QlS^om
s~yu6&ce.
/»MER
’ ^'^-	* IN SPJR5T
FORfc.^ j22? ANGUAG6 OMIY
Ska Domovi ima

yaa^-:..:'' .v:.}'-- vs
No. 155
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 16, 1971
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Predsednik kitajske vlade obišče Balkan!
Madžarski list svari pred protisovjetsko zvezo med Romunijo, Jugoslavijo its Albanijo, ki jo naj bi snovala Kitajska.
DUNAJ, Avstr. — Madžarski vladni list Magyar Hirlap je Zadnji petek objavil vest, da Pride letošnjo jesen predsednik kitajske vlade Ču En-laj obiskat Nomunijo, Jugoslavijo in Albanijo. Cilj tega obiska naj bi bila Povezava omenjenih treh držav lla Balkanu v nekak protisovjetski blok, ki bi se oslanjal na Kitajsko. Madžarski list trdi, da so taki načrti zelo nevarni in da bodo gotovo spodleteli.
V Beogradu in v Bukarešti Uradno ne potrjujejo in ne zani-kavajo madžarske vesti, prizna-Vajo le, da je bil kitajski predsednik vlade povabljen na obisk da je povabilo bilo sprejeto. ^ Beogradu računajo, da ne bo Prišel Ču En-laj, ampak kak drug visok član vlade na čelu cele delegacije.
Albanija je prelomila z Moskvo pred 9 leti in pognala sovjetske podmornice iz svojega oporišča na otoku Saseno. Od tedaj je bila zvesta zaveznica Kitajske, edina med komunistič-u^rni državami v Evropi.
Jugoslavija je pretrgala z Moskvo leta 1948, pa služila Kitajski dolgo let za tarčo napadanja v sporu z Moskvo, dokler te postal ta odprt in ni bilo kloskve več treba napadati posredno preko Beograda. Ta je ^a te napade odgovorjala tedaj 2 napadi na Albanijo.
Romunija je ves čas povezana s Sovjetsko zvezo, pa trdno krani svojo neodvisnost in suverenost. V sporu med Moskvo te Peipingom stoji na jezo Moskve ob strani. Tej prav tako ni všeč neodvisna romunska polivka proti svobodnemu svetu. Skuša jo ukloniti z gospodar-skimi ukrepi in vojaškimi grožnjami, toda Romunija se doslej Se kar dobro drži.
^Hende se jezi na ZDA faradi odklonitve Posojila
SANTIAGO, Čile. — Predsed-tek republike Allende je dejal v zvezi z odklonitvijo zaproše-'tega posojila pri Export-Import kanki, da odklanja vsak pritisk. Zunanji minister je odklonitev Posojila označil kar naravnost 2a “izsiljevanje in vmešavanje”.
Export-Import banka je po-s°jilo odklonila, dokler Čile ne te’edi vprašanja odškodnine za kakrene rudnike, ki jih je vlada Čila vzela ameriškim družbam. Skupno naj bi bile te družbe vložile v rudniške in druge naprave v Čilu preko 700 milijonov dolarjev. Allendejeva lastno stranka poziva vlado Čila, naj odkloni vsako odškodnino.
Poravnajte naročnino, če le mogoče, na prvo obvestilo!
Vremensh
prerok
pravi:
pteno oblačno in nekaj hlad-Naj višja temperatura
Novi grobovi
John Česen
V	soboto je umrl v Euclid General bolnišnici 76 let stari John Česen s 315 E. 232 St. (preje z E. 61 St.), rojen v Dobu pri Domžalah v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož pok. .Catherine, roj. Kavčič, oče Johna, Richarda in Kathleen, 3-krat stari oče, brat Franka, Paula, .uouise DrUgovich, Josephine Čoreil in pokojnih Avgusta, Petra in Anne Križman. Bil je pleskar in je imel svoje lastno podjetje, dokler ni šel v pokoj. Bil je član Kluba slov. upokojencev za senklersko področje m SNPJ št. 147. Pogreb bo v sredo ob 8.30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika .oo položeno na mrtvaški oder danes ob 2. popoldne.
Louis J. Koshel
V	petek je umrl v veteranski bolnišnici 60 let stari Louis J. Koshel s 1154 E. 61 St., sin Antona in pok. Louise, roj. Sader, brat Antona Jr., Ann Weaver (Havaji), Laure Puleo, pok. Mary Debevec, Alexa, Lillian Sanuik. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu in je bil zaposlen kot inšpektor pri Gabriel Go., dokler ni zbolel. Bil je član KSKJ št. 25. Pogreb je iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda danes zjutraj ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9., nato na Kalvarijo.
Isabelle Mae Crautliamel
V	četrtek je umrla v Huron Rd. bolnišnici 64 let stara Isabelle Mae Crauthamel, roj. Van-dervast, s 6218 St. Clair Avenue, vdova po pok. Josephu G., mati Lillian Cabic (Melbourne, Fla.), Betty Novak (žena sen. A. E.
Slovenska kapela v Washington!! posvečena
Oltar Brezjanske Marije v Slovenski kapeli je posvetil v soboto ob enih pop. škof dr. Držečnik in nato daroval na njem slovensko sv. mašo. V nedeljo so se vršile ostale posvetitvene slovesnosti v Slovenski kapeli in v glavni gornji cerkvi Narodnega svetišča. Veliko število Slovencev je prihitelo na to slovesnost iz Slovenije, iz vseh delov ZDA in iz Kanade.
Ni. jim treba sodelovati	^
pn opeaacijah za splav ,
BOSTON, Mass. — Zveza bolniških (medicinskih) sester dr-
žave Massachusetts je sprejela stališče, da ni mogoče bolniških sester siliti, da bi sodelovale pri operacijah za prekinitev nosečnosti in vseh drugih, ki so v nasprotju z njihovimi verskimi nazori in prepričanji, če ni skrajna sila in je v nevarnosti življenje.
Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo!
Helen Preotle
V	petek je umrla v Madisonu 88 let stara. Helen Preotle, vdova po pokojnem Johnu, mati Frances, Josepha, Johna in Miltona. Pogreb je danes iz Belim pogrebnega zavoda.
Josephine Kersman
V	Huron Rd. bolnišnici je umrla 57 let stara Josephine (Pep) Kersman s 101 E. 209 St.,
pace sn najemnine, Filar Bče aev Seča]
WASHINGTON, D.G. —Predsednik R. M. Nixon je sinoči objavil zamrznitev cen, plač in najemnin za 90 dni na temelju teh preteklo soboto. Uvedel je 10% carine na vge uvoženo blago z izjemo onega, ki ima določene kvote. Napovedal je znižanje davkov, ki naj požene gospodarstvo v nov, hitrejši tek ter tako ustvari nova .delovna mesta.
Dolar, ki je bil na mednarodnem denarnem trgu že dalj časa v težavah, si išče sam nov tečaj.,, ko; jej Nixon Rjavil, da. ZDA ne bodo več zamenjavale dolarje v zlato, kot so to delale doslej vsaj tujim narodnim bankam.
Novaka), Marguerite Sisley, Jo-j rojena Hlad v Clevelandu, žena sepha G. Jr., 8-krat stara mati, Henryja J., mati Edv/arda in sestra Roberta, Josepha, Stan- j Henryja Jr., 3-krat stara mati, ieyja, Marguerite (vsi v Michi- [ sestra Mary Zakrajšek, Rose-ganu). Pogreb bo iz Grdinovega j rnary, Louisa in Franka Hlad. pogrebnega zavoda na Lake Pokojna je bila članica SŽZ št.
Shore Blvd. pod vodstvom Zakrajškovega pogrebnega zavoda na Kalvarijo. Truplo pokojne bo na mrtvaškem odru danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9.
25 in W.o.W. No. 73. Pogreb-je iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. danes ob 8.15,
Mikrofone kradejo
Mikrofoni so zaželjeno blago, zato so jih začeli razni tatovi in vlomilci krasti tudi po katoliških cerkvah. Tako je bilo v cerkvah nadškofije St. Louis ukradenih preteklo leto skupno 64 mikrofonov v skupni vred-
v- cerkev Marije Vnebovzete ob j nosti $13,000. Skupno je bilo v 9., nato na All Souls pokopa-1 cerkve in župnišča te nadško-lišče.	fije lani 354 vlomov.
WASHINGTON, D.C.
2500 Slovencev se je zbralo v glavnem mestu za posvetitev kapele' brezjanske Marije Pomagaj v svetišču Marijinega brezmadežnega Srca. Nekateri so prišli že v četrtek, tako članice SŽZ, večina pa v petek, kot Cleve-landčani in 169 romarjev iz Evrope, za katere je vladalo največje zanimanje, ker je vsak tukajšnji rojak želel najti med njimi kakega znanca, če ne celo sorodnika. Bolj bližnji, ki jim ni bilo do ogledovanja mesta, marveč so se hoteli udeležiti le cerkvene slovesnosti, so pa prišli šele v nedeljo in se v nedeljo tudi vrnili.
V	petek zvečer je bila v dvorani hotela Sheraton-Park dobrodošlica, pri kateri je sodelovala gdč. Joan Birsa iz Denver-ja.
V	soboto je večina šla ogledovat mesto in tri slovenske razstave, prirejene za to priložnost. Ob eni popoldne je škol Držečnik ob navzočnosti lepega števila duhovnikov in romarjev posvetil oltar v slovenski kapeli, nato pa na njem sodaroval s 6 duhovniki sv. mašo za dobrotnike kapele.
Popoldne ob petih je bila v hotelski dvorani slavnostna akademija, na kateri sta prepevala zbor Korotan in pevska skupina SŽZ “Dawn” iz Clevelanda, z izbranimi pesmimi, med katere so bili vpleteni prizorčki kot “Krst pri Savici” (Slov. narodno gledališče v Torontu v režiji Viljema Čekute), “Preljubo veselje” (Dr. Jerko Gržinčič s clevelandsko mladino) in “Baragi v spomin”, v katerem je p. Bertrand Kornik, OEM., bral odlomke iz Baragovega katekizma v čipevščini. Navzočnost tako Slomškovega in Bara-
Angiija m Irska morata iskati pot k sporazumu
BELFAST, Ulstr. — Če pogledamo v zgodovino odnosov med Angleži in Irci, bi lahko imenovali naše stoletje dobo nepretrgane državljanske vojne, hi spada med najdaljše v Evropi. “Nepretrgane pravimo, čeprav dogodki delajo videz, da to ne drži.. Kdor tako misli, se moti.
Ko je londonska vlada po koncu prve svetovne vojne sklenila mir z Irci, je novo stanje na Irskem otoku ustvarilo dve posledici. Irci so dobili svojo neodvisno republiko, mir se je pa vrnil le v južni večji del otoka, čeprav je bilo na obeh straneh, angleški in irski, mnogo nezado-vljnežev z novim stanjem. Vendar so se duhovi v irski republiki polagoma pomirili. Danes vlada tam mir.
Drugače so se razvijale stvari v Severni Irski, kjer je bila v okviru kompromisa med obema narodoma ustanovljena posebno provinca Ulster s protestantovsko večino in katoliško manjšino. Politična nesreča je, da ima vsaka narodnost tudi svojo vero. Pri zmernem delu prebivalstva je tudi to delalo težave,
ker so se katoličani stalno pritoževali, da kot manjšina nikoli ne dobivajo od javne uprave vsega, kar jim po prvotnem dogovoru pripada. Zato je katoliška irska manjšina kmalu padla pod vtis, da jih protestantovska večina stalno in načrtno zatira in pritiska ob steno, posebno na gospodarskem in socialnem polju.
Obe narodnosti imata tudi vsaka svoje nestrpneže, ki imajo v marsičem prav, gotovo pa ne takrat, kadar svoje pritožbe pretiravajo. Nestrpneži so med Irci bolje organizirani kot med Angleži. Tudi to je posledica dolgoletne državljanske vojne na Irskem, ki je imela na irski strani svojo hrbtenico v Irski republikanski armadi. Ta organizacija je ostala živa tudi po delitvi otoka in prisega še danes na svoje ideale, ki si jih je izbrala še pred prvo svetovno vojno. Na žalost ni samo obdržala svoje nekdanje ideale, ni spremenila tudi sistema podtalnega vojskovanja z javno upravo, ki je v rokah protestantovske večine. Povod za njeno podtalno delo so
dajale napake, ki jih je stalno delala in jih še dela protestantovska večina v provinci Ulster. Seveda je taktika Irske revolucionarne armade stalno razburjala tudi angleške nestrpneže in tako je v Severni Irski ali Ulstru stalno tlela podtalna državljanska vojna.
