku Velikemu se je nekoč pri- tožila neka dama, da njen mož grdo ravna z njo. »To me nič ne briga,« ji j« odgovo- ril cesar. »Amp)ak tudi o Vas grdo eovori,« je nadaljevala dama. »To pa zopet Vas nič ne briga.« PRI PRIRODOPIS« »Novak, popiši mi^ kačo!« »Kača je žival, ki ima flav« in rep, drugega pa nič!« Poskočnice pri „Pogrebu"' So pao takšni éasi, da aajbolj raz- lične itvari nekam sodijo skupaj. Bral- ce že vnaprej prosim, da mi oprostijo, če pri pisanju o nekem celjskem -pod- jetju, uporabim tak ton, ki bi spadal prej v kak humorističen list. Ne mo- rem si kaj, da na bi easuknil stvari takole kot »lede: VESELJE PSI PODJETJU ŽALOSTI Drži, kar pravijo, da ima vsaka pa- lica dva konca. Kjer s« nekdo joče tam se drugi smeji. Podjetje, o katerem je govora, ima pač tO prednost, da po ea- konih narave živi od žalosti soljudL Toda tam eo si Drivoečili nekoUko те&. Oni âc eolB iši pñetefeiili iu«t»T ana j o izviti še kak xxraeboa dt^Diček, da si lahko pri kapljici ктајвајо бав in оркн morejo k njihovem žaloeteieia opra- VÜU. Ni bolj prijetno kot če т podjetju vlada toplo scaitje in famüiamost Ko je uslužbenka Jožica godovala, je di- rektor z naročilnico podjetja kupil lep svilen vetrni jopič. Kasneje, ko je za to izvedela njegova žena, je seveda ja- drno plačal aiesek iz svojega žepa. Godo van j e so kar najbolj bučno pra- znovali. Le redki Celjani so imeli pri- liko videti, da je žalosti črni mrtvaški voz ubogljivo vlekel veselo druščino proti Tremar jem, ker so potem vso noč veseljačui. Avto furgon je poslušna stvar v rokah živih ljudi in si ni mogel pomagati, če so ga ponoči tremarski fantj« dali domala maraz«A im ga je naslednji dan moral direktor a «Irugiaa avtomobilom vleči v Cal je. Vsak človek ima svoje potreba: IjuA- je rabijo zelje, jabolka, krompir im. kdor si lahko privošči, si želi tudi leo» rej enega pu j sa. Vse te zasebne vožnje eo pri »Pogrebu« opravUi na račum podjetja, njih aame pa ni prav рХб motüo, če BO prejšnji dan т vozu '*^"#[ posmrtne ostanke, siter {>a — pratRi je bil tudi mrtev. ; i. ЖО BI TIDKLI NJEN OĐKAI Pti »Pogrebu« ne px)zabijo вагабишд- li nobene nadure. Vse to lepo рп<Еае naložijo na hrbet žalujočim ostalim. P* navadi vozi kar sam direktor ali se tudi šofer. Šofer je imel navado, dta |e vkljub mastnemu računu, ki ga je п«|- bližji svojec umrlega dobu, гагабшаа! še kakšnih 500 din pKxvrhu za svojo »^ redno požrtvovalnost«, tako da ee je domovgrede v kakšni krčmi lahko sis- nebil mučnega vtisa pogrebščine. Neka ženska, kateri je p>ogreb verjet- ÄO plačala država, pa se je dan po pe- grebu oglasila pri podjetju, češ naj ji dajo potrdüo za 1000 din, ki jih je pla- čala šoferju. Pa ji potrdila niso daM. Morda so jo le-tam poslali k direlt- torju. Videti bi morali njen obraa, he je v njem spoznala tistega šoferja. DOBIČEK PO ZASLUGI MATERE NARAVE! Vsak človek mora umreti Cželiie. si samo, da ne bi umrl v Celju, doUer je to vodstvo v podjetju). Pri »Pojpre- bu« pa so s pomočjo naravnih zaW- nov, dnevnic, nadur in visokih kalíra- lacij nabrali lep kupček dobička. Pod- jetje ima delavski svet, ki še rü talee jasnovidcu, da bi zmogel planirati, aaa pa razdeljevati dobiček. Poleg àtemov kolektiva je dobiček dobU tudi wárntc Novak, ki izdeluje krste, čeravno ra«i je direktor že večkrat omogočil риге- dajo krst in sved ter podobnih «tvïtri. ma ta način, da se je odtegnil davipi kontroli. Novak se seveda okroglih jurčkov ni ibranü, kot se ni branil na- rediti krsto za proslulega, od partiza- nov kaznovanega kreisführerja Dor4- meistra, popolnoma zastonj in kot gß. ni büo sram p>ritiskati za plačuo iade- lanih krst narodnih herojev Krajih herja in Slandrove. * Pa tudi drugače je pri tem pxxijetju kar veselo in poskočno. Zgodilo ee je, da so svojci na pokopališču nestapjae čakali, kdaj bo čmi avto priipe^tl umrlega, med tem pa se je direüraac žvižgajo vozu * njim po pirivatnih po- slih. Ob neki pMriliki pa svojci v Voj- niku sploh niso dočakali avtcmobÁi in px)smrtnih ostankov iz Trnovelj, Öe- prav je bua vožnja že vnaprej plaSiima. Kakšen bo zaključi te poskoòniée? Se bo kdo zganil in napwvedal porrei» pod j eta »Pogrelb«? NAMESTO