Prejšnji teden so nam dnevniki in radio sporočili grozotno novico o klanju v Romuniji: pristaši Železne garde so hladnokrvno in s premislekom pobili nekaj tucatov svojih političnih nasprotnikov, zaprtih v ječi, torej ne- tl ob n o v" •• v?- A/- ' ‘-U' bITOlJ« OHRID ELBAMN •mokuv .KORCA f at 1 f#i lof radovČčk1T< J ^KLISURA LESKOVlk\ Oj USA' TEPELENI ARGIROKAJTRI DRVIMO \ •SAMTI % .s ^ciuarahta) 0ovJs REKE GOROVJA : ' MOHACO Bolgarija utegnet: v vrsti nevtralnih TUNIS eden izmed i desničarskih ijatelj Pierra Korzike: nje- Pošfnina plačana v gotovini ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO DRUŽINSKI TEDNIK Leto XII. Ljubljana, 5. decembra 1940. štev. 49 (581) t Ravnotežje evropskih držav si je S začelo iskati opore, da bo slonelo 5 samo na velikih stebreh enakorodnih • celot. Kdor tega danes ne vidi, ta je S ali slep, ali nalašč videti neče, - F. Levstik 1. 1872. »DRUŽINSKI TEDNIK« »/.baja ob četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, MlkloSičeva 14/111. Poštni predal St. 345. Telefon St. 33*82. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani St. 15.893. — Rokopisov no vračamo, nefratikiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je ticba priložiti za 8 din znamk. NAROČNINA V a leta 20 din, 1 /s leta 40 din. vse leto 80 din. V Italiji na loto 40 lir, v FranclJj 70 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Drugod soraztnerno. — Naročnino Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu? enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm In širina 55 mm) 7 din; v oglasnem delu 4’50 din. V dvobarvnem tisku -cene po dogovoru. Notice;; beseda 2 din.;M a 11 oglasi: beseda j din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Dcu*es: IZ PERSPEKTIVE TURČIJE (Gl. str. 9) P0MIRJENJE NA BALKANU NJ. VIS. KNEZ NAMESTNIK PAVLE je na narodni praznik 1. decembra govoril po radiu jugoslovanskemu' narodu. (Gl. str, 2.) V Ljubljani, 4. decembra. Naši živci so otopeli. Ce ne doživimo prav posebnih senzacij, se nam zdi, kakor da se ne bi bilo zgodilo nič novega Preišnii bili nasprotnikov, zaprtih v oboroženih. Med žrtvami je tudi nekaj prejšnjih ministrov in slavni vse-učiliški profesor Jorga, častni doktor več tujezemskih univerz. Brali in slišali smo to novico in šli preko nje na dnevni red — kakor smo pred dvema letoma šli na dnevni red preko uradnega romunskega poročila o umoru Kornelija Codreana in njegovih tovarišev. Človeku se zdi, kakor da bi se čas vrtel nazai, ne naprej. Kultura? Civi-lizaciia? C'ovečarstvo? Trije poimi, ki bolj sodijo v predzgodovinsko dobo kakor pa v dvajseti vek. Drugače se res ni nič posebno no vega zgodilo v teh sedmih dneh od prejšnjega četrtka. Bombardiranje an- HAtOKAVtftA • VI5AMI gleških mest je že stara stvar, nova so le nekatera imena. Na grško-alban-skem bojišču je pritisnila zima in uradna poročila jo obilno registrirajo. Podgradec, mestece, ki so ga bili po nekaterih poročilih Grki že pretekli teden zavzeli, je šele tri dni v njihovih rokah. Italijanski odpor postaja čedalje hujši; kljub temu poročajo atenski viri, da Grki stalno prodirajo proti Elbasanu in Argirokastru. Pač, nekaj novega je le: politični položaj na Balkanu se je ustalil in duhovi so se pomirili. V času, ko se na naših južnih mejah bije ogorčena vojna dveh naših sosed, se nam zdi novo in tolažilno že skromno dejstvo, da v neposredni bodočnosti ne bo novih vojn na naših mejah. Naši živci so — hvala Bogu! — otopeli. Iz Vichyja poročajo, da se je novi vichyjsko-sirijski guverner Jean Chiappe nad Sredozemljem ponesrečil. Njegovo letalo je bilo zašlo v italijansko-angleški ogenj in treščilo v morje. Jean Chiappe je bil najizrazitejših francoskih politikov in oseben Lavala. Doma je bil s gov tast Carbuccia je izdajatelj šovinističnega desničarskega lista Grin-goirja. a Konec prejšnjega tedna se je v bližini južne obale Sardinije vnela med Angleži in Italijani nova pomor- ALBANSKO BOJIŠČE (Pri študiranju zemljevida pazi na vetrovnico v levem kotu spodajl) GENERAL SODDU, Italijanski vrhovni poveljnik v vojni proti Grčiji. ska bitka. Ce naj verjamemo obojim uradnim poročilom, se je spopad končal neodločeno. Prinašamo zemljevid prizorišča te bitke. Po londonskih poročilih so te dni demonstrirali študentje po pariških ulicah. Nosili so dve dolgi palici (v francoščini deux gaules), ju v taktu dvigali in vzklikali Vive. Angleški minister za prebrano je napovedal nove omejitve pri ui^u živeža na Angleško. Dejal je, da živeža, potrebnega za vsakdanje življenje, sicer ne bo manjkalo, pač pa se morajo Angleži odpovedati južnemu sadju, izvzemši pomaranče in sadne konzerve. Minister je novo omejitev utemeljil s tem, da mora biti ladijski prostor na razpolago za uvoz drugega, po-trebnejšega