Stanje v provinci je postajalo zmeraj bolj neznosno, zato je ulstrski ministrski predsednik Brian Faulkner poskusil vpeljati režim trde roke. Irska' revolucijonarna armada je ta korak smatrala za vojno napoved in državljanska vojna je zopet zdivjala v glavnem mestu Belfastu in nekaterih drugih večjih mestih in naselbinah. Stanje je postalo tako napeto, da je morala poslati angleška vlada iz Londona svoje čete v provinco, da pomagajo vzdrževati red. Čete nimajo sreče, s svojimi akcijami prilivajo samo olje na ogenj državljanske vojne, ki njeno nesrečo živo opisujejo dnevna poročila v evropskem in ameriškem časopisju.
Smo predaleč, da bi mogli nepristransko soditi, kdo je bolj zakrivil sedanje stanje. Držal bo irski očitek, da pro-
testantovska uprava ni zmeraj uvidevno postopala s katoliško manjšino. Je vsako pomirijevalno akcijo odkla-dala, to pa je irske katoličane zmeraj bolj bolelo in jezilo. Na drugi strani je bila morda večkrat tudi irska rekcija na taktiko protestantovske uprave prehitra in premalo premišljena.
Kako končati državljansko vojno? Predlogov je več, težko je reči, kateri med njimi je najboljši. Morda bi bilo najbolje, da bi zadevo vzeli v roke angleška vlada v Londonu in irska v Dublinu. Če nič drugega, se bosta vsaj pogovarjali daleč od napetega stanja v provinci Ulster.
Žal taka pot še ni na vidiku. Londonska vlada ima sedaj drugih težav preveč, da bi se mogla resno posvetiti še reševanju irske državljanske vojne. Treba bo, da se angleška javnost bolj zanima za ta pereči problem in prisili vlado, da ga začne resno reševati. Boljša bi seveda bila pogajanja v provinci sami, toda tam so duhovi tako razburjeni, da na to pot zaenkrat ni mogoče misliti.
Nad govega naslednika — škofov dr. Držečnika in Salatke — na akademiji je dala tema prizoroma še večji poudarek.
Ob 7.30 je bil v hotelu slavnostni banket, ki se ga je udeležilo 1130 rojakov. Predsednik gl. odbora za postavitev Slovenske kapele Josef J. Nemanich je pozdravil vse navzoče in se zahvalil vsem, ki so za kapelo darovali, nato pa dal besedo nekaterim izmed odličnih gostov, ki so s svojimi govori navzoče kar vžigali.
Najbolj je vnel vse bivši sen. F. J. Lausche s svojo slovensko šaljivostjo, pa nato z angleškim govorom, ki je bil kot visoka pesem slovenski delavnosti in sposobnosti.
Direktor Narodnega svetišča William McDonough ni mogel prehvaliti slovenskega naroda zaradi njegove velike zvestobe veri in Mariji. “Sam sem bii priča, kako so komunisti napadali in morili vaše duhovnkie in versko zavedne lajike, ko sem bil tajnik papeškega nuncija v Beogradu in prišel večkrat na Bled in Brezje. Slovenci niste klonili, marveč vztrajali v veri in ljubezni do-Marije-in to prinesli, tudi sem v Ameriko nam v spodbudo,” je dejal W. McDonough.
V nedeljo so se začeli rojaki zbirati v svetišču že pred poldne. Ob eni, ko se je slovesnost začela, je bil prostor pred slovensko kapelo v spodnji cerkvi naravnost natrpan. Vsi so zapeli “O Marija, naša ljuba mati”, na kar je škof dr. Maksimilijan Držečnik ob asistenci 5 škofov in 50 duhovnikov blagoslovil Marijino sliko in kapelo, nato pa imel krasen govor o Brezjanski Mariji. Korotan je zapel pesem na čast Brezjanski Mariji. Med ljudskim petjem “Marija, mati ljubljena” so vsi začeli odhajati v gornjo cerkev. Mogočno so donele orgle pod prsti maestra dr. J. Gržin-čiča, ko se je skozi njo pomikal sprevod s križem in svečarjema, slovensko, ameriško in papeško zastavo ter njih častno stražo, narodnimi nošami in duhovščino, med njimi msgr. William McDonough, rektor svetišča, wa-shingtonski pomožni škof John S. Spence, škof Romeo Blanchette iz Jolieta, škof Charles A. Salatka iz Marquetta. Sledilo je 42 slovenskih duhovnikov, ki so somaševali s škofoma dr. Jenkom in dr. Držečnikom. Vodja ceremonij je bil msgr. Baznik.
Ko so bili vsi na svojih prostorih, je washingtonski pomožni škof John S. Spence prebral papeško brzojavko, po kateri je sv. oče poslal vsem navzočim svoj blagoslov. Msgr. M. Jezernik je isto prebral ,v slovenščini. Msgr. Butala je nato bral posve-
Iz Clevelanda in okolice
Vandali—
V petem in šestem stoletju je ropalo po Evropi in severni Afriki in uničevalo vse, kar je doseglo, iz gole želje po uničevanju germansko pleme Vandalov. Neka skupina “vandalov” je, izgleda, vpadla v slovensko senklersko področje. V" noči od soboto na nedeljo je razbila okno državne trgovine z alkoholnimi pijačami, razbila okno trgovine Cimperman in odtrgala cestni napis in prometni znak na križišču Glass Avenue in Norwood Rd. Slični poskusi so bili vidni tudi drugod. Na obisk—
K svojemu stricu in njegovi družini, 1124 E. 76 St., je prišla na obisk gdč. Anka Kavčnik iz Dragomerj a pri Brezovici, zadnjih par let živeča v Ljubljani. Ostala bo en mesec. Dobrodošla med nami!
Smrt v domovini—
Ga. Francka Hočevar, 6224 Carl Avenue, je dobila žalostno sporočilo, da ji je 14. julija v ljubljanski bolnišnici umri brat Jernej Tekavčič, star 71 let. Pokopan je na pokopališču Stara cerkev pri Kočevju. Bil je vdovec in je zapustil poleg omenjene sinove Florijana, Ladota in Ceneta, hčerko Malko, por. Lesar, pri kateri je zadnje čase živel, brata Rudolfa v Nemčiji, polsestro Mary Steklasa in polbrata Venceljna Tekavčiča v Clevelandu ter druge sorodnike v domovini in tukaj.
Stokcs pojde v SFRJ—
Mestni župan C. Stokes je preteklo soboto odpotoval za tri tedne v Evropo, kjer se bo zadrževal največ v Jugoslaviji in Romuniji.
Pinkney dobil polno črno podporo—
Volivci 21. volivnega okrožja, ki jih vodita brata Carl in Louis Stokes, so na svojem zborovanju pretekli petek, zvečer soglasno sklenili podpreti župansko kandidaturo A. R. Pinkney-ja. Ni še jasno ali bo ta kandidiral kot demokrat ali kot neodvisen.
Pozdravi—
Mrs. Amalia Medved iz Geneve, Ohio, in njena vnukinja Sharon pošiljata pozdrave'vsem prijateljem v Ohiu iz Seattle, Wash., kjer sta na počitnicah pri sinu Mrs. A. Medved Feliksu, s katerim se niso videli že 14 let.
Ključe izgubil—
Nekdo je v soboto, 7. avgusta izgubil v bližini Slov. delavskega doma na Waterloo Road povezek treh ključev. Če jih j s kdo našel, je prošen, da pokliče tel. št. 431-0789. * S
orgle pa igral dr. J. Gržinčič.
Po sv. maši so bile pete litanije Matere božje in zahvalna pesem, ki je kljub velikanskemu prostoru mogočno odmevala.
S tisto tako priljubljeno “Marija, skoz življenje” so začeli ro-
marji odhajati iz svetišča in se titveno spomenico v slovenščini, zbirati na stopnicah za skupno
msgr. Baznik pa v angleščini, nakar se je začela sv. maša. Prvo berilo je bral v slovenščini Viljem Čekuta iz Toronta, drugo v angleščini pa Jože Nemanič, predsednik glavnega odbora za Slovensko kapelo. Slovensko pridigo je imel škof dr. Držečnik, angleško pa čikaški pomožni škof Grady. Med sv. mašo je prepeval zbor Korotan, na
slikanje. Večina se je še isto popoldne odpeljala na svoje domove.
Vsi udeleženci “slovenskih dni v Washingtonu” so odhajali včeraj iz Washingtona, kjer je bil krasen jasen dan, z najlepšim vtisom in s poživljeno ljubeznijo do slovenskega naroda in do njegove mogočne kraljice Marije Pomagaj.
Ameriška Domovina
F==fe
/1 VI I I/I c- v v
I T I O Rt % il
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
r'ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor : Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.bQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 155 Monday, Aug. 16, 1971
Kljub protokolu isti stari duh
Taka podrejenost je tudi tista, ki jo sam Gojko Stanič potihem dopušča. Po njegovem bi smeli ljudje enega svetovnega nazora uveljavljati svojo politično organizacijo, vsi drugi pa naj bi politično delovali v breznazorski Socialistični zvezi delovnega ljudstva in ne bi mogli imeti možnosti, da se organizirajo po nazorski pripadnosti.
Neskončno daleč smo od želje, da bi se politična dejavnost (pod čemer razumemo graditev bolj človeške družbe) odvijala po svetovnonazorsko ločenih političnih formacijah. Prav zato imamo pravico pričakovati, da bo to veljalo za vse enako. Graditev boljše družbe je skrb nas vseh in vsi moramo za to skupnost delati, ne da bi se pri tem ločevali po svetovnonazorskih prepričanjih.
Tako “Družina”. Pozorno smo prebrali omenjene vrstice in ne moremo drugega kot pristaši svobode mišljenja, izražanja in združevanja dati “Družini” prav. “Družina” ne zahteva kakih privilegijev za državljane s krščanskim svetovnim nazorom, marveč le enakopravnost. Kaj malo human je tak socializem, čigar voditelji že bijejo plat zvona, bo komaj nekdo spomni na potrebo dejanske enakopravnosti v družbi. In ko jim zmanjka argumentov, se zatečejo k trditvi, da so stališča “Družine” protiustavna in nezakonita. Z drugo besedo: “Molčite, drugače bomo spravili na vas državni aparat z njegovimi policijskimi ukrepi.”
Kako majhni so še vedno slovenski komunisti v odnosih do svojih sodržavljanov! Krčevito branijo svoje preživele položaje, vidijo strahove, kjer jih ni in se zatekajo h grožnjam. In potem se licemersko pohujšujejo nad omejevanjem svobode in policijskimi ukrepi v državah kot so Španija, Portugalska in Grčija. So mar sami kaj boljši?
K. G.
I	____	_	I
1
>V!v.|
BESEDA IZ NARODA
p
Iz življenja in delovanja Siovensev v iilwaukeeju
MILWAUKEE, WIS,— Prav je. da se zapišejo dogodki, ki sn se odvijali pri nas v mesecu
Mislili smo, da je slovenska komunistična partija po vsem, kar se je zgodilo zadnje čase: Titov obisk pri papežu v Rimu, dialog med Nixonom in rdečo Kitajsko, srečanje deželnega odposlanstva italijanske Krščanske demokracije s Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije v Ljubljani, da omenimo samo nekaj primerov, le spoznala, da so poleg komunistov na svetu še drugi, ki so vsaj tako ali še bolje zmožni usmerjati svet, ga moralno oblikovati in ga voditi v boljše čase, da imajo zato pravico do enakopravnosti v družbi in do spoštovanja njih stališč.
Toda zadnja izjava sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije nas je prepričala, da sedijo v vodstvu slovenske partije še vedno ljudje, polni ideološke ozkosti, politične nestrpnosti in stalinistične miselnosti, skratka tipični predstavniki dogmatičnega marksizma najslabše vrste, ki ga je najti le še v vzhodnih deželah varšav- juliju. Saj novice radi beremo, skega pakta, kateri pa v državi, ki proglaša človečanski so- Ker smo imeli srečo z vreme-cializem za svoje vodilno načelo, sploh ne bi smel več ob- nomj je bilo v parku Triglav stajati. In vendar obstaja, pa še kako!	vse nedelje zelo živahno.