VOJAŠKE SLUŽBE Enajst ameriških študentov v starosti od 19 do 24 let, ki ne želijo služiti v armadi, je dobilo od ameriške vlade do- voljenje, da smejo namesto tega za dve leti na prostovoljno civüno delo v ino- zemstvo. In res. Skupina študentov se je napotüa na Dima j, kjer bodo zgra- düi leta 1945 porušeno protestantsko šolo. Na razvalinah so objavili napis, v katerem je rečeno, da želijo šolo ob- noviti v duhu prijateljstva. Nihče od omenjenih študentov doslej ni opravljal gradbenih del, a vendar so se kar dobro znašli. Njihov tehnični svetovalec, du- najski inženir Reinnhold Liebe, je za- čuden spričo njihove pridnosti. Posa- mezne organizacije nudijo študentom različno hrano in skromnejše zneske denarja za osebno vzdrževanje. I!Z ANGLIJE IN ZDA Šestdesetletni BILL LINES in njego- va žena že dlje živita v skromnih raz- merah z bomo javno podpwro. Ko p>a je Bul nekega dne šel brez cilja po glavni xüici Hounslowa, je na cestišču našel veliko pismo. Notri je büo 20 funtov. — Niti za trenutek ni pwmis- Ijal, da bi ta denar v njegovem žepu omogočil znatno olajšanje, temveč ga je рк) najbližji poti nesel na pwlicijsko postajo. Tu je neka žena priglasüa iz- gubo. Ko je ta pozneje slišala o Bülovi poštenosti in slabih življenjskih raz- merah, se je odp)eljala do njegovega skromnega prebivališča in mu podarila aa nagrado 5 fimtov. O svojem pri- meru je povedala šefu, kjer je zapo- slena. Tudi ta se je odpeljal k starcema in jima izroču 15 funtov. Pravične pod- pore sta se starca zelo razveselila. Pre- jela sta jo za p)oštenost ter jih je re- šila največjih skrbi aa vsakdanji kruh. * V ZDA je knjiga aelo raaštrjena im nedvomno tudi zelo poceni. Tu je malo knjigam, kjer prodajajo knjige po 3 do 10 dolarjev. Največ knjig in bro- šur, izvirrükov, prevodov in p)onatisov se pïTodaja px) 25 do 50 centov. See-fc- najst tvrdk se je posebej specializiralo na izdajanje cenejših, zlasti broširanih knjig z vseh področij. Na tak naöim izdajo letno nad 300 milijonov izvodvv knjig. КДЖО 2ITIJO Neka ruska trgovinska delegacija se je vraüa iz ZDA domov. »No, kako živijo kapitaüsti?« — so jih vpjrašalL — »Kako bi to popisal«, meni eden izmed njih. »Razlika med bogatim in revnim Američanom je v tem, da ta revni sam pere evoj avto.« se шткејв Tehnični napjredek v letalstvu nas iz dneva v dan bolj preseneča. Se pred nedavnim smo se čudili ob novici, da potniško letalo pristane le enkrat do dvakrat, ko leti na dolgi poti med kon- tinenti. Toda sedaj so zgradili potni- ška letala tipa Sup)er-ConsteUation-G, ki brez pristanka prelete Ocean. Taka letala imajo vse željene udobnosti. Skok čez »veliko lužo« bo torej čedalje boij kratek. 45 Mož je dviiTHil sivoj pog'led in aagie- áaj velBíega risa, čepečeira na štorn, ki je molel iz vode; in na dru^i strani fuječi poetavi Bliska in Kreerace, ki sta se tam udobno namestila. Nagon- sko je Dijegova roka segia po nožu — edinem orožju ki mu je sedaj ostal za borbo s temi divjimi zvermi. Toda bil je dam in to je v risu vžgalo neikaj, kar je bilo od ognja poželenja in so- vraštva: strah! Podedovani straii! Sku- šal s« je čimbolj skrMi, ito ga me hi »IMteSi. 46 Blisk je peiresU uhlje in nehal ranca- ti. Kresnica pa je nepremično stala in njene svetleèe «e oči so bile polne za- čudenja im Teeelja, ko je zopet videla pred seboj sT«w gospodarje — ljudi. Gaston Rouget je iznenađen strmel va- njo. Nikdar še ni volkulja rodila take- ga bitja! Njegovi prsti so močneje sti- sniili ročaj Doča. Tiho je šepnil ženi: »Pes! Upam, da ga bom lahko ubil in роАеш bomo imeli dovolj hrane. »Po- klical ga je in ee z iztegnjeno roko po- »alnil m Hfkaj korakov proti njemm. 