blaga. V mislih je očitno imel orožje, k'i se uvaža iz Združenih držav. i. Na Norveškem so po švedskih poročilih demonstracije . na dnevnem redu. Ce naj poročilom verjamemo, demonstrirajo Norvežani samo proti majorju Ouislingu in proti Mlado-pastirjem (norveškim napadalnim oddelkom). Observer RTIC TEULADA na jugu Sardinije, v čigar bližini se je pretekli teden bila pomorska bitka med Italijani in Angleži. Popravi! V prejšnji šteyilki so se v prvem in drugem stolpcu našega političnega uvodnika zamešale nekatere vrstice. Zaradi te tiskarsko-tehnične napake sta dva najvažnejša odstavka postala nerazumljiva. Prosimo cenjene bralce, naj nam neljubo pomoto oproste. Omenjena odstavka se pravilno glasita: Prejšnji petek je g. Peter Pumanov, vladni poslanec bolgarskega sobranja (parlamenta), mislil, da se bliža trenutek, ko bo Jugoslavija v podobno kočljivem položaju, kakor je bila Srbija teta 19J5. m Bolgarija na polnočnih postojankah, kakor jih je imela kot takratna zaveznica Nemčije, in je na ves glas zahteval nazaj tisto kar jc Bolgarija izgubila v dveh napadalnih vojnah proti svojim sosedam. Dumanov ju govoril slučajno In tudi ne zgolj v lastnem imenu. Njegov govor je jar-ko osvetlil želje in tendence, ki se jim prepuščajo nekateri ki egi v sosedni slovanski državi. Dobro je, da te vemo. Ne zato, da bi se skušalj kdaj ma&čevati. Samo zato, da bomo tudi duševno pripravljeni, če bi se kdaj spet imeli ponoviti dogodki 12 let 1913. 1915. Odločilno bojišče Švicarski . list National Zeitung (Bazel)- je v nedeljo priobčil uvodnik pod gornjim naslovom. Članek je tako aktualen in zanimiv, da se nam je zdelo primerno, prirediti ga neskrajšanem prevodu tudi za naše bralce. Odkar se je začela italijansko-grška vojna, se konflikt na Balkanu ni razširil. kakor so ponekod mislili; vse kaže, da se v neposredni bodočnosti tudi ne bo. Tako Jugoslavija kakor še nadalje ostati držav. Razne okoliščine so vplivale, da so se Stvari tako zasukale. Prvič prihajamo v zimo. pač najneugodnejši letni čas za velikopotezne vojaške akcije na goratem Balkanskem polotoku. Drugič se zdi, da želi Italija slej ko prej sama kljubovati Grčiji in jo prej ali slej z lastno močjo premagati. Sicer je italijansko izhodišče v Albaniji silno ozko, vrhu tega je teren in cest tako malo, da so posebno za armado, ki je številčno v premoči, strateške okoliščine silno neugodne. Razen tega so maloštevilna albanska pristanišča, na katera je navezan dotok italijanskih ojačenj, izpostavljena-srditim napadom grških in angleških letal. Toda naj bodo strateške okoliščine še tako neugodne, mora Italija že iz prestižnih razlogov gledati, da po vsaki ceni sama obračuna s šibkejšim nasprotnikom. Tretjič: zadnje dni je tudi Sovjetska Rusija pokazala večje zanimanje za Balkan, v prvi vrsti za Bolgarijo. V tej državi je po soglasnih poročilih vojska delno naklonjena osi, narod pa izrazito rusofilski, S političnega in strateškega vidika predstavlja Bolgarija za Rusijo velevažno vplivnostno področje, nekakšen zavarovan vhod' v Dardanele. Vse kaže, da bi Rusi še zmerom neradi videli, da bi se katera druga velesila preveč približala turški morski ožini, če pa resno mislijo preprečiti takšen razvoj, je logično, da morajo gledati na to, da ostane ne samo Turčija, ampak tudi Bolgarija še nadalje nevtralna. Očitno je, da pravkaršnja ruska intervencija v Sofiji v tem smislu ni ostala brez uspeha. A ne glede na vse to se moramo resno vprašati, ali ima Nemčija utemeljen interes, da predre proti Egejskemu morju in Mali Aziji. Res je; če bi se Bolgarija prostovoljno pridružila osi, da si osvoji grško Trakijo, bi to pomenilo za osni državi dobro došlo razširjenje moči, saj zanju tako rekoč ne bi bilo rizika. če se pa Bolgarija odreče tem načrtom, je slika bistveno drugačna. Sicer mnogo govore o nemško-itali-janskih namerah, prodreti čez Balkan in Malo Azijo v Sirijo in se od ondod približati Sueškemu prekopu, t. j. živ-Tenjskemu živcu britanskega imperija. Toda v ta namen bi bilo treba, kakršen je danes položaj, najprej streti vojaški odpor Turčije. A to tudi za nemško vojsko ne bi bila lahka reč. Zakaj, na Balkanu in v Mali Aziji ni goste ce"tne mreže, kakršno je našla GRŠKI KRALJ JURIJ motorizirana nemška vojska na belgijskih in severnofrancoskih ravnicah. Nemška armada, ki bi predirala v Malo Azijo bi mogla vzdrževati zvezo z domovino le po maloštevilnih prometnih zvezah; vrhu tega bi bile te zveze neznansko dolge, tako da bi jih sovražnikovi bombniki in skriti četašl zmerom iznova lahko pokvarili. Poraba bencina bi bila na tako dolgih cestah zelo občutna. Petrolejske vrelce v Mo« sulu bi Nemci dobili popolnoma razdejane, tako da bi trajalo več let, preden bi se dali spet s pridom črpati, Vrhu