Sekretariat CK Zveze komunistov Slovenije je nena- j Tokrat bi predvsem rad ome-doma odkril, da objavlja verski list “Družina” sestavke, ki nilMlSJONSKi PIKNIK ki se je da vsebujejo tudi politična stališča in težijo k oblikovanju [vršil v nedeljo, 25. julija v politične platforme slovenske katoliške Cerkve v sedanjem parku Triglav. Namesto “mi-trenutku. Zveza komunistov Slovenije (ZKS) opozarja na gjonski piknik” bi ta dan lahko stališča, ki da so povsem politične narave in mimo katerih |imenovali MTSJONSKI PRAZ-ZKS kot idejno politična organizacija in usmerjevalna sila'nik, saj smo ga pričeli s sv. j ne more. Zlasti velja to za stališča v sestavku “Za vse ena- ]mašo, ki jo je daroval misjonar na ražnJu> Minki Mejačevi za ko” (Družina, 1.8. 1971).	č g Karel Wolbang. Ljudje so!dobre doma^ pečenice, kuha-
V tem sestavku po trditvah sekretariata CK ZKS avto-'se začeli zbirati in so pričako-|ricam: J- Jakličevi, Modicevi rji praktično spodbujajo k temu, da je mogoče obseči politič- vali misijonarja. Prišel je malo]Ivanki in Milki, Beznikovi, Lino enakopravnost religioznih ljudi v Sloveniji samo na ta|pre(j poldnem pred kapelo v monijevi Loni in hčerki ter Mi-način, če bi se ti lahko politično organizirali po nazorski spremstvu župnika p. Klavdija pripadnosti oz. ce se ZSK odreče svetovnonazorskemu kri- Okorna. Predno se je pričela teriju za članstvo v njej. Stojijo na stališču, da so možnosti sv_ maša, je iz vrst ljudstva sto-za politično udejstvovanje ljudi v Socialistični zvezi delov- pil France ,Rozina in pozdravil nega ljudstva neustrezne in nezadostne. Ker pa sta položaj! mjsijonarja ter mu izrekei do-J’ač in s- Jaklič. Pecivo so da-
vršijo. Tako je bilo tudi z misijonskim “piknikom”. Treba se je bilo žrtovati, kar pa so ljudje radi storili. S zamislijo in organizranjem je pričela Mici Coffelt. Korajžno je šla med ljudi in vsakega posebej pridobila- za delo in tako nabrala velik krog delavcev in podpornikov, ki so s svojim delom doprinesli k uspehu dneva.
Beseda zahvale je lepa beseda, ki nič ne stane. Za to naj bo izrečena vsem, ki so delali tudi po imensko: Da smo bili postreženi z dobrim kosilom, je zasluga J. Limonija in I. Bambiča za odlično pečene piščance
ci Seškarjevi. Igre so vodile: M. Grumova, T. Cimermanči-čeva, Rozinova in Modic Milka. Pijačo sta oskrbela F. Me-
Pozdravil je tudi
in vloga Zveze komunistov nedvoumno v slovenski družbi |brodošIico zgodovinsko in ustavno določena in o tem ne more biti I navzočej ki so prišli k nikakršnega dia oga (po mnenju slovenskih komunistov, op '	• zavedajoč se pomena
ur.), teh stališč “Družine” m mogoče razumeti drugače kot , dneya hoteni ali nehoteni poziv k izgraditvi posebne katoliške
politične organizacije, se pravi politične organizacije na Rekel je med drugim tudi to-verski osnovi in s tem k obnavljanju klerikalizma, ki je med ]e: Vsi vemo, daje danes na sve-narodnoosvobodilno borbo peljal na pot narodne -izdaje. ,tu milijone ljudi, ki so lačni, go-Zato sekretariat ZKS ocenjuje ta stališča in spodbude ne samo kot politično neustrezne ter v nasprotju z duhom našega družbenega in političnega sistema, marveč jih ima tudi za protiustavne in nezakonite.
Če hočemo razumeti to “vznemirjanje” komunistov nad stališči “Družine” in ga kot umetno narejenega ter
neutemeljenega odkloniti, je treba seveda slišati še drugo [memu sebi ter šel med te ljudi, naj plat zvona, se pravi, prebrati napadeni članek “Za vse ena-'da jim pomaga iz dušne in te-j ko”, ki je izšel v 15. številki “Družine” dne 1. avgusta 1971. lesne bede, se je znašel med ^ sirok
rovale:	Cimermančičeva, Bez-
nikova, Modiceva, Mernikova, Grumova, Levičarjeva, Smoli-čeva, Limonijeva, Rifeljnova in Coffelnova. Pri pecivu so ves popoldan bile Simčičeva in Bambičeva. Darovali so še: Ornik vino, Majhenič radio, Beznik odejo, Modic blazine in Mrs. Jenisevsky brisače in predpasnike. Mrs. Kristina Ko-
li, brez strehe, brez doma. Miljene je na svetu ljudi, ki ne poznajo šol ali bolnic, ne zdravnikov in zdravil. Prepuščeni '^ V darovala olje> tako je bila so samemu sebi in cesti. Miši- (jarovana tudi vsa solata in kruh jonar, ki se je odpovedal sa-dn -e marsjkaj drugega za kar
Bog povrne vsem.
Posebej so se darovali: Eme-$20, Jože Butinar
V tem članku “Družina” najprej objavlja pojasnilo Goj-njimi brez sredstev. Kje naj ^15; Rozi Ceik $10) F; Rozina ka Staniča, sekretarja univerzitetnega komiteja ZKS o^zame? Primoran je prositi, ^10[ Ivo in Mici Kunovar $10,
Neimenovani $10, V. Kralj $10, Marija Seškar $5, M. Mernik $5, Rudi Kotar $5. Veliko dela in skrbi je imel z blagajno
vprašanju, ali verniki lahko postanejo člani Zveze komuni- prositi tiste, ki jim je sreča na slov. Gojko Stanič je mnenja, da se v Socialistični zvezi zemlji milejša, človek včasih delovnega ljudstva in drugih množičnih organizacijah lah- sam pri sebi misli; saj bi dal, če ko tudi verniki udejstvujejo za skupne družbene cilje, v ne bi bilo treba pošiljati po po-
Zvezo komunistov pa je lahko sprejet le tisti, ki združuje šti, ko ne vem ne komu ne kam.ljakob Reznik; ki je bil na~kon-v sebi marksistično teorijo z nevolucionarno prakso, ker je Danes pa nam je dana prilika, lcu	s	svojjm	trudom	in	delom
marksizem edini (?) “znanstveni pogled na svet . Zato je da odrežemo kos kruha od svo-jvesej	jn	zadovoljen,	saj	je naštel
Zveza komunistov kot organizacija avantgarde svetovno jega obilja in damo nekomu, ki ^ denaria 500 dolariev nazorsko opredeljena in verniki vanjo ne morejo biti ga ne poznamo, pa ga Bog poz-1 sprejeti.	na ter nam bo za storjeno dobro
,,0.S,*ani“™ POJ«?11®’	J",1*8? UiUblfn' idCl° S*0ter° P0™1' ''Kar b0s- Hvaležni smo društvu Triglav,
skem Delu 11. julija 1971, zavrne z besedami: Ta odgo-te storili kateremu mojih
Da je bil oltar lepo okrašen, je imela na skrbi Mici Kunovar
vor nas ne zadovoljuje .
Najprej zveni danes po malem že kar smešno tista samozavestna trditev, da je dialektični materializem edini znanstveni pogled na svet.
Še bolj nesprejemljiva je tiha predpostavka, da lahko ta ali oni politični forum odloča, kateri svetovni nazor je
ma; jki je dalo vse prostore s kuhinjo vred na razpolago za to pri-
|lih, boste meni storili” je rekel Gospod, zahvalil
in pričel z govorom. Njegove osvovab našemu misijonskemu lepe besede so vsem navzočim dnevu £er stvar denarno in mo-
Misijonar se je iGP°l]iko — brezplačno. In končno za pozdravne besede bvaja vsem, ki ste prišli in pri-
“znanstven”. To nam je tako tuje, da se po pravici sprašu-[JfeVuajn^spominu^0 ^'joiarj^^^Wolbtngu^mo”^; jemo, ali si ie že kdaj kakšna oblast lastila razsodnistvo v j' T ,	.	.. ,	- jonarju K. w bangu .mo \si
J	J	! Na to se je pričela sv. masa hvaležni za njegov prijazni o-
bisk, saj se je seznanil z vsakim človekom, segel vsakemu v roko in se z njim pogovarjal. Naj dobri Bog vsem stotero poplača za storjeno dobro delo in
tej zadevi. Zgodovina odgovarja, da je takih primerov sicer	.	n ,	.
bilo; a s tem so popisane najbolj črne strani zgodovine —jv s ovens em jezi u. a en
od verskih vojn, inkvizicije, državnih religij do klerikalizma vseh barv.
Lahko je kdo še tako strpen, toda vsaka politično organizirana svetovnonazorska sila bo nevede in nehote čutila
la je prebral F. Rozina.
Med sv. mašo je pristopilo veliko ljudi k sv. obhajilu. Po maši je bilo kosilo, na to se je
skušnjavo, da bi “podprla edini znanstveni nazor” in tako ,razvila domača zabava — pik- zapiše v knjigo dobrih del. U-se porodi državna religija in družbeno razločevanje. Ni nuj- nik-	Upajmo, da bomo drugo leto s
Zamisel in organizacija, de-Item lepim delom nadaljevali lo in delavci. — Če hočemo neko i iz ljubezni do bližnjega in hva-
no, da to razločevanje zavzame takoj alarmantne razsežnosti. Za pravi človečanski socializem so neznosne tudi
recimo “majhne podrejenosti kristjanov — na radiotelevi- zamisel spraviti k življenju, je ležnosti, da nam Bog daje vse-ziji, v dnevnem časopisju, v šolstvu itd.	'treba organizacije, da delo iz- ga v obilju.
TRIGLAVSKI PIKNIK — združen s športnim dnem se bo vršil dne 22. avgusta v parku. Pričetek ob 11. uri, ko bo pri kapelici sv. maša. Po maši bo kosilo kakor po navadi. Ob 2 uri popoldne bodo tekme v odbojki med čikaškim moštvom in domačimi odboj kaši. Preskrbljeno bo z vsem za vse. Za to že sedaj prijateljsko vabimo vse naše stare in nove obiskovalce in prijatelje, da nas ta dan o-biščejo. če bo dosti dobre v61 je bomo tudi zapeli in zaplesali. Za to kličemo vsem: Na veselo svidenje.
OBISKI. — Na obisku v domovini so bili Ornikovi in Mer-nikovi ter dr. -J. Gole. Vsi so se srečno vrnili. Do sedaj še ni bilo časa, da bi nam povedali, kako so se imeli. Sodim pa, da so bili zadovoljni. Prav tako je bila v Sloveniji na obisku ga. Olga Zovič, ki se je tudi že vrnila. Tudi k nam so prihajali obiskovalci. K Dragotu Mavku in ženi je prišel iz Slovenje na obisk njegov brat Jože z ženo. Upamo, da se dobro počutita. Bila sta tudi v Kanadi na obisku pri bratu Ivo-tu in Petru. Vsekakor doživetje za vse. Ni kar tako delati obiske na take daljave.
Največ obiskov so imeli Mejačevi. Iz Kanade so jih obiskali g. Vinko Jakob z družino, č.g. Jože Mejač in nečakinja, por. Soršek, z družino ter sestra iz Avstrije ga. Kati Pipp. V nedeljo, 1. augusta so imeli skupno slavje v parku Triglav, kjer so imeli družinsko sv. mašo pri kapeli. Bila je to redka slovesnost, ko so bili zbrani bratje in sestre in je brat in stric č. g. Jože maševal za svoj 30-letni mašniški jubilej. Tudi mi se pridružujemo s čestitkami in željo, da bi ga Bog ohranil še mnogo let zdravega v službi Gospodovi! Vsi, ki smo prihajali v park, smo bili deležni njihove gostoljubosti. Vsakemu so postregli. Največ zabave je bilo na balinskem igrišču, kjer se je vršila vneta bitka za zmago. Očividno je g. Jože Mejač odličen “zbijač”.
V nedeljo smo srečali v parku tudi sestro ge. Kolmanove, ki je prišla iz Slovenije. Želimo ji veliko veselih dni preživeti med Slovenci, prijatelji in domačimi! Ivanka in Jakob Modic sta kar na enkrat postala — stara mama in stari očka. Pri Stanetu in Ivanki Markun so dobili sinčka — prvorojenca. K tej veliki sreči vsem prijateljsko čestitamo! Upam, da nam bo srečni očka kmalu prinesel cigare v park.
Pri Limoni jevih se je poročila najstarejša hčerka Marija v soboto, 7. avgusta v cerkvi Marije Pomočnice na W. Al-lisu. Ženinu je ime Donald F. Kraus. Novemu paru želimo o-bilo sreče na pot v življenje!
F.R.
IZNAšIHVRsi
Forest Park, 111. — Spoštovani! Priloženo Vam' pošiljam naročnino za Ameriško Domovino, katero berem že 21 let. Z njo sem zelo zadovoljna.