47 Blisk je preteče zarenčaL Sele tedaj je Kresnica spoznala nevarnost in se skrila za svojega tovariša. Vendar se je še vedno želela približati človeku, po- sebno ženi in deklici. BUo ji je, kot bi njen gospodar znova vstal, čeprav je vedela, da ta mož ni bil njen gospo- dar. Deklica je bila kot tisti otrok, ш katerim se je pred davnim čaeom igra- la, čeprav je razumela, da tudi otrok ni bil isti. Mož je uganil, kaj se v njej ?odL Za sedaj je odložil ñafiad, čakal }e ma vcodnejšo ргШке. Hoi je prUel feeiu» ш» roko im Je pfir Dai proti sredini skale, kjer sta iméie volkova svoje suho eavetje. Ko je pe- gledad vani je od veselja vsikliknlL T notranjosti je mož dekel deklici močeno obleko, žena pa je ovijaJa srede goste lase in iztiskala is njih Tod^ Nato je začel mož sekati jelkove trcefee in kmalu se je iz zaivetja dvignil Aenek oblaček sivega dima. Olovek je 9шЛ ogenj, da bi ae grel, še bolj pa zate, da bi ponoči sMkiei areri v vanti r.irtliw STRAN 29. JUNIJA 1956 — STEV. 26 Mladi atleti Kladiwarja - državni prvaki Slromna, 15 članska, ekipa mladih atletov Kladivurja se je v preteklem tednu odpravila na državno moštvcno prvenstvo v Sarajevo. Na tihem so v Celju upali v izreden uspeh — csvojitev moštvenega prvenstva FLRJ, po pri- hodu v Sarajevo in snidenje z »Goljati« — atleti Partizana in Crvene zvezde, pa je nji- hovo upanje začelo bledeti . . . Ves jugoslo- vanski tisk, zlasti pa lokalni sarajevski, so iskali zmagovalca le v beograjskih atletskih ve- lesilah — v Partizanu in Crveni zvezdi. Takšne so bile tudi prognoze vseh atletskih strokov- njakov in ljubiteljev atletike pred velikim srečunjem. Pričela se je dramatična borba, ki se je stopnjevala z vsako disciplino. Tekmovalci se niso borili le proti svojim nasprotnikom, spo- prijeti so se morali tudi z dežjem, mrazom in slabimi atletskimi napravami Po prvih discipli- nah je bila Crvena zvezda že dobrih 1000 točk pred Kladivarjem. »Torej, prvo mesto je že odplavalo ^-l-« Tako /je mislila> pač večina majhne skupinice celjskih atletov, ki so se borili v tem velikem srečanju z vso zagrize- nostjo za vsako desetinko sekunde in za vsak centimeter, ki bi prinesel skupnemu uspehu večje število točk. Več kot polovica tekmoval- nega programa je bila končana, ko je spiker objavil: »V vodstvo je prišla ekipa Sarajeva!« Zopet hladen tuš za mlade Celjane. Na sporedu je bilo še nekaj tekmovalnih disciplin v metih, štafeta 4 x 100 m in skok ob palici. Ko so bili izračunani rezultati v metih, se je zopet oglasil spiker z objavo: »Na splošno presenečenje se je na prvo mesto povzpela ekipa Kladivarja iz Celja!« Tekmovanje pa še ni bilo zaključeno, gneča nastopajočih ekip po priborjenih točkah pa je bila zelo velika. Še štafeta 4 x 100 m in skok ob palici. Atleti Crvene zvezde in Parti- zana so bili hitrejši v štafeti, pri palici pa sta se vztrajno borila z višino Brodnik in Lešek. Brodnik je nehal pri višini 3.70 m, Lešek pa je tretjič v življenju preskočil višino 4.000 m in s tem odličnim rezultatom tudi zmagal. »Ali bodo zadostovale priborjene točke v skokih ob palici z izgubo štafete za prvo mesto?« To so se vpraševali vsi mladi Celjani, ko so pred objavo rezultatov morali odhiteli na vlak. Lahko si predstavljamo njihovo nepopisno ve- selje, ko so na poti domov v Zagreba zvedeli, da so postali ekipni državni prvak! Še danes so skopa poročila v dnevnem in športnem tisku o tem velikem uspehu »ne- znatnih« Celjanov. Zato tudi ne moremo ob- javiti še vseh rezultatov. Ne glede na to, pa lahko vsakemu članu te ekipe iskreno čestita- mo k največjemu uspehu celjskih športnikov v zadnjih letih. Vsak je po svoje prispeval svoj delež k tej lepi zmagi. Že znanim atle- tom Lesku, Brodniku, Bzirskemu, Dimecn, Ka- ču, Muškatevcu so se pridružile mlade sile — Naraks, Hedžet, Zupane Jože, Verk, Sok, Jan, Lorbcr in M»cur. Največje usoehe in s tem največje število toék pa ao priborili Celju m slednji atleti: Lešek (palica 4.0J m 1. mesto, daljina 6.50 m 5. mesto), Brodnik (višina 170 cm 1. mesto, palica 3.70 3. mesto, krogla 13.70 m 2. mesto), Dimec (kopje 53.57 1. mesto, disk 42.10 2. mesto), Bzirsky (disk 43.97 1. mesto), Kač (kopje Ч3.08 2. mesto) in Muškatevc (stiple 1500 m 4:52.0 2. mesto). Mladi atleti Kliidivarja so zbrali rekordno število točk — 17.943, znatno več kot v 1. in H. kolu zvezne lige. Za njimi so se zvrstili: Crvena zvezda. Partizan, Sarajevo, ŽAK Mari- bor in 2AK Sarajevo. Zadnji uspeh mladih celjskih atletov nas navdaja z velikim zado- voljstvom. V njem ne vidimo le trenutnega uspeha, blesteče zmage z osvojitvijo najvišjega naslova v državi, pač pa garancijo, da ima