vsega bi pa tako velika potrata fizičnih in gmotnih sil utegnila na koncu sprožiti še ruski napad v hrbet. Temu se pridruži še nov važen moment. Vojna v Prednji Aziji bi nemško vojsko pripeljala na bojišče, ki je za končni izid v bistvu vendarle samo postranskega pomena. Tako v Nemčiji kakor na Angleškem vedo: prave odločitve v tej vojni ne bo ob Sueškem prekopu, ampak na zahodu: obakraj Severnega morja in Rokava. Vse dotlej, dekler bo na otokih varna Velika Britanija nadaljevala vojno, Nemčija ne more misliti, da ji je premoč. ki si jo je izvojevala na evropski celini, zagotovljena. • i *• (Tl '• Predvsem so jim spričo njihove nadvlade na morjih na razpolago skoraj neizčrpne surovine in izdelki novega sveta, zlasti Združenih držav. Kaj to pomeni, lahko presodimo po okoliščini, da se na ameriški celini pridobi nič manj kakor 80”« vsega petroleja sveta v Za ječam proslavili 251etatco usmrtitve srbskih pravoslavnih svečenikov po Bolgarih. Na proslavi je govoril tudi prota Bora Milenkovič, eden izmed redkih, ki so tedaj smrti ušli. Med drugim je dejal: »Kljub vsem žrtvam nočemo biti ozkosrčni ne maščevalni in brez sovražnega duha. Vsem preizkušnjam, ki nas morda še čakajo, gledamo vedro v oči, "ker vemo. da ni mogoče uničiti in trajno podjarmiti narodov, ki so zmerom pripravljeni napajati rodno grudo s svojo krvjo. Naj pridejo na naš narod še tako težke preizkušnje — mi se Jih ne bojimo, ker vemo. da rod e naše matere sinove, ki sa vajeni zreti smrti v oči in umirati v obrambi svobode in neodvisnosti. Smo mirni, ker vemo. da nam nihče ne more vaeti ne pedi naše zemlje, pa naj nam grozi s silo ali nas obsipa z obljubami ali pa nas napade. Meje kraljevine Jugoslavije *o pojvečene s krvjo in gorje tistemu, ki bi ae dranil svojo roko položiti na en sam naš mejnik!« Naša zunanja trgovina. Statistični Sregled naše zunanje trgovine, ki ga s objavilo finančno ministrstvo, kaše. da smo letos od januarja do konca oktobra izvozili z» 5813 milijonov, uvozili pa za 4882 milijonov dinarjev blaga. Presežek v naše dobro ie torej 730 milijonov dinarjev. Lanski presežek za listi čas je znašal le 181 milijonov dinarjev. Najbolj je nazadoval izvoz pšenice In raznega sadja, imeli smo pač *iaba letino, uvoz se je povečal zlasti ^ri^ bombažnih tkaninah in pri petro- IVtruiej »o rationlrall. Uprava monopolov je s 1, decembrom povišala »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitt Epizoda z ljubljanskega sodišča Lepa beseda lepo mesto naide Kako je podjetna ločenka opeharila lahkovernega Janeza I 6 K Y I R 11 I SUMI. FOIMSAFUE. 60BHIKE. | 1 Klein | 5 LjUBLjANA, lfVo//o*o 4 5 niiiiiiiiimiiiiiimmiimimmiiiHmii Ljubljana, 26. novembra 1940. Janez je že precej v letih, vendar še krepak m mladosten, pa tudi srce ima še mlado. Ker je priden in varčen. si je prihranil nekaj denarja; letos je kupil svet. da si bo na njem sezidal hišo. Kupil je tudi vagon opeke in jo pridno vezil na svoj svet. Ves dan je marno delal. Delo pa človeka izmuči; željan počitka in okrepčila je Janez proti večeru zavil v bližnjo gostilno na četrt vina. Pri sosednji mizi je sedela mlajša ženska prikupne zunanjosti in zdolgočaseno zrla okoli sebe. Tudi Janezu je bilo dolgčas in večkrat se je ozrl na prikupni vis-a-vis pri sosednji mizi. Poglecja sta se srečala... Janez se je opogumil in povabil neznanko na kozarec vina. Neznanka je sprejela Janezovo prijazno povabilo in kmalu sta sedela skupaj pri eni mizi. Sprva je tekel pogovor bolj počasi, se razpletal le o vremenu, o draginji in o slabih časih. Potem je pa Janez povedal, da zida hišo, koliko skrbi ima z zidavo in kako drag je zdaj gradbeni material. Neznanka je pa potožila, da je vdova, in pri tem Janeza zapeljivo pogledala. Da ima majhno pokojnino po možu, zato prav bridko občuti današnjo draginjo, je dejala in ga izpod čela vabljivo pogledala. Jarjezu se je pričelo od usmiljenja tajati srce, vroče mu je postalo in primaknil je stol bliže k prijetni neznanki, Ta mu je pa zaupljivo potožila, da nujno potrebuje 332 dinarjev, a jih nima kje dobiti; denar pa tako zelo potrebuje... Tistemu, ki bi bil tako dober, da bi ji denar pcsodil, bi vračala mesečno po 100 dinarjev. Prav zares bi mu jih vrnila v treh mesecih. Zaljubljeno je pogledala Janeza, da mu je pričelo srce hitreje utripati, potem ga je pa zaprosila: »Posodite mi jih, svoje kolo vam zastavim.« In zgodilo se je kakor poje Gregorčič: »En gorele rek — srce odpre, en ljub pogled — srce se vžge.