Prav lepa hvala vsem, ki se vztrajno trudite, urejate, izdajate, dopisujete v slovenski list, da ostane pri življenju, kar v teh časih ni majhna stvar. Da bi se mi vsi tega zavedali.
Vsem pošiljam lepe pozdrave, posebno pa Mrs. Mary Debevec, vdovi po pok. Jaku Debevcu, ki je bil iz našega kraja doma. Zbogom!
Antonija Purkart
*
Cleveland, O. — Spoštovani! Sva Vaša dolgoletna, zvesta naročnika lista. Zopet obnavljava naročnino za eno leto m Vam poklanjava dva dolarja za tiskovni sklad.
Oba sva že dolgo bolehna in [privezana na dom. Velikokrat
bereva, da naročniki list radi či-tajo. Naj se Vam še midva zahvaliva za ves Vaš trud in Vam dava vedeti, da tudi midva zelo rada bereva Ameriško Domovino. Ta naju zvesto povezuje s slovenskimi ljudmi, s prireditvami in s slovenskim življem sploh. Slovenski list je najino zadovoljstvo, najino veselje, ker se drugega zaradi bolezni ne moreva več udeleževati.
Še enkrat se Vam prav lepo zahvaljujeva in Vam želiva veliko božjega blagoslova in dobrega zdravja, katerega midva žal nimava. Vas lepo pozdravljava!
John in Anna Palčič
Spomini na lepe dni pri Novi Štifti pri Ribnici
(Nadaljevanje)
Cerkev je rotundaste stavba, zgrajena v obliki osmerokotnika, obdana s prostornim hodnikom,, kjer so v slučaju slabega vremena romarji, ki niso mogli v cerkev, prisostvovali pobožnostim; ob velikih shodih pa so tam tudi postavljali zasilne spovednice na uslugo številnim romarjem. Cerkev pokriva 26 metrov visoka kupola s stolpičem na sredi, ki ima na vsako stran okno, na vrhu strehe pa je Ime Marij no. Izven velike kupole pa je še manjša kupola, pod katero je čudovito lepi glavni oltar, posvečen Mariji Vnebov-zeti. Ves oltar, celo v podrobnostih je ena sama umetnina, skrbno in dragoceno izrezan ter bogato pozlačen. Marijin tron je 4 metre visok in 2 metra širok in kaže eno samo misel: Marija, obdana od številne trume večjih in manjših angelov, gre v nebeško slavo. Spodaj ob praznem grobu — za tabernakljem — pa strmijo apostoli in radostno gledajo vse končno poveličanje božje Matere. Lepi in dragoceni tron je odprt samo ob slovesnih prilikah ob romarskih shodih in velikih praznikih. Sicer pa tron zakriva tudi umetniška podoba M. Vnebovzetja, če se ne motim, je delo znamenitega slikarja Mencingerja. Stranska oltarja sta v lepem skladu z glavnim, tako tudi prižnica — tudi umetnina zase, kakor tudi orgle, katere nosijo zanimiv napis: “Ne sina, ne hčere po meni ne bo, dovolj je spomina, me orgle pojo. Nabiral milodare in plačal Karol Klinar”. Imenovani je bil zadnji svetni duhovnik - upam, da se pravilno spominjam — ker za njim so kot stalni duhovniki Novo Štifto prevzeli očetje frančiškani v začetku prve svetovne vojske 1914. Mogočna kupola in vsa cerkev je bila res dostojno, svetišču primerno poslikana šele po prvi svetovni vojni. Delo je bilo zaupanno akademskemu slikarju .frančiškanu P. Blažu Farčniku. Ta je odlično in res umetniško izpeljal zamisel in upodobil na kupoli vseh sedem skrivnosti “serafinskega sv. rožnega venca”.
To je edina cerkev v Sloveniji, kot trdi dobri poznavatelj slovenskih božjepotnih cerkva zlatomašnik P. Odilo Hanjšek, katero odlikuje umetnina te vrste: Sedem radosti božje Matere: Oznanjenje Marij no—Obiskanje tete Elizabete — Rojstvo Jezusovo — Prihod Treh Kraljev pred božje Dete — Marija najde Jezusa v templju— Vstali Gospod se prikaže svoji Materi — Jezus vzame svojo božjo Mater v nebesa, kjer je kronana od svete Trojice kot kraljica nebes in zemlje. Višek vse umetniške slikarije je Marij no poveličanje v nebesih. Gornji del kupole je poln angelov in jih je nemogoče prešteti. Ob nekem obisku cerkve sem skušal dognati njih število, pa nisem zmogel vrat me je začel boleti. Vlegel sem se pod kupole in znova začel šteti; prišel sem že do osemdeset, pa še nisem z očmi dosegel vseh; utrujen sem odnehal, kot bi sami živi angeli migljali pred
očmi. Tako številni so in prepletajo kupolo s cvetličnimi venci, kot bi rajali od samega veselja in radosti, ko Mati Marija sprejema nebeško krono od svojega božjega Sina. Vse svetišče je s temi slikami čudovito veliko pridobilo in se cerkev upravičeno imenuje biser slovenskih cerkva in je razglašena tudi oblastveno kot izreden kul-tudni spomenik, edini te vrste v Sloveniji (Družina, 4. julija 1971.).
Nekaj posebnega pri Novi Štifti pri cerkvi so svete stopnice ali “svete štenge, kot jih ljudje imenujejo. Speljane so iz hodnika pri stranskem vhodu v cerkev proti zvoniku, 28 jih je in na vrhu njih je oltar sv. Križa. Svete štenge so privlačne za Novo Štifto; so posnetek zgodovinskih stopnic, katere so v Jeruzalemu vodile v Pilatovo palačo in je po njih naš božji Odrešenik — Mož bolečin stopal na prvi Veliki petek h krivični sodbi in jih posvetil z dragocenimi kapljami svoje nedolžne krvi, predno je vdan v voljo Očetovo sprejel križ, na katerem je človeštvu zaslužil in pridobil odrešenje. V vsako stopnico so vzidani ostanki relikvije svet-nikov-mučencev, na oltarju samem vrhu stopnic pa je tudi majhen delček pravega Križa Jezusovega. Svete štenge so bile k cerkvi prizidane kasneje s posebnim cerkvenim dovoljenjem iz Rima in so še vedno zelo številno obiskane. Romarji — kot v Rimu, kamor so prvotne prave jeruzalemske stopnice bile prenešene in so znane kot “Sca-la Santa” — se le po kolenih bližajo po njih sv. Križu in molijo za pridobitev odpustkov, kateri so s posebnim cerkvenim dovoljenjem na Svete štenge navezani. Tudi ta del cerkve je skrbno in primerno poslikan.
Kot mnogo drugih cerkva, je tudi Novo Štifto obiskal požar in že grozil, da bo tako priljubljeno svetišče uničeno. Bilo je menda v začetku Velikega tedna 1925 in veliko ljudi je prišlo k spovedi v pripravi na lepo Veliko noč. V mraku prejšnjega dne je nekdo šel preganjat postovke izpod cerkvene strehe. V temi si je v skrajni neprevidnosti svetil z vžigalicami in že je začelo tleti in do jutra se je vnelo in vsa streha je bila v rano jutro že v ognju. Večna luč je padla na tla, v velik preplah ljudi okrog spovednic in ogenj je že silil v notranjščino cerkve. Vsa streha je pogorela — zvonik so rešili in le skupni pomoči ljudi, kateri so prihiteli od vseh strani in so pod vodstvom številnih gasilcev črpali z brizgalnami vodo iz bližnjega potoka in Bistrice, se je posrečilo ogenj omejiti in pogasiti. Vsa ribniška dolina in tudi daljna okolica ter domačini v Ameriki so začeli zbirati prispevke za obnovitev nesrečne Nove Štifte. Še isto leto so vso cerkev l pokrili s cinkovo pločevino. Marija je obvarovala svojo lastnino in tako ostala med svojim ljudstvom, da mu v dušnih in telesnih potrebah pomaga tudi še v bodoče. Isti umetnik slikar je vse slikarije po ognju pokvarjene strokovnjaško popravil.
(Dalje sledi)
ZA SMEH
Zdravnik: “Pazite, te tablete so za ledvice, te za želodec, te pa za živce.”
Bolnik: “Dobro, gospod zdravnik, kako pa naj tablete vedo, kam naj se obrnejo, ko pridejo v želodec?”
Mama je prišla v kuhinjo in zalotila Tončka, ki si je prst obvezoval.
“Kaj si si pa naredil?”
“Urezal sem se.”
“Pa te nisem nič slišala jokati.”
“Ko pa nisem vedel, da si doma!”
—
Karel mauser:
VELIKA RIDA
Da je med Oštirnikovo Agato in med Račnikovim Nantejem vsega konec, so spoznali ljudje šele tedaj, ko je Smrečnikovega Folteja vsaka pot pripeljala na Oštirnikov dvor. Saj je včasih prej tudi napletal, pa je vselej spet hitro odšel. Zdaj pa kar po cele ure sedi v izbi in žobari z Oštirnikom.
Oštirnik je bil prve tedne nasajen, da kaj. Se je nosil po dvoru kakor petelin, zijal nad deklo in se obregnil ob vsakega, ki se mu ni prav zasukal. Sicer Smrečnikov z gruntom odtehta Račnika, toda da je ravno Rač-nikov imel zadnjo besedo, to ga je grelo. Če bi Agata rekla Nan-teju zbogom, bi bilo vse prav. Pa je deklina še vekala za njim!
Na dnu srca Oštirnik prav dobro ve, da je Smrečnikov tak, da se grunta ne bo držal. Z lesom mešetari, prodaja in kupuje, za grunt in delo mu pa ni preveč. Naj se zlodej nekaj barti narobe zasuče, naj cene lesu čez noč padejo, pa je tam. Njive in smreke bodo šle, kakor bi jih veter odpihal. Saj je bilo s tistim Podravcem iz Melvič prav tako. Na čeden in trden grunt se je priženil. Ženska taka, da- je bila kar pretegnjena od dela. Ali se ti ni zlodej spustil tako daleč, da je zlezel v dolg, iz dolga v pijačo, njive in les so kopneli, pokopal je žensko, sam pa neko noč, pozimi je bilo, za cesto tam blizu Šmohorja zmrznil.
' Na hudimanovo dobro se Oštirnik spomni tiste zgodbe in mu je na dnu srca žal, da je zinil tiste besede. Seveda Račnikov se jih je prijel. Mu je tako kazalo.
Ko je Smrečnikov prišel prvi-bart, je Oštirnik komaj kaj žo-baril. Za mizo je sedel, po sili pil mošt in kar naprej ogledoval Folteja. Kar je resen: Agata se z njim ne bo postavila. Čudno suh, majhen, sladek kot strd in mevžast kakor zbivažno vreme. Je pa Nantej ves drug. Besedo je postavil, da je stala, in je govoril o delu kakor pameten gospodar. Foltej pa samo o lesu in cenah. Kaj briga Oštirnika les in kupčija! Les je dobremu kmetu banka za hudo uro. O oranju, o žetvi, o njivah pa Foltej komaj kaj ve.
Agata je bila prijazna. Seveda — Oštirnik ve. Trma! Račni-kovemu bi rada povedala, da jih dobi deset na en prst, če hoče. Saj jih, nič ne reče, toda kakšni bodo. Vseh deset ne bo za enega Nanteja.
Potlej se je Oštirnik počasi tajal. Mu ni drugega kazalo. Leta prihajajo, Hanzej sili in dečvo je treba poriniti iz hiše.
Žobar po vasi je utihnil. Vsi so vedeli, da bo tako: Sedmeni-kova Mojca k Račniku, Agata k Smrečniku v Čajno.
Tudi Račnik se je unašal. Vedel je, da Nanteja ne bo ugnal, pokazati, da mu je bilo veliko za Oštirnikov div. pa ni hotel. Tudi ga je revmatizem zadnje čase tako krivil, da je vedel, da dolgo ne bo šlo tako naprej. Spreči bo moral.
In kar ga je še posebej tlačilo: vojna je bila v zraku. Vse je dišalo po njej. Po vaseh se sicer še ni toliko poznalo; če je Pa Račnik šel v Beljak, je vselej čudno tih prišel domov. V mestu je življenje bolj napeto, ljudje glodajo novice od vseh krajev, potlej ugibajo, dodajo svoje in nazadnje zraste iz novice sa-»ia groza, da se splašeno sprašuješ, če ne bo že koj jutri izbruhnilo. Nantej sam se je strahu otepal, pa se je že zalotil v diisli, da bi ne bilo napak, če bi se z Mojco kmalu vzela. Marsikaj zna priti.