celjska atletika široko zaledje svežih, zdravih in kvalitetnih sil, ki bodo Inhko uspešno za- zanicnjali imena velikih atletov Lorgerja, Zu- pančiča, bratov Kopitarja, Golea, Peterke in drugih. Nogomet SLABA IGRA - VISOKA ZMAGA Celjski Kladivar je v nedeljo odigral odlo- ženo prvenstveno tekmo s Slobodo iz Varaždi- na. Po izredno mlačni igri domačinov v I. pol- času in vodstvu gostov že z 2:0 pač ni nihče pričakoval tako krepkega preobrata v II. pol- času v korist Kladivarja. Gostje so zasenčili Celjane v I. polčasu z lepo igro, polno smi- selnih kombinacij, preciznosti in borbenosti. Rezultat takšne igre sta bila tudi dva dosežena gola. Kladivar se je šele po teh dogodkih zbral in pričel z bolj smiselno igro. Edino Bel- cerju je uspelo v I. polčasu premagati vratarja gostov in znižati rezultat na 2:1! V II. polčasu nismo videli lepe igre niti od gostov niti od domačinov. Bila je tipično prvenstvena tekma, v kateri naj odločajo goli ... Tu so imeli Celjani več besede in so po Marinčka (kazen- ski strel) najprej rezultat izenačil na 2:2, nato pa po številnih zrelih situacijah izkoristili še štiri, tako da je bil končni rezultat kar 6:2 za Kladivarja! Najprej je bil uspešen Kvartič, za njim pa še Posinek, Belcer in Rojnik. Kljub visoki zmagi si Kladivar ni popravil po- ložaja na tabeli, slej ko prej bo obtičal na 4. mestu. — Za neprijetne dogodke so zopet poskrbeli nekateri prenapeteži, ki mislijo, da jim plačana vstopnica daje tudi že legitimacijo za nekulturno vedenje na tekmah. Ni bilo no- benih pretepov, niti vdora na igrišče, športno vzgojene gledalce pa močno motijo banalni izrazi na račun tistih, ki se borijo na zeleni trati. Vsekakor bo treba nekaterim le prepo- vedati vstop na nogometne tekme, saj so več ali manj iz tedna v teden iste osebe, ki se po- našajo s tako »lepim« vedenjem. Med tednom smo prisostvovali tudi drama- tični borbi med liga in B ekipo Kladivarja za Titov pokal. Medtem ko so liga igralci odločili polčas s 3:1 v svojo korist, so rezervni igralci uspeli s požrtvovalnostjo in lepo igro v II. polčasu izenačiti na 3:3, nato pa so prešli še v vodstvo s 4:3. Končno so zmago le dosegli ligini igralci z 8:4, močno po zaslugi sodnikov, ki so priznali kar 3 gole iz čistih ofsajd po- zicij. Pripisati pa moramo, da so se vsi gle- dalci, ki so navijali spontano za B moštvo, čudili, da vladajo med moštvoma istega dru- štva tako napeti odnosi, kar velja posebej za liga moštvo, ki je omalovažujoče obravnavalo svoje klubske tovariše, tu in tam pa celo ž nešportnimi izpadi po posameznikih dokazalo nizko športno zavest. Društveno vodstvo Kla- divarja si naj prizadeva korenito pozdraviti te napete odnose med športniki v lastnih vrstah. Mladina Kladivarja je izšla iz polfanala slo- venskega prvenstva z neuspehom. Poraz proti Braniku in neodločen rezultat proti Rudarju sta kljub blesteči zmagi proti Domžalam (7:0) spravila Kladivarja na 3. mesto. Zmagovalec turnirja je bil Rudar iz Trbovelj, ki bo s svojo zrelo igro brez dvoma osvojil v finalu tudi naslov republiškega prvaka. Pionirsko tekmovanje v CNP se odvija ▼ treh skupinah. V Celju še ne moremo pred- videti zmagovalca, ker je za prvo mesto še Več kandidatov. Olimp je sicer izgubil precej izgledov, ker sta ga premagala na njihovem igrišču Celje (0:1) in Kladivar I (0:3). Kladivar II je poskrbel za presenečenje z zmago nad Celjem (1:0) in je tako zapletel vse račune že verjetenim zmagovalcem. Koinčno odločitev bo- mo zvedeli prihodnjič .. . MEDDRUŠTVENI ATLETSKI MITING Na Dan borcev, dne 4. julija bo AD Kladivar ob 10. uri dopoldne priredil na stadionu Borisa Kidriča pod pokroviteljstvom občinskega odbora ZB velik meddruštveni atletski miting s so- delovanjem vseh najboljših slovenskih atle- tov. Prireditev v sredo bo brez dvoma prvo večje atletsko tekmovanje v letošnjem letu v našem mestu, ki bo zaradi visoke kvalitetne stopnje slovenske atletike zadovoljila še tako razvajene ljubitelje atletskega športa. LEPI USPEHI PRIPADNIKOV PARTIZANA Za uspešnim okrajnim zletom partizanskih društev v Velenju so društva Partizan iz celj- skega okraja pokazala svoje sposobnosti tudi na