< Janez ni mogel odreči lepim očem. Segel je v listnico in odštel neznanki tri stotake in še dvaintrideset dinarjev. Napisala mu je pismeno potrdilo, da je kolo, ki mu ga zastavlja, res njena last. Neizprosna smola je pa hotela, da je Janez prav tisti trenutek ,moral* za trenutek ven. Ko se je vrnil v lokal, ni bilo prikupne neznanke nikjer več, pa tudi kolesa in njegovega denarja ne. Zaljubljeni Janez se je na mah iztreznii in se zavedel, da ga je neznanka pošteno potegnila. Povprašal je po njej in izvedel, da ni vdova, temveč ločenka. V svojo tolažbo je pa še izvedel, da ji ni samo on nasedel, temveč že več takšnih moških, ki so preveč mehkega srca. Skesan in zgrevan je prišel Janez na sodnijo, da bi rad svoj denar nazaj; naj mu vendar pomagajo iskati ubeglo prebrisanko iz gostilne. »Kaj pa vaša žena pravi? Ali kaj ve zato?« je vprašal sodnik Janeza. »O, Bog ne daj!« se prestraši Janez, i bom kar brez nje uredil.« ceno petroleja od 7 na 9 dinarjev, Ker so se nekateri začeli na debelo zalagati s petrolejem, je monopolska uprava prodajo racionirala. Po njenih določilih dobi družina 3 oseb poldrugi liter petroleja na mesec, družina od 4 do 6 oeeb 2 litra, od 7 do 10 oseb 2'5 litra, z več ko 10 osebami pa 3 litre. Za ostala potrošnike veljajo posebni predpisi. Kaj ponuja Francija za mir. Ameriški tisk piše, da so se pogajanja med Lavalom in zastopniki Nemčije razbila. Lavai je nemški komisiji ’aja-vil, da je Franclja pripravljena razpravljati o sklenitvi miru na tejle osnovi: Francija sc odreče Alzaciji m Loreni in pristane na korekture v severni Franciji ob meji, kjer so jezikovni otoki. Nemčija mora izpustiti francoske ujetnike, Francija bo Italiji pre. pustila le Džibuti. Ce bi Nemčija na to pristala, bo Francija z njo tesno sodelovala na vseh gospodarskih področjih, Francija sicer ne bi dala svoje mornarice Nemčiji na razpolago, pač bi se pa nemško brodevje lahko posluževalo pristanišč vsega francoskega imperija. Po ameriških vesteh je Nemčija te predloge odklonila in so se pogajanja razbila. Krvavi izgredi v Romuniji. V nefii od torka na sredo *o bili v Romuniji krvavi izgredi. Legionarji so vdrli v zapore, kjer so bili zaprti vsi tisti, ki so kruto nastopali proti voditeljem Železne garde, V Žilavi so bili v ječi vsi nekdanji vplivni romunski državniki. Legionarji so jih vse do zadnjega pomorili. Med umorjenimi so bivši ministrski predsednik general Arge-nasu. zadnji predsednik vlade pod kraljem Karlom Gigurtu bivši notranji minister in poveljnik bukareške policije general Marinescu. poveljnik orožništva general Bengliu, večkratni minister Madgearu, bivši pravosodni minister Jamandi, bivši ministrski predsednik in član kronskega sveta univ. prof. Jorga in drugi. Zatrjujejo, da so pobili 64 oseb. po nekih vesteh celo 84. Legionarji so dalje odpeljali v zapore bivšega ministrskega predsednika Giguro, bivšega ministrskega predsednika in večkratnega ministra Argetoiana, bivšega ministrskega predsednika Tataresca, bivša večkratna ministra Gemelisna in Ralio in ša mnoge druge. Vlada je proglasila obsedno stanje in je proti zločincem napovedala stroge mere. ki jih je pa pozneje preklicala. Romunsko vojaštvo skupaj s nemškim vzdržuje red. Bolgarija ne bo šla v vojno. Generalni tajnik sovjetskega komisarijata za zunanje zadeve Soboljev je bil dvakrat pri bolgarskem kralju Borisu. Na povratku iz Sofije je novinarjem izjavil, da se položaj na Balkanu razčiščuje in da se je prepričal, da Bolgarija in Turčija ne želita vojne. O bolgarskem narodu je dobil naibolfši vtisk. Soboljev je z vso odločnostjo demantiral vest, da ima Rusija napram Bolgariji in Romuniji revizionistične zahteve. Madžarska in Jugoslavija. Madžarski zunanji minister grof Czaky je pred parlamentom o odnosih med Madžarsko in Jugoslavijo izjavil, da Jih je Madžarska pripravljena še bolj okrepiti, če je Jugoslavija enakih misli. Madžarski ne more koristiti, da bi se Jugoslavija politično in gospodarsko oslabila. S skupnim prizadevanjem se mora mir na razburkanem Balkanu obnoviti, ali pa naj se vsaj z naših mej odstranijo nevarni in vznemirljivi tresljaji. OKVIRJENJE SLIK velika izbira, nizke cene IVAN GAMBERGER LJUBLJANA, Kolodvorska 18 Vojna med Siamom in Indokino. Francoska vlada je uradno cbjavila, da so se med Indokino in Siamom začele sovražnosti. Poročilo pravi, da so siamske čete trikrat napadle francoske čete, a so jih zavrnili. Siamska vlada v uradnem poročilu zanika slednjo vest, pravi pa, da. so siamska letala bombardirala vojaške naprave v Intickini. Pomorska bitka pri Sardiniji. Italijansko uradno vojno poročilo pravi, da se je prejšnjo sredo oddelek italijanske mornarice južno od Sardinije spo-nadel z oddelkom angleškega brodovja. Pcrcčilo trdi. da sta bili poškodovani dve angleški križarki, na italijanski strani je bil pa rušilec »Lanciere« hudo poškodovan. Po končani bitki so italijanski bombniki hudo poikodcvali eno angleško nosilko letel, eno oklep-nico in eno križarko. Med temi bo.ii so Italijani sestrelili 7 angleških