Dregnil pa je šele potlej, ko se je strah pi’ed vojno prenesel že na vas. Račnik je čudno topo
gledal v sina. Toda ni rekel besede. Obrnil se je in odšel v hlev.
Nantej ga je dobil, ko je božal konja. Zdelo se mu je, da se je oče postaral v enem samem trenutku. Naslonjen na konja je Račnik srepel v sina, ki je stal za vrati.
“Tudi ti žinjaš, da bo vojna?” je krehnil stari. — Nantej je zmignil z rameni.
“Čokobart žinjam na prvo vojsko!” je žobaril stari kakor sam zase. “Moj brat je ostal v njej. Jaz sem prišel nazaj. Pa ne pridejo vsi.”
Nantej je videl, da je oče čudno mehak. Hotel je nekaj reči, pa ga je stari prehitel. “Če žinjaš, da je Sedmenikova taka, da..
Ni spravil pravih besedi čez zobe. Nalahno je udaril konja po plečih in stopil proti vratom. Ko je bil vštric Nanteja, se je ustavil.
“Kakšno nedeljo popoldne bi nas lahko prišla pogledat. Bi jo vsaj od blizu videl. Srenčal sem jo že, žobaril pa še nisem z njo.”
Potlej je trdo stopil čez prag in ni videl, kako je Nantej stopil do konja, ga trdo udaril, potlej mu pa prav na uho rekel:
“Oče so pa le oče.”
Konj je samo strigel z ušesi. Čutil pa je, da je mladi Račnik vesel in srečen.
* * *
Toda je bilo tako, da je bila prva svatba pri Oštirniku. Agata je želela samo eno: da se staro življenje utrne, da Nantej zgine in da se sama preseli v Čajno k Smrečniku. Nanteja ni mogla pozabiti. Žobarila je s Smrečnikovim, se smejala, posebno kadar je bil Oštirnik zraven; ko pa je Foltej odšel, se je pa potegnila v naizbo in sedla na posteljo.
Kako na čudno hitro se včasih življenje zasuče! Kdo bi kdaj žinjal, da bo Sedmenikova prišla na Račnikov grunt? Iz fače na košatijo. In nazadnje se Račnik še nič ne ustavlja.
Prav na tiho Agata prede misli. Hodi po Račnikovem dvoru, po kolšču, boža cvetje prvih jablan, hodi na polje in odreja delo, z Nantejem gre k maši in vsak mesec eno bart v Beljak. Toliko, da se ji oči napasejo po blagih in po lepih rečeh, ki jih na Bistrici ni.
Vse nekdanje sanje prihajajo. Skuša jih zadržati, lovi jih s srcem in rokami, toda vse polzi, Smrečnikov Poltej jih trga s svojim mešetarskim žobarje-njem.
V takih trenutkih Agata dobro se, da Folteja nima rada. Če bi prav tisti hip prišel, bi mu naravnost povedala, da ga noče.
Toda tudi te misli v Agati se hitro uneso. Ve, da ne more več biti drugače. Nantej je Mojčin.
Tako so pri Oštirniku svato-vali koj po Veliki noči. Nantej je gledal vozove skoz okno v naizbi. Agata je bila videti vesela. Smrečnikov je sedel poleg nje vzravnano, kakor je le mogel, a vseeno je bil tak kakor činč.
Nantej je dolgo strmel za vozovi. Nekaj njegovih sanj so vendarle tudi peljali z Agato.
Ko so vozovi zavili za rido, je Nantej odprl miznico. Tam je imel še od Velike noči šekano jajce, ki ga je dobil pri Sedme-nikovi.
Na velikem nerodnem srcu je bilo napisano Nantejevo ime.
Tako je Oštirnikova Agata odšla v Čajno — z divom, ki bi bil lahko Račnikov. Oštirnik se je še nekaj dni košatil po dvoru, potlej se je pa potegnil vase. Vedel je, da je prišla ura, ko bo za vajeti prijel Hanzej in bo za Oštirnika ostal samo še kot.
(Dalje prihodnjič)
- - - '•* - - *-■		
•	AVGUST !ŠiWt«Tbj|ft[Š3 »2* 22!l23|24ii25 !26l Ž7.I28 »[311: |; II Tl	KOLEDAR društvenih prireditev
AVGUST
22. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Žegnanjski festival v šolski dvorani.
22. — Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi piknik na Saxon Acres na White Rd.
22. — Društvo sv. Ane št. 4 ADZ
priredi piknik na izletniških prostorih ADZ v Leroyju ob 60-letnici društvenega obstoja.
22. — Društvo Triglav v Mil-
waukeeju priredi v parku Triglav piknik s športnim dnem.
SEPTEMBER
5-6.—Piknik Slovenske pristave. 12. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ bo obhajalo 50-let-nico svojega obstoja.
19.	— Letni banket Slov.naro-
dnega doma na Stanley Avenue na Maple Heights. Pričetek ob 4. popoldne.
19. — Oltarno društvo fare sv.
Vida priredi kosilo od 11.30 do 2. pop. v farni dvorani pri Sv. Vidu.
19. — Večerja in ples pri SDD
na Recher Avenue
19. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
25.	—PAR-FI mladi odrasli klub priredi IV. letni Polka Holiday v avditoriju pri Sv. Vidu.
26.	— Podriižnica št. 50 SŽZ
proslavi 40-letnico obstoja s kosilom in plesom v SDD na Recher Avenue.
26. — Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
2. — Ameriška Bratska Zveza priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue.
2.	— DSPB Tabor priredi družabni večer v Slov. domu na Holmes Avenue.
3.	— Kulturna društva v Euclidu
priredijo koncert v SDD na Recher Avenue.
9.	— Društvo Slovenskih protikomunističnih borcev, Cleveland, priredi Družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
9,	—Slovenski narodni dom na St. Clair Avenue priredi “Noč v Sloveniji”.
10.	— V SDD na Recher Avenue
pripravi S.Ž.Z. št. 14 domačo “card party” ob 3. pop.
17. — Občni zbor Slovenske pristave v Lobetovi dvorani na Slovenski pristavi.
24. — Klub Ljubljana priredi v
SDD na Recher Avenue večerjo in ples. Začetek ob 5. Igra John Grabnar.
24. — Oltarno društvo fare
Marije Vnebovzete priredi ob 2.30 popoldne v cerkveni dvorani “card party”.
GENERALICA! — Jeanne M. Holm je prva generalica v Letalskih silah ZDA. V oborožene sile je stopila kot visokošolka, ko ji je zmanjkalo denarja in ni mogla dobiti druge zaposlitve. Bilo ji je tako všeč, da je tani ostala.
24.— “Slovenski fantje” prirede
koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 3.30 popoldne.
30.	— Štajerski klub priredi
martinovanje v avditoriju sv. Vida.
31.	— Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika ob 3. popoldne v farni dvorani pri Sv. Vidu.
NOVEMBER
6.	— Klub slov. upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri.
7.	—Glasbena Matica poda svoj
jesenski koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
13. — Belokranjski klub priredi
tradicionalno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue.
21. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
20.	in 21. — “Jesenski dnevi” pri Sv. Vidu.
21.	— Jadran poda koncert ob
3.30 pop. v Slovenskem delavskem domu na 15335 Waterloo Rd-
21. — Pevski zbor Planina priredi koncert v SND na Stanley Avenue na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
28.	— Dawn Choral Club SŽZ priredi ob 4. popoldne koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
5. — Dr. Gržinčičeva opereta “MIKLAVŽ PRIHAJA” v treh dejanjih v popolni izvedbi pod vodstvom avtorja v dvorani Slov. doma na St. Clair Ave. - -5 — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. pop.
31. — SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih,
31. — Pevski zbor Korotan priredi silvestrovanje v SND na St. Clair Avenue v spodnji dvorani. Igrajo “Veseli van-drovci”.
1972
JANUAR
15. — Slov. športni klub priredi
svoj običajni zimski ples v Slov. domu na Holmes Ave.
22.. — “Pristavska noč” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
APRIL
29.	— Pevski zbor Korotan poda
svoj koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 8. zvečer. Igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
7. — Pevski zbor Triglav obhaja
25-letnico obstoja s koncertom v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
JUNIJ
11.	— Društvo Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ praznuje 50-letnico obstoja v JDND na W. 130 St.
------o------
Res samota
Najbolj samoten naseljeni otok na svetu je Tristan de Gunha, ki ga je odkril marca 1506 v južnem Atlantiku portugalski admiral Tristao da Cun-ha. Ima 39 kv. milj površine (od tega za naselitev primernih le 13 kv.) in ga je anektirala Velika Britanija 14. avgusta 1816. Avgusta 1963 je imel otok 266 prebivalcev. Najbližja naselbina je na otoku Sv. Helene, kjer je živel v pregnanstvu Napoleon. Do tja je 1400 milj do afriške obale pa več kot 1730 milj.
Glas z Otoka
(Konec)
O rakih v Krki sem slišal mnogo praviti od starih ljudi, kateri so živeli pred 80 leti, ko je bilo v Krki polno tega dragocenega blaga, katerega dandanes žal ni več. Kaj je vzrok temu, ni nihče vedel povedati. Mnogi so pravili, da je bila to očitna kazen, ker za pravico lova rakov v Krki je bilo mnogo tožba, pretepov, preklinjevanja itd. Bolezen se je pojavila najprej'-v Krškem in nato se počasi širila proti Novemu mestu. Nisem sodnik, sodbo starih dobrih ljudi prepuščam drugim, bo pa tudi nekaj resnice v tem. Verjetno niso pravočasno opazili bolezni, ko se je pa ta močno razširila, jo ni bilo mogoče preprečiti, ali pa morda niso imeli dovolj finančnih virov za ustavitev te vodne epidemije. Danes doma okrog gradu Otočec, kjer imajo pod državno kontrolo bogat ribnik, so tudi spustili v vodo rake. Ali imajo kaj u-speha, ne vem. Razni kemični odpadki tovarn Novega mesta ne bodo ugodno vplivali na vse to, vendar menda zelo pazijo na razkužitev in čistočo vode. Ko je bil za Mali Šmaren 1. 1831 v Novem mestu naš Slomšek, pripoveduje v svojih spominih, da se je v neki gostilni pošteno privoščil rakov.
G. dr. Blatnik se tudi večkrat v svojem pripovedovanju spomni naše Dolenjske in je s svojimi gojenci, salezijanci taboril okrog grada Otočec v letih 1930-1939, nato je vojna vse prekinila. Lepi, krasni so bili tisti večeri julija in avgusta. Izredno lepa je bila beneška noč na malih otočkih Krke okrog gradu (in mlina, katerega ni danes več) v juliju 1937. Res lepi časi mladih dni.
G. Kristanc Leo se v svojih spominih lepo spominja naše Trške gore, gradov Otočec in Struga. Samo 6 mesecev je bil pri nas in s§ s svojim izrednim govorniškim talentom in domačnostjo prikupil ljudem. Živo se ga spominjam, ko je na prvo nedeljo v septembru 1932 na po-družni cerkvi sv. Jurija v Gr-čevju imel prvo opravilo službe božje v tej cerkvi. In potem smo igrali v Domu “Pri kapelici”. Pri tej predstavi je omislil nove krasne kulise, panoramo naših krajev pod Trško goro — umetniško delo slikarja p. Ladislava Pintarja OEM iz Novega mesta. Na Sveti večer med 9. in 11. uro 1. 1932 je bila pod njegovim vodstvom krasno podana božična igra “Vrnitev”, resničen dogodek ujetnika iz prve svetovne vojne, kateri se tiho vrne domov na Gorenjsko na Sveti večer leta 1926. Nabito polna dvorana je gledalcem privabila solze v oči in igralci so, danes nad polovico že v večnosti, odlično rešili svoje vloge. Na tiho nedeljo 1. 1933 se je mož poslovil od fare in bil premeščen v Ribnico. Zelo težko je bilo faranom za njim. Toda na Vnebovhod 1. 1933 se je prismejal v faro dobri, veseli Martin Starc, belokranjski rojak, in bil pri nas do marca 1939. Kmalu si je osvojil faro in zopet smo igrali “Miklovo Zalo”, “Graničarje”, “Izpod Golice”. Na Sveti večer 1. 1936 so vprizo-rili “Kralj neba”, v postu istega leta “Jeftejevo prisego”, priredili pevske nastope, akademije itd. Res lepa leta so bila takrat, čeprav za najbolj nujne potrebe, tudi za sol, ni bilo včasih denarja, pa smo vseeno bili veseli in zadovoljni. Med tem časom 1. 1935-1939 se je svetovna gospodarska kriza umaknila, nastopili so bolj ugodni, udobni časi, kjer bi se marsikdo na domačih tleh opomogel in v miru živel naprej, toda izbruhnila je druga svetovna vojna, z njo vse posledice divjanja, uničenja m sovraštva, padli smo v drugi, neznani svet in začeli, hočeš nočeš, znova vse naše delo. Ko gledam v vsa ta strašna Ipta nazaj, moramo biti Bogu hvaležni, da nas
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Poletje je tu! Najboljši čas za pleskanje! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki!
je ohranil skozi ta pota. Marsikaj smo se v teh letih naučili, česar doma ne bi vedeli. Zakaj je Bog vse to dopustil, rad pritrdim Finžgarju, kateri pravi: “In na naše drzno vprašanje: zakaj vse to in ne drugače — bo nam odgovorila večnost.