tekmovanjih. Partizanski mnogoboj in mno- goboj v vajah na orodju sta osnovni obliki tekmovanja v partizanski organizaciji in po svo- jih rezultatih zajemajo vso vsebino ali vsaj v pretežni meri dela v tej vseljudski orga- nizaciji. Da so se društva letos temeljito pri- pravljala za to tekmovanje,, nam kaže že sama udeležba na okrajnem prvenstvu. Kar 32 nastopajočih vrst ali preko 250 izbranih tekmo- valcev! Rezultati nam kažejo, da se zlasti na našem podeželju vedno uspešneje razvijajo nove oblike dela in da prav ta društva dose- gajo zadovoljivo tehnično raven, ki ne zaosta- ja mnogo za društvi, ki majo boljše pogoje za svoje delo. Kar poglejmo si uspehe na okraj- nem prvenstvu, ki so jih dosegla društva: Partizanski mnogoboj — članice I. razred: 1. Partizan Mozirje 340.8 točk; članice II. raz- red: Celje-Gaberje 310.7 točk; članice III. raz- red: Zreče 149.6 točk. Mladinke II. razred: 1. Mozirje 346.2, 2. Šoštanj 313.1, 3. Celje- Gaberje 309.7, 4. Šmartno ob Paki 290.7, 5. Ce- Ije-mesto 283.6. Mladinke Ш. razred: 1. Rog. Slatina 229.0, 2. Šmarje pri Jelšah 226.8, 3. Zre- če 220.3, 4. Braslovče 214.3, 5. Prebold 211.2, 6, Vojnik 172.8, 7. Tabor 171.0 itd Člani III. razred: 1. Zreče 309.8, 2. Braslovče 282.4. Člani II. razred: 1. Celje-Gaberje 423, 2. Laško 408.8. Mladinci III. razred: 1. Mozirje 318.0, 2. Mo- zirje (II. vrsta), 3. Polzela 278.2 in 4. Loče 214. Mladinci II. razred: 1. Celje-mesto 420.1, 2. Ce- lje-Gaberje 352.0 3. Rog. Slatina 342.6. V vajah na orodju so bili pri mladincih III. razreda najboljši iz Celja-Gaberja s 504.4, v II. razredu pa iz Rog. Slatine s 490.7 točka- mi. Med posamezniki sta nastopila Lesjak Dra- go pri članih v I. razredu, kjer je zbral 78.5, pri mladincih v I. razredu pa Pavčič 61.9 točk (oba Celje-mesto). Na republiškem prvenstvu, ki je bilo v ne- deljo v Mariboru, so se tndi pripadniki parti- zanskih društev iz celjskega okraja odlično uveljavili. V partizanskem mnogoboju so bile članice iz Mozirja v I. razredu najboljše, pri mladinkah TII. razreda pa pripadnice iz Rog. Slatine. Tndi v vajah na orodju srečamo med zmagovalci v skupini mladincev IL razreda Rog. Slatino, pri mladincih III. razreda pa Celje-Gaberje. Veseli smo teh rezultatov in želimo, da bi bil uspešni tndi na bližnjem državnem prvenstvu. Košarka SLABŠI USPEHI OD PRETEKLEGA LETA Mladinci in mladinke Celja so se . nedeljo pomerili v Mariboru na mladinskem prvenstvu Slovenije. Vrnili so se v Celje z nič kaj prida bilanco. Mladinci so bili poraženi od Maribora (28:89), Branik H (19:66), Proletarca (27:30), edino zmago pa so dosegli proti Braniku I (55:44). Tudi mladinke so dpživele tri ponize — z Odredom 21:26, Brr.uikom 17:68, Mariborom 20:29. premagale pa so Ljubljano s 14:10. V lanskem letu smo uijotavljeli velike uspehe celjskih mladih košarlcarjev na republiškem in celo na državnem prvenstvu, letos pa so obtičali skorajda na repu sodelujočih društev. Kegljanje KVALITETEN TURNIR V CELJU Agilni kegljaški klnb »13. maj« je organizi- ral v počastitev Dneva borcev kegljaški turnir v mednarodnem slogu, borbena partija. Turnir- ja se je udeležilo kar 10 ekip, ki so se zvrsti- le takole: Beton 767, Kladivar 73Ä, Prebold 712, Elektro 664, Zabukovca 634, Kovinar 625, Kovi- noteUna 621, Olimp 590, Invalid 585 in »15. maj« 557 kegljev. IZ SLOVENSKIH KONJIC Gasilsko društvo v Tepanju pri Slov. Konjicah priipravlja za nedeljo, dne 1. julija gasilske vaje, na katerih bodo sodelovala tudi ostala okoliška društva. Gasilci v Tepanju so edini v konjiški občini, ki imajo še ročno brizgalno." Gostinsko podjetje »Gaberje« Celje, Mariborska cesta št. 65 potrebuje za takojšnji nastop kvalificirano KUHARICO z daljšo prakso. — Plača po tarifnem pravilniku oziroma dogovoru. Ponudbe poslati na gornji naslov. Društva in organizacije, ki se obračajo na zadrugo z raznimi prošnjami za prispevke, obveščamo, da nimamo za to razpo- ložljivih finančnih sredstev in v bodoče na eventualne prošnje ne bomo odgovarjali. KMETIJSKA ZADRUGA »POHORJE« •Zreče MEHANIČNA TKALNICA CELJE razpisuje mesta za sprejem v uk: 4 ključavničarske vajence (strojno ključavničarska stroka) in 1 električar