letal, sami pa 2 izgubili. Angleška admirali-teta je dan pozneje o tej bitki objavila. da so Angleži več italijanskih ladij hudo poškodovali. Angleška letala so dognala, da je na neki križarki izbruhnil požar, neki rušilec se je močno nagnil in prenehal pluti, prav tako je bil nagnjen še neki drug rušilec. Pozneje so letala z »Ark Royala« napadla italijansko brodovje in so s torpedi zadela neko oklepnico in neko križarko. Na angleški strani so streli zadeli edino križarko »Berwick«, a je škoda maihna in ladja sposobna za plovbo. Pri napadu italijanskih letal ni bila zadeta nobena angleška ladja. Pri letalskem spopadu so Italijani izgubili dve, Angleži pa eno letalo. Japonska ln Kitajska, V soboto so V Nankingu podpisali pogodbo med Japonsko in Vangčingvejevo Kitajsko. Pogodba pravi, da imata obe vladi pri ustvarjanju novega reda v vzhodni Aziji skupne cilje. Obe državi bosta vzajemno spoštovali neodvisnost in nedotakljivost obeh držav. Skupno bosta sodelovali pri pobijanju komunizma. Dokler bo trajala vojna, bodo v notranji Mongoliji japonske čete. Japonci bodo sodelovali pri izrabljanju rudninskih bogastev. Japonska je obljubila, da bo ukinila eksteritorialnost in tuje koncesije, zato bo pa japonska trgovina imela na Kitajskem popolno svobodo. Dve leti po obnovi miru na Kitajskem bo Japonska umaknila s Kitajskega vse svoje čete. Angleška vlada je izjavila, da Vangčingveja ne prizna kot zastopnika kitajske legalne vlade, temveč samo čangkajškovo vlado v čungkingu. Tudi vlada USA je uradno objavila, da ne prizna vlade v Nankingu, Roosevelt je izjavil, da je ameriška vlada dovolila zakonitemu predstavniku Kitajske maršalu Can°-kajšku, odnosno vladi v Cunkingu 100 milijonov dolarjev posojila. Cangkaj-škova vlada je Vančingveja proglasila za izdajalca in je izdala za njim tiralico. . Rusi so angleški predlog zavrnili. Po vesteh iz Moskve je Rusija zavrnila angleški predlog, ki smo o njem poročali v prejšnji številki. Sovjetska vlada zahteva, da ji Anglija izroči zlate rezerve baltiških držav, kakor tudi 40 ladij, ki jih je Anglija zaplenila Estonski in Letonski. Rusi tudi zahtevajo. da Anglija zapre poslaništva baltiških držav v Londonu. Sovjetski odgovor na koncu na pripombo angleške vlade ugotavlja, da si ni mogoče zamisliti mirovne konference, na kateri Sovjetska Rusija ne bi sodelovala. Angleško-nemško bojišče. Od našega zadnjega pregleda so nemška letala spet hudo napadala angleška mesta. Po teh napadih sodeč, so se Nemci začeli posluževati posebne taktike. Vsako noč si izberejo drugo mesto in ga napadajo v velikanskih rojih, ki prihajajo od mraka do zore. Strašno noč je doživelo pristanišče Plymouth. Isto noč so Angleži hudo bombardirali Koln in okolico. Naslednji nemški cilj je bil Liverpool. Angleži so pa napadli Diisseldorf in Mannheim in kakor vsak dan, tudi pristanišča ob Rokavu. Sledil je izredno hud napad na London. na katerega so Nemci zmetali 400.000 kil bomb. Angleži so vnovič bombardirali Koln. Občutno škodo je utrpel Southampton, ki je po angleških vesteh skoraj ves v razvalinah. Angleži so glavni napad usmerili na Wilhelmshaven in povzročili huda- razdejanja. Grško-italijansko bojišče. V Albaniji nekaj dni ni bilo večjih akcij. Na obeh straneh so se pripravljali za odločilni spopad. Kljub snežnemu metežu so se nato spet začeli srditi boji na nož, pri čemer so imeli na obeh straneh hude izgube. Grška uradna poročila šele zdai javljajo o zavzetju Podgradca ob Ohridskem jezeru. Zadnja grška poročila govore o precejšnem vojnem plenu in večjem številu ujetnikov in da so se Italijani umaknili na tretjo obrambno črto. Italijani so v Albaniji izkrcali nove divizije in se pripravljajo na protiofenzivo. V svojih poročilih zatrjujejo, da so na vseh bojiščih odbili grške napade in da se je fronta ustalila. Angleži trdijo, da je njihovo letalstvo h grškemu prodiranju mnogo pripomoglo. Pekarne v dravski banovini smejo prodajati in izdelovati poleg ljudskega kruha tudi kruh, izdelan iz 75% krušne in 25 °/o koruzne moke. Do 31. decembra je pa dovoljeno izdelovali tudi kruh iz moke, ki vsebuje 75 °/o bele in 25 Vo koruzne moke. Kruh iz krušne in koruzne moke sinejo prodajati po pet dinarjev kilogram, kruh iz bele in koruzne moke pa 80 dek po 6 dinarjev. Bel kruh smejo pa prodajati 90 dek po 8 din. Zalogo starega mila morajo priglasiti trgovci splošni upravni oblasti, navesti točno količino mila in njegovo vrsto, potem pa prositi za dovoljenje, da ga smejo dalje razprodajati. Ta odlok je minister za trgovino in industrijo izdal zato, ker trgovci stare zaloge mila že niso razprodali. Neredno. stoJtuca, upliva na ves organizem-Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je Oil.tnVMsiunnn.i« Darmol dobite v vsaki lekarni! Maksimirane cene za olivno in bučno olje je določil ban banovine Hrvatske, veljale bodo pa za vso državo. Navadno, nerafinirano olivno olje bo stalo kila 25'20 dinarja, fino olivno olje pa kila 33'60 din. Vse te cene veljajo za franko skladišče proizvajalca. Določili so tudi ceno za bučno olje. Veletrgovci bodo prodajali bučno olje kilo po 23'37 dinarja, na drobno bodo pa prodajali bučno olje kilo po 25'30 dinarja. 