Prav iskren pozdrav vsem pošilja
Bog živi!
Peter Selak
------o------
Malta v resni krizi
Pretirana nacionalistična in o p o r t u nistična politika Dom Mintoffa vzbuja odpor, ki utegne biti za vlado s samo enim glasom večine v parlamentu usoden.
VALLETTA, Malta. — Na Malti imajo dve stranki, ki sta približno enako močni: nacionalno in delavsko. Nacionalna vleče na desno, delavska pa na levo stran. Dolga leta je vladala nacionalna stranka, pri zadnjih volitvah je pa zmagala delavska stranka pod vodstvom Dom Mintoffa in prevzela tudi vlado, akoravno ima v 55-član-skem parlamentu le en glas večine.
Novi predsednik Mintoff je takoj začel zelo samozavestno vladati. Ker je hud nacionalist, misli, da mu je dovoljeno vse. Je odpovedal obrambno pogodbo z Anglijo, nastavil domačina za guvernerja, premen j al vse diplomate, začasno prepovedal ameriškemu Šestemu brodovju dostop v Valletto, sklenil prijateljsko pogodbo z naj bližjo sosedo na jugu Libijo, itd.
Vse te spremembe mu ni morda svetovala njegova politična filozofija. Mož išče le način, kako bi vse usluge, kar jih Malta more tujcem delati, čim dražje prodal. Anglija mu na primer že sedaj plačuje letno $12 milijonov za rabo vojne luke, osobje angleške mornarice potroši mešečno povprečno $2 milijona. Mintoff z vsem tem ni zadovoljen, skuša dobiti še več in si utira pot preko NATO, da doseže svoj cilj. Domača javnost na Malti misli, da je Mintoff prenapel lok in da se u bo njegov načrt ponesrečil.
Malti grozi še druga nevarnost. Doslej je dežala živela tudi od turističnega prometa in ne samo od angleške mornarice. Lani je na primer Malto obiskalo kakih 180,000 turistov, letos jih je pa veliko manj. To samo povečuje število brezposelnih, ki se zanje sedanja vlada baje premalo briga.
Zakon govori, da se bo do 26. avgusta moral sestati parlament. Opozicija se pripravlja, da bo režimu očitala vse sedanje napake. Mintoff se bo mogel sklicevati le na dobre zveze z Libijo, kjer pa lahko dobi le denar in nekaj dela za strokovnjake z Malte.
Koncem avgusta bo torej na Malti postalo živahno, toda vladne krize ne pričakujejo, čeprav Mintoffu ne bo lahko, da na primer opraviči svojo politiko do vzhoda.
------o------
Kdo je kaj po beograjski sodbi?
CLEVELAND, O. — Tudi o tem mislijo v Beogradu, toda ne v domačem, ampak v mednarodnem merilu. Tako mednarodno merilo je na primer dano z odgovori na vprašanje, kdo koga obišče ali da obiskati. Tu so v Beogradu prišli na zanimive ugotovive.
Diplomatski obiski so jim na primer odkrili, da je v Jugoslaviji še zmeraj Nixon na prvem mestu, kajti Tito ga bo šel obiskat in ne narobe. Na drugem mestu je tovariš Brežnjev, kajti on bo prišel v Jugoslavijo, ne pa Tito v Sovjetsko zvezo. Ubogi tovariš Mao je na tretjem mestu, saj ga Tito ceni le tako visoko, da je tja poslal svojega zunanjega ministra Tepavca, da si je ves teden ogledoval Peiping, pri tem pa še podpiral običajni trgovski dogovor. Za tovariša Mao ta primera ni ravno preveč laskava, pa jo bo Peiping ob prvi priliki že plačal SFRJ.
------o-----
Obilje bizonov
Največjo čredo, kar se jih je ohranilo v kronikah, so sestavljali ameriški bizoni (Bison bison) med selitvami v 19. stoletju. Tako imenovana “južna čreda” (Southern Herd) je štela “najmanj 4,000,000 glav” in so jo opazovali med Fortom Žarah in Fortom Larned v Arkansasu maja 1871. Čelo je bilo široko 26. milj, vlekla pa se je v dolžino 56 milj.
JAALA OGLASI
V	najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
(X)
HOUSE FOR SALE
BY OWNER — 6 rm. bungalow, 3 bdrms., HW heat, insul., copper plumbed, alum, siding, full bsrnt., garage, porch, Shore Acres Ass’n Mbrship, 15007 Lk. Sh. Blvd. $23,000. 531-4911 (3-6 pm.) Prin. only.	(156)
For Rent
Single, 5 rooms at 7615 Lock-year, $75 per month. Also five rooms, down, at 7617 Lockyear, $50 per month. Call anytime after 6 p.m. 521-4295.
-(155)
Da se uredi zapuščina
Na 7013 Hecker Ave. 2-družin-ska hiša, 5-5, na veliki parceli 50 x 160. Dajte ponudbo.
Na 5421 Stanard Ave. 4-družin-ska hiša, vsa podkletena, bakrene cevi, 4 plinski furnezi. Ocenjena na $12.000.
MAIN LINE REALTY
Vprašajte za John Lorenz
431-8182	221-9381
(157)
V	najem
4-sobno čisto stanovanje s kopalnico in garažo, zgoraj, se odda na 1110 E. 64 St.
Kličite 431-1677
-(156)
V	najem
Tri na novo barvane sobe za eno ali dve osebi. Kličite 475-2644 ali se oglasite na 1176 E. 61 St., zgoraj, spredaj, apt. št. 3.
x(MWF)
Naprodaj
V fari sv. Vida, 2 hiši na enem lotu, 2-družinska spredaj ima 6 sob, kopalnico, furnez in garažo vsaka, in enodružinska hiša zadaj ima 4 sobe, kopalnico in furnez. Kličite 261-2492.
(159)
Pohištvo naprodaj
Prodamo Perilni stroj, hladilnik, peč in omare, vse v dobrem stanju. Kličite 531-8112.
(156)
PrijateTs Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS
St. Clair A\ h 68tt Si; 361-4112
ALEXANDRE DUMASi
Grof Monte Cristo
“Nasprotno,” odvrne Monte Cristo; “ali niste slišali, da naju je v vaši prisotnosti proglasila prijateljema?”
In vrneta se v dvorano baš v hipu, ko so odhajali Valentina pa gospod in gospa Villefort.
Da je skoro za njimi odšel tudi Morrel, je komaj treba omeniti.
XV.
Gospa de Saint-Meran.
Žalosten dogodek se je pripetil v hiši gospoda Villeforta.
Ko sta se dami odpeljali na ples, kamor ju gospod Villefort kljub naj iskrenejšim prošnjam svoje soproge ni hotel spremljati, se je kraljev prokurator zaprl v svoj kabinet. Navaden kup aktov je ležal pred njim in bil tako velik, da bi bil prestrašil vsakega, ki ni bil kakor on vse svoje življenje navajen dela.
Danes pa je bil ta kup aktov pred njim le kot pretveza. Villefort se ni zaprl zaradi množice opravkov, ampak da bi razmišljal. Ko je opetovano dal povelje, naj ga motijo le zaradi najbolj važnih stvarij, je zaprl vrata, sedel na svoj naslonjač in si
CHICAGO, ILL
HOUSEHOLD HELP
OLDER COUPLE to live in 3 rm. unfurn. bsmt. apt. on S.W. side. Rent free and utilities paid, in exchange for cleaning & maintaining bldg. (Repair work, painting, decor., etc.) Call aft. 11 a.m. PR 8-3488
HOUSEKEEPER — COOK To start immed. Live in Northwest side home. Own rm. & board and $60 mo. Care of 2 šchl. age child. 539-8977 eves. aft. 7 p.m. wkends anytime.
(156)
REAL ESTATE FOR SALE
GOOD INCOME PROPERTY — BY OWNER
6 flat deluxe brk. & 4 brk. gar. Terrific' North side location. Fully rented. Nr. beach, stores, transp. Mid $60’s	973-6328
VIC. 72nd & KEDZIE 6 rm. brk. bung. 2 bdrm. down, 2 bdrm. up. 2 full baths, mod. kit. w-blt. ins. A.C. Fin. bsmt., dble. gar., patio. Call owner for appt.
GR 6-0006
(156)
NEWER 7 flat, 3700 W. 4600 N. 1-3, 4-2, 2-1 bdrm. Balcony type. Mod. kit. ba., stv., refrig. 220 wiring. Air cond. Master antenna. HW. heat, all copper pipes, bsmt. and laundry. By Owner. $120’s. 383-1543
(156)
McHENRY COUNTY — Nr. Crystal Lake, 1!4 acres nr. 47 & 173. Must sell 1 block from pvt. lake. $7,200. Pvt. owner.	455-1810
(156)
2 Story Brick Income Building 6 rms. down with 3 bdrms., 7 rms. up with 5 bdrms. Full bsmt, dble1. garage. $35,000. Pvt. owner.
HE 6-3863
(156)
priklical v spomin vse, kar je bilo tekom osmih dnij z novo močjo vir njegovih najtemnejših skrbi j in najgrenkejših spominov.
Nato odpre skriven, samo njemu znan predal pisalne mize ter vzame iz njega zavitek s privatnimi zapiski in z dragocenimi, s številkami zaznamovanimi rokopisi, katerih vsebina so bili zapiski o njegovem političnem življenju in denarnih zadevah in kamor je zapisal one, ki so postali na ta ali oni način njegovi sovražniki.
In zdaj, ko se ga je pričel polaščati strah, spozna, da je njihovo število veliko.
In dasi so bila ta imena mogočna in znamenita, mu izvabijo smehljaj, podoben smehljaju popotnika, ki z nepopisljivim trudom pripleza na vrh gore in vidi pred seboj le ostre robove, pota, po katerih ni mogoče hoditi, in strme prepade ter si mora obupan reči, da je prestal le zato tako strašne muke.
Ko si prikliče v svoj spomin vsa ta imena in jih vredi znova, zmaje z glavo.
“Ne,” zamrmra nato, “nobeden izmed teh sovražnikov bi ne bil potrpežljivo in molče čakal do zdaj, da bi me šele zdaj uničil s to skrivnostjo. Kakor pravi Hamlet, pride včasih ono, kar je globoko skrito, iz zemlje, da švigne v zrak kakor fosfor. Toda to so plameni, ki svetijo le trenotek, da človeka zmotijo. Korz je pač povedal celo stvar kakemu duhovniku in ta Monte Cristu, ki se je hotel prepričati.
“Toda zakaj to?” se zavrne Villefort, ko trenotek pomišlja. “Kaj naj bi bilo gospodu Monte Cristu ali pravzaprav Zacconu, sinu trgovca z Malte, na tem, da pride na dno temni, njemu čisto tuji skrivnosti, zlasti še, ko prej ni bil nikdar na Francoskem? Poizvedovanje pri njegovem prijatelju, abbeju Busoniju, in pri njegovem sovražniku, lordu Wilmoru, katerih nobeden ni mogel biti pripravljen na to, mi je pokazalo samo jedno, namreč to, da nisva z njim nikakor in na noben način v kaki dotiki.”
Toda Villefort ne veruje tega, kar pravi. Da je bila skrivnost znana, to mu še ni bilo najstrašnejše, kajti lahko je še tajil. Bolj kakor se je bal tega ‘Mane, Thecel, Phares’, katero je naenkrat zagledal s krvavimi črkami na zidu, si je želel, da bi se pomiril s tem, da bi poznal onega, katerega roka je to napisala.
V tem trenotku, ko se je poskušal pomiriti in mesto bodoče politične slave, o kateri je sanjal v svoji častihlepnosti tako mnogokrat, videl pred seboj samo bodočnost, omejeno na domače
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
NORMANDY VILLA — FLOSSMOOR SCHL. DIST. Beaut, home. Lux. interior. 3 bdrm., 2 full baths, pan. fam. rm. Extras. 2% car garage. $31,900.