ja — vajenca. Pogoji za sprejem: 3 razredi gimnazije. Lastnoročno pisane prošnje je vložiti na upravo podjetja. Letna skupščina Zveze voiašhih voinih invalidov INVALIDI SO ZBOROVALI V CELJU — OBRAVNAVA PROBLEMOV —Í KRITIKA ORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV — SKRB ZA OTROKE PADLIH BORCEV V nedeljo so se v dvorani Okrajne zadružne zveze v Celju zbrali na redno letno skupščino delegati vseh osnovnih organizacij zveze vojaških invalidov iz celjskega okraja. Na skupščini so bili navzoči tudi zastopniki OLO Celje ter Glavnega odbora ZVVI in invalidov iz Ljubljane, Maribora, Trbovelj in Za- greba. Poročilo v enoletnem delu okrajne organizacije je podal predsednik OO ZVVI, tov. Tone Grm. Po združitvi obeh okrajnih organizacij, to je Celje in Šoštanj v eno enotno zvezo voja- ških invalidov celjskega okraja, šteje sedaj organizacija 3365 članov, od tega 1114 osebnih invalidov ter 2251 ostalih članov. Podatki sicer kažejo, da ca. 300 invalidov še ni vključenih, kar i>a je malo verjetno, saj so se osnovne or- ganizacije, teh je 48, v preteklem letu nemalo trudile, da vključijo vse upra- vičence v organizacijo. Ustanovljeni so bili tudi občinsk. odbori in to na vseh sedežih občin. Najmočnejša sta občin- ska odbora ZVVI v Žalcu in Mozirju, ki štejeta 576 članov, najmanjša pa v Planini in Vranskem s 70 člani. Uspešno so bila izvedena razna tek- movanja, tako v počastitev 10-letnice obstoja ZVVI in 10-letnice osvobodit- ve. Šolska mladina je pisala naloge iz teme NOB, najboljše, 79 po številu, pa je ZVVI tudi nagradila s knjižnimi na- gradami. V času tromesečnega tekmo- vanja so organizacije beležile lepe uspehe. Najboljši so bili občinski od- bori Mozirje, Šentjur in Laško, od osnovnih organizacij pa Štore, Griže in Gornji grad. Posebne skrbi so bili tudi v pretekli dobi deležni otroci padlih borcev. Ti so v glavnem materialno preskrbljeni, saj uživajo vso pozornost organizacije ZVVI in drugih. V bodoče pa jim bo treba posvetiti še več pozornosti, po- sebno v pogledu njihovih učnih uspe- hov in pravilnega usmerjanja v po- klice. Vse premalo pa je büo napravljenega v pogledu strokovne usposobljenosti in- validov, to je njihove prekvalifikacije. Za te namene so sicer predvideni pre- cejšnji zneski, vendar je odziv član- stva minimalen. Zdi se, da je precej invalidov, ki še ne vedo, da imajo možnost pridobitve potrebnih delovnih sposobnosti in s tem tudi dela, vendar se za to premalo brigajo. Za ortopedske izdelke je bilo lani potrošenih nad 3 milijone dinarjev, vendar pa so izdelki slabi, pa tudi no- benih tehničnih napredkov nii opaziti. Znani so primeri nesolidne izdelave, kar meče slabo luč na podjetje, ki iz- deluje pripomočke. V Celju je sicer ustanovljena samostojna ortopedska delavnica, ki je mlado podjetje ter bi potrebovalo več pomoči. Ta pomoč pa je slaba ter da misliti na monopolnost ljubljanskega podjetja. V razpravi so člani živahno obravna- vali vrsto problemov. Precej govora je bilo tudi o finančnih sredstvih, ki so skromna ter zahtevajo kar največjo štednjo. Več pozornosti bo treba po- svetiti prekvalifikaciji invalidov ter člane seznanjati z možnostmi vključitve v delo. Posebno pozornost zasluži obravana- va šolskih uspehov otrok padlih bor- cev. Tu se nam vsiljuje misel, da se dve organizaciji, to je ZVVI in ZB lo- čeno zanimata za njihove probleme. Ali ne bi bilo bolje, da bi za to skrbela le ena, pa ta temeljito, ali pa bi se sestavil enoten koordinacijski odbor ZVVI in ZB, ki bi brez dvoma temelji- teje in laže delal. Ob koncu so izvolili še nov okrajni odbor zveze vojaških invalidov in dru- ge organe organizacije celjskega okraja. (t) PREKINITEV ELEKTRIČNEGA TOKA Obveščamo odjemalce električne energije, da bo dne 1. julija 1956 zaradi rednih vzdrževalnih del prekinjena dobava električne energije na področju navedenih transformatorskih postaj kot sledi: Union od 6. do 7. ure, Trg Svobode in Lisce od 7,30 do 10. ure in Lopata od 11. do 13. ure. Iz varnostnih razlogov je smatrati vse elek- trične naprave pod napetostjo. Elektro Celje, Tehniška izpostava Celje-mesto OSNOVNA ORGANIZACIJA ZB NOV DOLGO POLJE - NOVA VAS