18 dni bodo trajale božične počitnice na vseh šolah, in sicer od 22. decembra do 10. januarja. Cena suhih češpelj se je znatno podražila, ker imamo Ielos na razpolago samo nekaj sto vagonov češpelj, lani smo jih pa iineli kar 700 vagonov. Lani je bila cena češpelj za vagonsko blago 2.20 do 4 dinarje za kilo, letos pa kar od 8 do 13 dinarjev za kilo. Llatek „Drutln«kega tednika** Igor Ivanovič Sikorskij Napisal Geollrey T. Hellman Igor Ivanovič Sikorskij je tehnični ravnatelj letalskega podjetja Waugh-Sikorskij, graditelj prvega ameriško-ga oceanskega »cllpperja« in najbrže prvi človek na svetu, ki je konstruiral letalo z več motorji. V svojih načrtih za gradnjo letal posveča Sikorskij večjo pozornost prostoru in udobnosti kakor pa hitrosti. Kakor drugi konstruktorji letal, se pa tudi Sikorskij trudi, da bi povečal njihovo hitrost. Leta 1934, je Sikorskij v kraljevskem letalskem društvu v Londonu govoril o letalih, ki bi vzdrževala promet čez ocean brez pristajanja in bi letela s hitrostjo 200 milj (ena milja " 1,6 km) na uro. Pri tej priložnosti |e izjavil: »Večje hitrosti so možne, a jih velikost zemlje ne dovoljuje.« Sikorskij absolutno veruje v letalstva Po letu 1934. je konstruiral veliko oceansko letalo s hitrostjo 220 milj na uro, a prerokovat je, da bodo stratoslerna letala dosegla hitrost nekaj titoč milj na uro. Prebivalci Newyorko bodo lahko v 45 ! minutah prisoell v Evropo, a pot okrog sveta bo trajala komaj nekaj ur. Sikorskij je prepričan, da bo v teku prihodnjega stoletja superstra-tosferna letalska raketa dosegla maksimalno možno hitrost. Posebno se navdušuje za raketo. Pred kratkim je povedal nekemu časnikarju, da bi lahko konstruirali raketo, ki bi brez prestanka letela okrog sveta. Sikorskij je eden izmed redkih še iivih pionirjev letalstva. Se zmerom fantazira o novih odkritjih v letalstvu. A malo ljudi natanko ve, kdo je Sikorskij. Sikorskij je dvakrat začel svoje delo v letalstvu: prvič v Rusiji, kjer se je rodil, drugič pa v Združenih državah, kjer je bil upravnik znanih letalskih družb. V letalskih podjetjih se bavi izključno z novimi iznajdbami. Podjetje Waugh-Sikorskij, v katerem Sikorskij zdaj dela, izdeluje izključno samo letala. Izdela pa šestino celotne produkcije letal v Združenih državah. Oti začetka te vojne je .britanska vlada naročila že veliko strmoglavcev tipa Waugh-Sikorskij. Natanko ne moremo povedati, koliko letal izdela podjetje Waugh-Sikorskij za Združene države in koliko za tujino. Znano je pa, da presegajo naročila za letošnje leto 25 milijonov dolarjev. Podjetje je izdelalo letalo S-44-A, letalo pot in dvajsetih ton, ki ima prostora za 16 potnikov in 11 mož posadke. To letalo lahko leti brez pristanka od Newyorka do Lizbone. Polet traja dvajset ur. Letalo S-44-A je podobno Upu »leteče trdnjave«, ki služi za nadzorovanje obal. Ta tip letala uporablja ameriška mornarica. V podjetju Sikorskij izdelujejo zdaj nove modele velikih bombnikov. Podatkov o teh novih letalih pa nikomur ne izdajo. Podjetje plača Sikorskemu 25.000 dolarjev na leto. Razen tega dobiva še različne druge nagrade in dividende v znesku 25.000 dolarjev. Mož je majhen, miren, rezerviran, s širokim slovanskim nosom, živimi sivozelen-kastimi očmi, redkimi lasmi, majhnimi osivelimi brki in toplim, ljubeznivim glasom, ki sobesednike kar hipnotizira. Ko je prišel v Ameriko se je sam naučil angleški. Najprijetnejša snov za razgovore mu je letalstvo. Sikorskij se je rodil v Kijevu, v družini s petimi otroki. Bil je najmlajši. Njegov oče je bil prolesor psihologije na kijevskem vseučilišču. Njegov edini brat je padel v svetovni vojni. Dve sestri še živita; ena je prišla v Ameriko, druga je pa ostala v Rusiji. Njegovi predniki so bili sami vaški duhovniki. Od njih je podedoval mistično črto v svojem značaju . Leta 1926., ko je bilo največje letalo, ki ga je bil zgradil Sikorskij, gotovo in pripravljeno za polet v Pariz, je Sikorskij želel, da ga duhovnik blagoslovi. Zal pa Sikorskij ni imel sreče s tem modelom. Letalo je namreč pri vzletu padlo na tla. Od štirih članov posadke sta se dva ubila. Sikorskij je Ie stežka prebolel to tragedijo. Leta 1929. je svojo tovarno preselit z Long-Islanda v StratfOTd in vzel s seboj tudi svoje ruske delavce. V Stratfordu ie sezidal pravoslavno cerkev. Redno hodi k službi božji. V