BY OWNER.	755-6956
EVERGREEN PARK—BY OWNER Very clean 5% rm. brk. w-3 bdrms., WW crptg., fin. bsmt. w-bar, Lge. lot. Dble. gar. w-side drive. $31,500.	425-1298
(156)
Lastnik prodaja zidano 2-družinsko hišo, zaprt porč, zidana dvojna garaža, polna klet, plinska gorkota, v izvrstnem stanju, 62 in California. Mora prodati, gre v pokoj. $28,000. Kličite PR 8-8450 med tednom po 6. uri, drugače vsak čas.	(156)
BEAUTY SHOP — Mod. furniture, cent. a.c. shop. Choice N.W. location. $9,000. Steady neighborhood clientele. 545-0980 or 685-7574
(156)
GROCERY — Lunch room comb, in same loo. over 40 years. Far North side in Hotel bldg. Across from school in populated area. Call RO 4-9214 betw. 8-4 p.m. Mon.-Sat.
(156)
FOOD MART — Complete. Terrific Northwest location. $8,000 and inv. Pvt. party. Call Tom for appt. at 267-4206 or 237-5455.
(155)
veselje, zasliši ropot voza, ki se je pripeljal na dvorišče, in kmalu nato na stopnicah korake priletne osebe in ono ihtenje in vzdihovanje, s katerim nastopajo sluge tako pogosto in tako radi pri nesrečah, ki zadenejo njihovega gospodarja.
Komaj odklene vrata, ko i vstopi, nejavljena, s šalom in klobukom v roki stara dama. Njeni lasje so bili beli, čelo bledo, in njene oči, okoli katerih je zarisala starosti globoke gube, so preplavljale solze, da jih ni bilo videti.
“Ah, gospod,” pravi, “ah gospod, kakšna nesreča! O, da, tudi jaz umrjem, da, čisto gotovo umrjem tudi jaz.”
In omahnivši na stol, stoječ poleg vrat, zaplaka na glas.
“Kakšna nesreča vas je tako pretresla, in zakaj vas ne spremlja gospod de Saint-Meran?”
“Ker je mrtev,” prejvi stara markiza vsa omamljena.
Villefort se opoteče in sklene svoje roke.
“Mrtev!...” zajeclja. “Mrtev Itako... naenkrat?”
“Pred osmimi dnevi,” nadaljuje gospa de Saint-Meran, “sva po obedu skupaj sedla v voz. Moj soprog je bil nekaj dnij sem bolehen, toda misel, da bode videl svojo ljubljeno Valentino, mu je dajala pogum, da je potoval kljub svojim bolečinam. Približno šest ur od Marseilla je zavžil svoje navadne pastilje, na kar je spal tako dolgo, da se mi je zdelo nenaravno; vendar ga nisem zbudila.
Sluge stoje na pragu in si ne j Tedaj se mi je zazdelo, da po-upajo stopiti bližje. Samo slugo staja njegov obraz bolj in bolj starega gospoda Noirtierja po-1 rdeč, da bijejo njegove žile moč-gledajo, ki je tudi slišal šum in prihiti ta hip. Villefort se dvigne in plane k svoji Tašči, kajti bila dela. je ona,	•- :: . - ;
“O moj Bog, kaj pa se vam je zgodilo, milostiva?” vpraša.
neje kakor navadno. Postalo je temno, in ničesar več nisem vi-
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. DomovinT
Imenik raznih društev
Ameriška Slovenska Katoliška Jednota
DRUŠTVO SV. VIDA ŠT. 25 KSKJ
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednik Frank A. Turek; podpreds. Ernest Racic; tajnik Albin Orehek, 18144 Lake Sh. Blvd., tel. 481-1481; zapis. John Skrabec; blagajnik Joseph Baškovič. Nadzorniki:	Anthony J. Fortuna, Jo-
seph J. Nemanich, Rudolf Drmota; vratar A. J. Fortuna. Vodja atletike in mladinskih aktivnosti John J. Polž. Za pregledovanje novega članstva vsi slovenski zdravniki.
Društvo zboruje vsak prvi torek v mesecu v šoli sv. Vida ob 7:30 zvečer. Mesečni asesment se prične pobirati ob 7:00 pred sejo in 25. v mesecu od 6. do 8. ure zvečer v iruštveni dvorani. V slučaju bolezni naj se bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in karto.
DR. SV. LOVRENCA ŠT. 63 KSKJ
Duhovni vodja Rev. F. M. Baraga, predsednik Joseph Fortuna, podpredsednik Fred Krečič, tajnik Ralph Godec, 847 E. Hillsdale, 524-5201; zapisnikar Charles Virant, blagajnik Josip W. Kovach; nadzorniki: Silvester Urbančič in Charles Virant. Zastavonoša Joseph W. Kovach. Zastopnika za SND na 10. St: J., W. Kovach in Ralph Goleč; Zastopnik za SND Maple Hts.: J. W. Kovach. Zastopniki za atletiko in booster club: Joseph W. Kovach m Ralph Godec. Zdravniki: dr. Anthony J. Perko, Dr. Wm. Jeric, dr. J. Folin in dr. F. Jelercic. — Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne v SND na 80. cesti. — Spre-;ema članstvo od rojstva do 60 lei darosti. Bolniški asesment 65c na aesec in plačuje $7.00 bolniške jodpore na teden, če je član bolan •et dni ali več. Rojaki v Newbur-|hu, pristopite v društvo sv. Lov-enca.
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 150 KSKJ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Josephine Mulh; podpredsednica Frances Lindič; tajnica Josephine Winter, 3555 E. 80 St.; blagajničarka Antonija Debelak, zapisnikarica Agnes Žagar. Nadzornice:	Frances Lindich, Helen
Krofi in Alice Arko; zastopnici za SND na 80. St.: Frances Lindich in Alice Arko; za S.N.D. na Maple Heights: Anna Kresevic, zastopnici za Ohio KSKJ Boosters in mladinsko dejavnost: Josephine Winter in Alice Arko; za Federacijo Frances Lindich in Josephine Winter. Zdravnik dr. Perko. — Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v SND na 80. česti.
DRUŠTVO SV. MARIJE MAGDA LENE, ŠT. 162 KSKJ Sprejema članice od 16. do 60 leta. Nudi najnovejše smrtninske certifikate od $500 do $15,000; bolniška podpora je $7 ali $14 tedensko. V mladinski oddelek se sprejema otroke od rojstva pa do 16. leta. — Odbor je letos sledeč: Duh. vodja Rev. Rudolph Praznik, preds. Marjanca Kuhar, podpreds. Frances Nemanich, taj. Maria Hochevar, 21241 Miller Ave., tel. 481-0728; blagajničarka Frances Macerol, zapisnikarica Frances Novak. Nadzornice: Josephine Ambrosic, Dorothy Strniša, in Anna Godlar. Rediteljica Jennie Feme. Zastop. za ženske in mladin. aktivnosti Frances Nemanich, Zastopnice za Ohio KSKJ Federacijo: Marjanca Kuhar, Antonia Turek, Frances Nemanich, Anna Godlar. — Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo sredo v mesecu v spodnjih prostorih šole sv. Vida ob 2. uri pop. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu od 6. do 8. ure tudi spodnjih prostorih šole sv. Vida.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 169 KSKJ
Častni duhovni vodja Rev. Matt Jager. Duhovni vodja Rev. Victor N. Tomc. Častni predsednik John Habat, predsednik Eugene Kogovšek, podpredsednik John Habat, fin. tajnica Dorothy Ferra, 444 E. 152 St., tel. 531-7131; pomožni tajnik J os. Ferra; bol. taj. Mary Korošec PO 1-1642; zapisnikar Frank Žnidar; blagajnik Louis Jarem; nadzorniki: Frances Somrak, Anton Nemec Mary Okicki. Vratar: Frank Supa-nick. Zdravniki: Dr. L. Perme, Dr. Max Rak, Dr. Adolph Žnidaršič, Dr. Myron Speck. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 8:00 zvečer v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Asesment se pobira pred sejo. od 7. do 8. ure ter 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. od 6. do 8. ure zvečer, če pa pade na nedeljo pa na 26. v mesecu. Društvo sprejema člane od rojstva do 50 leta urez zdravniške preiskave ter ocl rasle do 60. leta za zavarovalnino od $500 do $15,000 in do $2.00 bolniške podpore na dan.
• _________; ■ _________ .
DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA
JEZUSOVEGA ŠT. 172 KSKJ
Predsednica Theresa Lach, podpredsednik John Hosta, finančni in bolniški tajnik Jože Grdina 1129 Addison Rd., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-7670, blagajnik Joseph H. Lach, zapisnikarica Ljudmila Glavan. Nadzorni odbor, Albert Hosta, John Hosta ih Ljudmila Glavan. Društveni zdravnik dr. Valentin Meršol 1031 E. 62 St., Cleveland, O. 44103. Za preiskavo novih kandidatov vsi slovenski zdravniki. Seje vsako tretjo sredo v mesecu v Jugoslovanskem narodnem domu na W. 130 St., ob 7. uri zvečer. Pobiranje asesmenta vsako četrto nedeljo na 1129 Addison Rd. ob 10. uri dopoldne.
Društvo sprejema člane vse od 1 pa do 60 leta starosti. Pri društvu se lahko zavarujete od $500.00 do $15.000.00 smrtnine in 3.00 bolniške podpore. Najmodernejši certifikati življenske zavarovalnine 20 let plačljiv, v slučaju nesreče dvojna zavarovalnina. Dalje certifikati za slučaj stalne onemoglosti, ki oproščajo člane plačevanje asesmenta; pri vsem tem pa je član upravičen do vseh ugodnosti pri društvu in Jednoti.
Za pojasnila vprašajte tajnika Jože Grdina, 1129 Addison Road, Cleveland, Ohio, 44103, Telefon 881-7670.
DRUŠTVO SV. KRISTINE ŠT. 219 KSKJ
Duhovni vodja: Rev. J. Celesnik. predsednik: Anton Tekavec; pod predsednik: Frank Drobnič; tajnica: Jennie Gustinčič, 18800 Abby Ave., tel. KE 1-8325; blagajnik Matt Tekavec; zanismkaries \r,t. Debeljak; nadzorniki: Josephine Je-vec, Jakob Gustinčič, Helen Troha; poročevalka Helen Troha. Zastopnika za KSKJ dan Frank. Drobnič, Jacob Gustinčič. Zdravniki:	Dr.
Max Rak in vsi slovenski zdravniki. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop, v šolski sobi sv. Kristine.
DRUŠTVO KRISTUSA KRALJA ŠT. 226 KSKJ
Duh. vodja Rev. Jos. Falež, predsednik Ulrich Lube, podpreds. Mary Wolf Naggy, tajnica Mary Zupančič, 6124 frlass Avenue, tel. 432-2833; blagajničarka Jean Grcar, 35001 Lake Shore Blvd. 946-6219 blagajničarka bolniške podpore Mary Zupančič: zapisnikarica Mary Semen. Slovenska in angleška poročevalka v Glasilu Mary Zupančič. Nadzorni odbor: Frank Šega, Lillian Hlabse in Ivan Rigler. Zastop. za klub SND in delniških sej: U. Lube. Vsi slovenski zdravniki.—Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu
ob 2. uri pop. v “Sodality” sobi šole sv. Vida.
Slovenska ženska zveza
PODRUŽNICA ŠT. 10 SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Predsednica Anna Markovich, 15705 Holmes Ave., 681-7378; podpreds. Phillis Cermely, taj. in blag. Mar> Camloh, 15726 Holmes Ave., 541-6245; zapisnikarica Sophie Magayna; nadzornici: Amalia Novak in Bteffie Koncilja; vratarica Jennie Koren. — Seje se vršijo vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v Slov. domu na Holmes Ave.
PODRUŽNICA ŠT. 14 SŽZ Duh. vodja Rev. Joseph Celesnik, predsednica Theresa Skur, podpredsednica Mary Stražišar, tajnica Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave. Cleveland, O. 44119, IV 1-7473; blag. Mary Iskra; zapisnikarica Antonia Šuštar; nadzornice: Frances Globokar, Mary Fakult, Rose Mickovic. Zastop. za Klub društev AJC: Frances Eržen, Rose Rodgers, zastop za SDD na Recher Ave., Vera Bajec, Mary Iskra. Mary Stražišar. — Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu v AJC na Recher Ave. ob 7:30 zvečer.