bo priredila v soboto, dne 30. VI. 1956 ob 19 v dvorani »Kladivar« SVEČANO PROSLAVO V POČASTITEV »DNEVA BORCEV« Po kulturnem sporedu bo družabni večer z bogatim srečolovom! Vstop prosti Vabljeni! OBVESTILO Komisijska trgovina v Celju obvešča vse svoje stranke, ki imajo v prodaji kakršnekoli pred- mete v poslovalnici na Slomškovem trgu št. 1 (železnina, kolesa, stroji in drugo), da so vsi ti predmeti preneseni v poslovalnico na Tom- šičev trg štev. 12. Za vsa izplačila ali even- tualne vrnitve se je obrniti na navedeno po- slovalnico. OPOZORILO Opozarjamo vse lastnike oziroma koristnike vodnih strug ob Savinji in pritokih, da mora- jo pred vsakim čiščenjem odnosno osuševa- njem struge v smisln čl. 17-5 in čl. 36-12 za- kona o sladkovodnem ribištva to javiti Ribi- škemu društvu v Celju, da bo društvu omogo- čeno po svojih organih pravočasno zaščititi ribe in ribji zarod. Ribiško društvo Celje bo vse kršitelje tozadevnih zakonskih določil pri- javljalo sodniku za prekrške in zahtevalo od- škodnino za povzročeno škodo. Nadalje opozarja starše, da opozore svoje nedoletne otroke, da je vsak ribolov brez veljavne ribolovnice po zakonu prepovedan. Za prekrške otroka odgovarjajo starši. RIBIŠKO DRUŠTVO CELJE OBVESTILO V soboto, dne 30. junija 1956 bo na atletskem stadionu Borisa Kidriča v Celja republiško ribiško-športno tekmovanje v metih umetne mahe in obtežilnika. Pričetek tekmovanja bo ob 7. uri zjutraj. Prvo republiško tekmovanje v lova rib bo dne 1. julija v Voglajni pri Šentjurju s pri- četkom ob 6. ari zjutraj. Vsi ljubitelji ribiškega športa vabljeni! Odbor SPOROČILO Ob odhoda iz službe v >Ljadski restavraciji« Celje se nisem mogel od vseh osebno posloviti. Zato se na ta način zahvaljujem vsem cenje- nimnim dobaviteljem za kulantno, točno in solidno postrežbo in vsem gostom za zaupanje, v katerem so obiskovali lokal v tako številnem obisku in s tem omogočili podjetja razvoj in uspeh na sedanjo višino. Vsem prisrčna hvala. Avgust Kocjan, bivši upravnik IZJAVA Podpisani Kljakovič Ratomir, stanujoč v Lja- bečni št. 21, preklicujem članek, kateri je bil objavljen v »Celjskem tedniku« št. 24 na strani 5 pod naslovom »IZKUŠNJA JIH NI IZUČILA«. Zahvaljujem se delavskemu svetu, kolektivu in direktorju Opekarne Ljubečna-Bukovžlak, da so odstopili od tožbe. Pripomnil bi, da sem bil o poslovanju pod- jetja napačno obveščen, ker sem bil dne 22. 6. 1956 povabljen na sestanek delovnega kolek- tiva, na katerem smo vse te probleme obrav- navali. Uvidel sem, da je bilo moje mišljenje napačno. Ljubečna, dne 22. 6. 1956 KIjaKovič Ratomir, Ljubečna 21 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spre- mili našega skrbnega in dobrega očeta OGRIZEKA IVANA na zadnji poti. Prav tako prisrčna hvala za poklonjene vence in cvetje. Posebna hvala dr. Cerino, ki je požrtvovalno lajšal pokojniku teške dneve. Hčerka Justina por. Stifter in sorodstvo. Nedelja, 1. jnlija 11,15 Izbrali ste — prisluhnitel 11,30 Za vsakogar nekaj Ponedeljek, 2. jnlija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 O celjskem športu in špotmikih 17,30 Stane Terčak: Iztokova smrt glasbeno-literarna oddaja) Torek, 3. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15—23,00 Prenos sporeda RL Sreda, 4. julija 6,00—23,00 Prenos sporeda RL Četrtek, 5. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Gospodarski feljton 17,40 Igra Instrumentalni kvintet Radia Celje Petek, 6. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17,15 Igra Godalni orkester »I. Cankar« p. v. Dušana Sancina Sobota, 7. julija 17,00 Domače novice, objave in reklame 17.15 Izbrali ste — prisluhnite! 17,30 Z dojfio^o^o^vjirijeteg delopusi PUTNIK - CELJE obvešča cenjene stranke, da ima v prodaji nove vozne rede. Preden se odločite za potovanje na letni dopust se posvetujte z nami. Vse vizume in potrdila za nabavo potnega lista Vam preskrbi v najkrajšem času PUTNIK - CELJE. Po Jugoslaviji je smer našega 12-dnevnega potovanja, cena 9.800 din. Udeležite se potovanja v ATENE, cena po- tovanju s konu)letno oskrbo je 14.000 din. V mesecu juliju bo dvodnevni avtobusni iz- let na GROSSGLOCKNER, prijave sprejemamo do 10. jnlija, cena 8.990 din. Obiščite Blejsko regato cd 24. 