svoji pisarni ima ikono, doma ima pa celo zbirko ikon. Nedavno je napisal 60 strani dolgo razpravo o cerkvi. Zelo sc zanima za pravoslavne cerkve in samostane po svetu. Stalno si dopisuje z ruskimi menihi na Sveti Gori. V Ameriki podpira ruske samostane in cerkve. Trdno je prepričan, da sta vera in znanost eno, in da sta enako potrebni človeštvu. Pogosto ima versko-znanstvena predavanja v ruskih ameriških kolonijah. Sikorskij je danes ameriški državljan. Ko je bil še majhen, mu je mati pripovedovala o poskusih italijanskega srednjeveškega slikarja Leonarda da Vincija z letečimi stroji. Ko je bil enajst let star, ga je oče seznanil z elektriko, astronomijo in fiziko. Sikorskij se spominja nepozabnih sanj iz tega časa: sanjalo se mu je namreč, da potuje v razkošni zračni ladji. S-40, prvi »Clipper«, ki ga je trideset let pozneje izročil letalski družbi »Pan American«, je bilo podobno zračni ladji, ki jo je bil videl v sanjah. Mladi Sikorskij je delal baterije in električne motorje. Ko je bi! dvanajst let star, je napravil model helikopterja, letečega stroja z vertikalnim pogonom, ki je pri preizkušanju poletel v zrak. Helikopter so tudi ie poprej poznali, a nihče ni dotlej napravil modela, ki bi res letel. Ko je bil trinajst let star, se je začel Sik<>r' skij učiti kemije in delati eksploziv-ne bombe. V svojem šestnajstem letu je hotel Sikorskij postati pomorščak in se Je vpisal v Pomorsko akademijo v ”e' Narasla Sava je te dni začela upadati in jo nevarnost poplav vsak dan manjša. Zdaj se je šele pokazala škoda, ki so jo napravile reke po vsej vrbaski banovini. Tako popravlja nasip, ki ga je Sava podrla pri Črni gori, okrog 700 ljudi. Iz poplavljenih pokrajin še zmerom prevažajo poplav-ljenee v varnejše kraje. Iz Bosanskega Posavja so skoro vse prebivalce prepeljali drugam. Za te poplavljence zdaj zbirajo živila in denar, da si bodo vsaj delno opomogli. S kavo so se zastrupili 751etna Marija Žilavčeva iz Gornje Radgone, njen mož Gabrijel in njuna služkinja. Takoj po zajtrku je postalo Mariji Ži-lavčevi slabo, Se preden je pa prišla zdravniška pomoč, je stara žena izdihnila. Zdravnik je takoj ugotovil, da so se zastrupili s kavo, čeprav ne vedo odkod bi prišel strup vanjo. Tudi življenje Gabrijela Žilavca je v hudi nevarnosti. Kreditna zadruga zasebnih nameščencev Ljubljana — Delavska zbornica Čopova ulica, vlioi 2 sprejema hranilne vlogo. Daje kratkoročna nosojila po 6 * 0. Trboveljskega slavčka so odlikovali z redom Jugoslovanske krone V. stopnje za velike kulturne zasluge ob desetletnici njegovega dela za slovensko in jugoslovansko glasbo. Odlikovanje je izročil g. dr. Bizjak iz Laškega na praznik zedinjenja, ko je imel »Slavček« svoj slavnostni koncert v Delavskem domu. Preseljevanje Nemcev iz Besarabije skozi našo državo se je zaključilo. V slovo od naše države je te dni obiskalo vodstvo nemške delovne službe spomenik Neznanega junaka na Avali in kraljevsko zadužbino na Oplencu. Povsod je položilo vence. Poveljnik iz- WANDERER-WERKE . A KT IKN Č t 5-ELLSCH A FT Sl ic M AH SCH6K AU Samoprodaja: IVAN LEGAT-MEHANIK Specijalisl za pisarniške stroje MARIBOR. Vetrinjska ul. 30 LJUBLJANA, Prešernova ul. 4-! Moderno avtobusno postajo liodo »gradili v Zagrebu. Doslej so imeli avtobusi svoja postajališča vsak na drugem kraju, zdaj bodo imeli pa skupno postajo, kar bo za popotnike v9e bolj praktično. Zgradba bo stala okrog 1,300.000 dinarjev. Zvišanje cen po zagrebških kavarnah je dovolil odbor za pobijanje draginje. Kavarne so razdelili v tri skupine. Kavarne prve skupine računajo 2a kapucinec 5'50 din, za belo kavo 6 din, turško kavo 6 din, čaj z limono 6 din, čaj z rumom 7 din, limonado Pa 6'50 din. 340 novih šol potrebujejo v bosanski Krajini. Te dni so imeli v Banjaluki posebno konferenco in so ugotovili, da pride v vrbaski banovini povprečno »a 1350 prebivalcev samo ena šola. 1’otrebnih 340 šol bi stalo okrog 100 milijonov dinarjev. Pod vlak je skočil 321etni tekstilni delavec Ciril Knez iz Celja. Pred nekaj tedni je zapustil službo v laški tekstilni tovarni in odšel v Maribor, kjer je našel drugo službo. Iz neznanega vzroka je pa te dni skočil nedaleč od postaje v Laškem pod osebni ylak. Lokomotiva ga je vlekla 40 metrov daleč za seboj in ga strašno razmesarila. Zimski ribolov se je pričel te dni na Jadranu. Ker pa ribičem primanjkuje petroleja za svetilke in nafte za pogon ladij, bo letos zimski ribolov znatno manjši kakor druga leta. Doni meščanov bodo v kratkem zaželi graditi v Ljubljani. Dom bo imel dve poslopji; manjše, dvonadstropno upravno poslopje in veliko, trinadstropno glavno poslopje. V poslopju J>odo lahko dobili stanovanja meščani in rentniki, ki hočejo mirno preživeti svojo starost. Opremljeni dom brez 2emlji5ča