PODRUŽNICA ŠT. 15 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga; predsednica Antonia Stokar; podpredsednica Marie Papijan: tajnica Frances Novak, 3552 E. 80 St., Dl 1-3515; blagajničarka Theresa Jeric; zapisnikarica Mary Filipovič. Nadzornice: Jennie Zupančič, Antonia Stokar in Angela Stražar. Za-stavonošinja Angela Stražar. Zastopnici za SND Frances Lindič in Mary Filipovič. Poročevalka Frances Lindič. Zastopnici za Ohio zvezo: Antonia Stokar in Frances Novak. — Seje so vsak drugi torek vsak drugi mesec ob 2:00 pop. v SND na 80. cesti.
PODRUŽNICA ŠT. 25 SŽZ Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik, predsednica Mary Kolegar, podpredsednica Silva Mihevc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., HE 1-6933; zapisnikarica Marie Telich; redi-teljica Molly Deželan. Nadzorni odbor: Jennie Femec in Antonia Mihevc. Mladinska aktivnost:	Vicki
Faletič. — Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu v šoli sv. Vida ob 1:30 uri pop. Članice sprejemamo v mladinski oddelek takoj od rojstva, v odrasli oddelek pa od 14. do 55. leta starosti. Asesment se pobira na vsaki seji in 25. v mesecu.
PODRUŽNICA ŠT. 32
SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE
Duhovni vodja Rev. Joseph Celesnik; predsednica Mary Bostian; podpredsednica Cecilia Žnidar; taj. Josephine Comenshek, 924 E. 223 St., 731-8698; blagajničarka Molly Sodja, zapisnikarica Anna Tekavec. Nadzornici: Mary Drobnič, Barbara Baron. — Seje prvi torek v mesecu v šolski dvorani sv. Kristine ob 7. uri zvečer, izvzemši feb., julij, avg., in nov.
PODRUŽNICA ŠT. 41 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc predsednica Mary Debevec, podpredsednica Rose Pujzdar, tajnica Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., tel. 481-6248; blagajničarka Rose Pujzdar; zapisnikarica Anna Rebol. Nadzornici: Mary Yerak, Anna Videnšek. Zastopnica za SDD Mary Markel. Seje se vršijo vsak prvi torek v mesecu ob 2:00 pop. v Slov. delavskem domu na Waterloo Rd., soba št. 6.
PODRUŽNICA ŠT. 47 SŽZ
Duhovni vodja Rev. Joseph Varga. Častna predsednica Terezija Bizjak, predsednica Jennie Gerk; podpreds. Mary S h o 1 a r, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., tel. 587-4230; blagajničarka Antonija Dolinar, zapisnikarica Jennie Praznik, nadzornice: Anne Kresevic, Anna Christo-fek in Stella Mahnich; zastopnice za vse SND: Anna Kresevic, namestnica Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec, začenši v februarju na 2. nedeljo v mesecu ob 2:00 uri popoldne v SN. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Ameriška Dobrodelna Zveza
DRUŠTVO SV. ANE ŠT. 4 ADZ
Predsed. Jennie Stanonik, podpredsednica Angela Kofol, tajnica Jennie Suvak, 4208 Bluestone Rd., So. Euclid 21, O., tel. EV 2-5277, blagajničarka Josephine Oražem-Ambrozic, zapisnikarica Rose Ersie. Nadzornice: Frances Novak, Frances Okorn in Marie Telic. Redi-teljica Antonija Mihevc. Mladinske aktivnosti: Angela Kofol. — Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 v SND na St. Clair Ave. — Za preiskavo novega članstva vsi slovenski zdravniki
DRUŠTVO NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 5 ADZ
Predsednik Frank Stefe, podpredsednik Edward Skodlar, tajnik in blagajnik Matt Debevec, 24151 Yose-mite Drive. IV 1-2048; zapisnikar Frank A. Turek. Nadzorni odbor: Ray Anzick, John Nestor in Srečko Eržen. — Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. uri zjutraj v SND, soba št. 3 (staro poslopje), na St. Clair Ave.
SLOVENSKI DOM ŠT. 6 ADZ
Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Anton Potokar, tajnica
TTITTTTTTTTTTTTT X x X X X X X xTTTTTTlT X
INVITATION TO BID ON A 60 BED NURSING KOME ADDITION
Slovene Home for the Aged invites General Contractors to submit their qualifications for the purpose of bidding. Three story, masonry addition, 23,937 square feet. Address intention to bid, on or before Friday, August 20, 1971 to:
BUILDING COMMITTEE SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, Ohio 44119
rxXilXxxxxx x xxure: xr i XX* irztftSXzz ZXXI Y Y Y YYTTf TTZ Y rTTra
Sylvia Banko, 17301 East Park Dr., IV 1-7554; blagajničarka Vinnie Cecelic, zapisnikarica Ann Cecelic. Nadzorni odbor: predsednica Jennie Hrvatin, Henry Medved, John Burjak. Zdravniki: vsi slovenski.— Seje se vršijo vsak tretji petek v mesecu v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., ob o. uri zvečer.
DRUŠTVO KRAS ŠT. 8 ADZ
Preds. Jožko Jerkič, podpreds. Louis Yerkich, taj. Mary Kobal, 19500 Lake Shore Blvd., tel. 531-6631, blag. Jennie Kapelj, zapis. John Kapelj, nadzor, John Terček, Steve Černigoj in Frances Polc. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1.30 pop. v Slov. domu na Holmes Avenue.
DRUŠTVO GLAS CLEVELANDSKIH DELAVCEV ŠT. 9 ADZ
Predsednik Joseph Lausin, podpredsednik Stanley Ziherl, tajnik Andrew Champa, 1874 E. 225 St., tel.: IV 1-6437, blagajnik Robert Menart, zapisnikar Joseph Ponikvar; nadzorni odbor: Frank Ahlin, John Borso, Joseph Paik; reditelj Florijan Mocilnikar, vodnik mladinskih dejavnosti Joseph Lausin, zastopnik za Slov. nad. dom Frank Chesnik, za zdravniško preiskavo vsi slovenski zdravniki. — Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu v Slovenskem narodnem Domu na St. Clair Ave. ob 9. uri dopoldan v starem poslopju.
DANICA ŠT. 11 ADZ
Predsednica Josephine Centa; podpredsednica Lillian Marinček; taj. in blagajničarka Frances Kodrich, 6522 Schaefer Ave., tel. 881-4679; zapisnikarica Frances Zakrajšek. Zastopnica za mladino Lillian M. Marinček. Društveni zdravniki: vsi slovenski. — Seje se vršijo vsak 2. torek v mesecu v vsakem drugem mesecu ob 1:30 uri popoldne v Slovenskem narodnem domu, staro poslopje, soba št. 2.
DR. RIBNICA ŠT. 12 ADZ
Predsednik Joseph Okorn, podpredsednik Matt Martinčič, tajnik in blagajnik Joseph Ban, 1201 E. 168 St., 481-2246, zapisnikar Louis Mrhar, nadzorni odbor:	Rudolph
Kozan, Frances Tavzel in Ivan Cendol. — Za pregled vsi slovenski zdravniki. Zastopniki: za konferenco SND Frank Virant, za Klub društev SND Ivan Cendol, za Društveni dom na Recher Avenue, Joseph Champa in Fanny Modic, Za Slov. Nar. Čitalnico Louis Mrhar, za Dom ostarelih na Neff Rd. Frances Modic.— Seje so tretjo nedeljo v mesecu ob 9:30 predpoldne v sobi št. 2, staro poslopje SND na St. Clair Ave.
COLLINWOODSKE SLOVENKE ŠT. 22 ADZ
Predsednica Mrs. Stefi Koncilja, podpredsednik Jack Šimenc, finančna tajnica in blagajničarka Rose Mickovic 19612 Cherokee Ave., 486-0462; zapisnikarica Mrs. Rose Mickovic, nadzorniki: Alice Grosel, JacK Šimenc in Gertrude Bokal. Zastovonošinja Mrs. Mar-Malovrh. Zdravniki: vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 7:30 zvečer \ Slovenskem domu na Holmes Ave v spod. dvorani.
DR. KRALJICA MIRU ŠT. 24 ADZ
Predsednica Agnes Žagar, pod predsednica Mary Filipovič, taini-ca Alice Arko, 3562 E. 80 St., 341-7540, blagajničarka Agnes Žagar, zapisnikarica Mary Prosen, nadzornice:	Josephine Winter, Mary
Prosen, Theresa Janežič. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1:30 pop. V Slov. nar. domu na E. 80 St.
DRUŠTVO SV. CECILIJE ŠT. 37 ADZ
Predsednica Nettle Zanuck, podpredsednica Anna Zalar, tajnica in blagajničarka Mary Jeraj, 6816 Edna Ave., 391-5341, zapisnikarica Fanny Majer. Nadzorni odbor: Mary Otoničar, Frances Stepic in Dorothy Strniša. Vsi slovenski zdravniki. Seje se vrši vsaki drugi četrtek v mesecu ob 7:30 zvečer v šoli sv. Vida.
DR. NAŠ DOM ŠT. 50 ADZ
Predsed. Antonia Stokar, podpredsednica Josephine Lea, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts. 44125, 587-4230; blag. Antonia Dolinar Nadzorni odbor: predsednica Jo Lea, Christine Szendel, Stanley Pervanje. Zdravniki: vsi priznani zdravniki. Zastopniki: za SND na 80 St. Antonia Stokar in Stanley Pervanje
za SDD na Prince Ave. Jennie Pugely; za SND v Maple Hts. Antonia Stokar. — Seje se vršijo vsak drugi mesec 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. na v S.N. Domu, 5050 Stanley Ave., Maple Heights.
Katoliški borštnarji
DVOR BARAGA ŠT. 1317, REDA
KATOLIŠKIH BORŠTNARJEV
Duhovni vodja:	Rev. Rudolph
Praznik; nadborštnar:	David J
Telban; podborštnar: Anthony Babic, bivši borštnar: Fred Sternisa; finančni tajnik: Anthony J. Urbas, 1-226 Norwood Rd., UT-1-1031; blagajnik: Rudolph V. Germ; tajnik-zapisnikar: Alphonse A. Germ, 1033 Yellowstone Rd., EV-1-3958; nadzorniki: Frank Kolenc, Albert Marolt. Joseph Saver; sprevoditelja: J. J. Hočevar, Albert R. Giambetro, bolniški nadzornik: James J. Hočevar, 17805 Lake Shore Blvd. Apt. 208 (44119) Tel. 481-8923, vratarja, Ray Persin, James Hočevar! Govornik: John Persin; Mladinski nadzornik: Rudolph Massera, Sr., zdravniki Dr. Anthony F. Spech, Lawrence B. Ogrinc. Vpisovalec novih članov: Frank J. Prijatel, tel.:	845-4440.
Društvo zboruje vsak tretji petek v mesecu ob 8.00 zvečer v šoli sv. Vida. Asesment se pobira od 6:30 naprej na večer seje.
ST. MARY’S COURT # 1640 CATHOLIC ORDER OF FORESTERS
Spiritual Director Rev. Victor Tome, chief Ranger John Osredkar? Vice Chief Ranger Larry Spilar, Recording Secretary Louis Somrak, Financial Secretary John M. Spilar, 715 E. 159 St. 681-2119, Treasurer Anthony Kushlan, Youth Director Louis Jesek, Speaker Robert Somrak, 1 year Trustee Anton Grosel, 2 year Trustee Mrs. Charles Pluscu-sky, 3 year Trustee Robert Somrak. Past Chief Ranger John Petrie. Conductors:	Bastian Trampuš,
Frank Mlinar, Sick Visitor Anthony R. Kushlan, Field Representative Frank J. Prijatel, 261-5197. Meetings held every third Wednesday in St. Mary’s Study Club Room.
Ameriška bratska zveza
NAPREDEK ŠT. 132 ABZ
Predsednik John Tanko, 181 E. 264 St., Euclid, O. 732-8930, podpredsednik Anthony Zadeli, tajnica Adalyne B. Bober, 10268 Page Drive, Mentor, O. 44060, tel. 357-7437; zapisnikarica Rose Intihar, blagajnik Stanley J. Bober. Nadzorniki: Jos. Braddock, Chas. Delsanter, in Rose Sterbank. Katerikoli zdravnik po volji člana. Asesment se pobira vsakega 25. v mesecu, od 5:30 do 7:30 če pa je na soboto ali nedelja, se pobira na naslednji ponedeljek zvečer. Seje so vsak drugi petek v mesecu ob 7:30 zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue.
The Maccabees
CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M.
Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives tor the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Frances Tavčar. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave. Dues will be collected by the Record-Keeper on meeting nights ONLY from 6:30 to 7 p.m.
CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES
Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink:. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. do 4. pop.