8. do 2. 9. 1956. Zastopanih bo 20 evropskih držav, predprodaja vstopnic pri PUTNIK - CELJE. PREKLICNA IZJAVA Podpisani Levar Martin, gospodar т Sp. Krašah 6, preklicujem in obžalujem vse ob- dolžitve in žalitve, izrečene napram 2unter Francu, posestniku v Sp. Krašcah št. 22 z iz- javo, da ga nisem hotel žaliti. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od kazenske tožbe. Spodnje Kraše, dne 26. junija 1956. Levar Martin PRODAM 1200 liirov prvovrstnega jabolčnika po ugodni ceni. Naslov v upravi lista. PRODAM polovico hiše v Celju. Naslov v upra- vi lista. PRODAM večji zidan štedilnik s ploščami, gre- je bojler. Menhart Alojz, Celje, Zvezna 12. PRODAM ali zamenjam stavbno parcelo 78 a v Mtdlogii (bivša parcela Lednik), za parcelo v bližini Sempetra. PRODAM mizarsko orodje. Celje, Zagata 2. PRODAM hmeljsko sušilnico 2x2. Naslov т upravi lista. PRODAM rezan pohorski granit za nagrobni spomenik. Vprašati pri Zorko, Celje, Vod- nikova 6. PRODAM enonadstropno stanovanjsko hišo s prostim lokalom (izven skupnosti) v Celju» oddaljeno od kolodvora 8 reinut (cena 2,200.000 din). Kupcu je hkrati z lokalom takoj na razpolago stanovanje. Ponudbe na upravo lista pod »Primerno za obrt«. PRODAM, ugodno, 15 mesecev staro rodovniško psico (nemški ovčar). Naslov v upravi lista. PRODAM njivo (lepa lega, primerno za stavb- no parcelo). Naslov v upravi lista. PRODAM parcelo v Selcah in amerikansko pi- salno mizo. Naslov vupravi lista. PRODAM posestvo (srednje) hišo z gospodar- skim poslopjem, oddaljeno 15 minut iz Celja. Vprašati Kajuhova 6, Celje. PRODAM motorno kolo »Standard 500 ccm«, ge- neralno popravljeno. Cena 150.000 din. Na- slov v upravi lista. PRODAM pisalni stroj »Remington« (portable- kovček) v zelo dobrem stanju. Naslov upra- vi lista. PRODAM ali ZAMENJAM za enodružinsko hi- šo, sadjarsko-vinogradniško posestvo, 70 mi- nut iz Celja, 8 ha, polovica gozda, 1 ha vi- gradov, 6000 trsov, 2000 sadnih dreves, 1 nad- stropna hiša z gospodarskim poslopjem, 100 hI posode, z vsem inventarjem. Informacije pri Lečnik, urar, Celje, Zidanškova. KUPIM sobo, garsoniero ali malo stanovanje v Celju. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno stanovanje v Beogradu za enakega v Celju. Krumpak Matilda, Beo- grad, Nemanina 5. ZAMENJAM sončno dvosobno stanovanje s ku- hinjo in shrambo v centru za enako s ka- binetom v centru ali najbližji okolici. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dve samski sobi v centru za sta- novanje v centru. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dve samski sobi (ločeni) v centru za stanovanje v mestu. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvosobno stanovanje s pritiklinami ) na Vranskem za enako ali večje v Celju. Informacije dobite na Stanovanjski upravi Celje. ZA VSE RAZREDE GIMNAZIJE instruira soli- den študent (tudi za stanovanje ali hrano). Naslov v upravi lista. OPOZARJAM sopotnika, ki mi je izmaknil list- nico v vlaku iz Celja proti Rogatcu in kateri je izstopil v Šentjurju pri Celju, da mi vrne vsaj dokumente. »AUREA« CELJE sprejme uslužbenko-ca za vodenje materialnega knjigovodstva, mezd in blagajne. Pismene ponudile poslati na naslov podjetja. Nastop službe takoj. GARAŽO za dva osebna avtomobila oddamo v najem s 1. 7. 1956. Zglasiti se na upravi gostinskega podjetja restavracija »Pošta«, Celje. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLU2BA Dne 4. julija 1956: dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska cesta 36. Nedeljska zdravniška dežurna služba traja od sobote od 18. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj. CELJSKO GLEDALIŠČE ^,.^1**.'^!^°' J"'''* ^'56 ob 14 - Eliot: OSEB- NI TAJNIK — Gostovanje v Topolšici Torek, 3. julija 1956 ob 20,30 — Potrč-Grunt ZLOČIN — Zaključena predstava 2.a Zvezo borcev ONO UNION, CELJE Od 1. do 5. 7. 1956: »Ona je vedela kaj hoče«, ameriški film Od 6. do 10. 7. 1956: »Kraljica Kristina«, ameriški barvni film KINO DOM, CELJE Od 1. do 4. 7. 1956: »Izza spuščenih zaves«, italijanski film Od 5. do 9. 7. 1956: »Bistre glave«, ameriški barvni film i