bo stal dva in pol milijona dinarjev. Ceno soli je povišala uprava državnih monopolov, in sicer zato kev se je zdaj pojavila prvič v Jugoslaviji, razsajala je pa že na Češkem in v Nemčiji. Bolezen se začne z majhno vročino, nato ohrome zadnje noge; širi se slično kakor svinjska kuga in je največkrat smrtonosna. Te dni bosta prispeli v Škofjo vas in v Št. Jurij iz Beograda in iz Ljubljane posebni komisiji, ki bosta proučili to novo bolezen. Ponarejeni desetdinarski kovanci so začeli krožiti te dni po Radečah in okolici. Od pravih se ločijo po zvoku, po belkasto svetli barvi in slabi izdelavi obrisa kraljeve glave. Pod kontrolo cen spadajo surove kože in usnje od 4. oktobra tega leta dalje in zato tovarnarji, mesarji in trgovci ne smejo prodajati kož in usnja draže, kakor so jih pred 4. oktobrom. Vsaka podražitev mora biti odobrena od referata za kontrolo cen. Do 1. januarja 1941. ostane v veljavi dosedanji način izvoza lesa. Zaradi nenadne uvedbe kontrole cen lesar brez predhodnih določil je namreč nastala v lesni industriji in trgovini velika škoda. Pred nekaj dnevi je pa stalna delegacija našega lesnega gospodarstva izposlovala od ravnateljstva za zunanjo trgovino ponovno odločitev kontrole izvoza lesa. 1. decembra so izročili prometu novo najmodernejšo postajo v Skoplju. Novo poslopje so sezidali v srbsko-bizantinskem slogu, načrte zanj je pa izdelal arhitekt Gavrilovič. Celotno poslopje z vsemi podvozi, peroni in podzemeljskimi prehodi je stalo 20 milijonov dinarjev. Dolgo je 113 metrov, s peronskimi zidovi pa 182'5 metra. V pritličju poslopja so čakalnice za popotnike, v prvem nadstropju je pa železničarska Sola in restavracija. Vse poslopje je kar najmoderneje opremljeno z vso udobnostjo. Novo visoko peč bodo te dni prižgali pri gorenjskih železarnah. Pred 40 leti so ugasnili zadnji plavži na Goreuj- je podražila nabava soli in je morala zviSati, glede na današnjo draginjo, mezde delavcem v solarnah. Kila soli ho stala zdaj 2’50 din, fina namizna sol bo kila po 5 din, živalska sol, ne glede na vrsto, pa kila po 0'75 din. Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno z i v 1 j e n j e«, katero vsem toplo priporočamo Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, ne jim zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažjo in zablodami!« Zato naj čita knjigo ^Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo din 20 — Namenjena je predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun ste v. 14.675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvorakova 8 b. seljenskega tabora v Zemunu, Toni Schnitzler, se je v imenu svojih sodelavcev iskreno zahvalil uradnikom zunanjega in notranjega ministrstva in sploh vsej jugoslovanski organizaciji za preselitev besarabskih Nemcev. V Beogradu pripravljajo nov zakon o načrtu in ureditvi javnih bolnišnic. Zakon bo predvideval enotno ureditev naših bolnišnic, posebno pa še zahteva zgraditev raznih zdravilišč, umobolnic in novih državnih bolnišnic, ki jih v naši državi primanjkuje. Posebno veliko pozornost bo ta zakon posvetil tudi bolnišnicam za pljučne bolezni. V njem bodo določili za vsako banovino gradnjo zdravilišč za tuberkulozne z najmanj 300 posteljami. Na Avali bodo pa zgradili še posebno državno centralno bolnišnico za bolne na pljučih, poslopje s 500 posteljami. Po tej novi uredbi bo država v najkrajšem času zgradila v vsaki bano-I vini tudi po eno novo umobolnico i Nova kužna bolezen svinj se je po-I javila v celjskem okraju, v občinah I Št. Jurij in Škofji vasi. Bolezen se trogradu. A po končanih itudijah ga Pomorstvo ni več zanimalo. Študiral Je tehniko v Parizu in Kijevu. Teoretska stran inženirstva mu je bila zoprna. Doma si je uredil delavnico, v kateri je nred drugim napravil tudi motorno kolo na parni pogon. Mati mu je umrla 1906. leta, ko mu je bilo sedemnajst let. Leto dni Pozneje ga je oče odvedel v Nem-cijo. Tu je mnogo bral o poskusih grofa Zeppelina. Prav tako je bral tudi o prvih poletih bratov Wright. Letalstvo mu je postalo in ostalo glavni življenjski cilj. Odločil se je zgraditi pravi helikopter. Ker takrat v Rusiji ni mogel kupiti potrebnih delov, je odšel v Pariz, da bi jih tam nabavil. Sikorskij je odšel na pariško letališče in tam opazoval skakanje prvih Jetal. Po vrnitvi v Kijev je napravil helikopter, ki ni mogel vzleteti, ker le bil motor pretežak. S sestrino pomočjo je Sikorskij kupil v Parizu dva motojja in izdelal drugi helikopter in svoje prvo letalo S-l. A no-eden izmed teh dveh aparatov ni Poletel v zrak. Poleti leta 1910. se J? Po zaslugi vetriča dvignil tri čev-jl« visoko (čevelj = 30,5 cm). Ker j ,1 nezadovoljen s svojim prvim etalom, je začel graditi drugo. Hangar Je imel na poljani, nekaj kilo-strov oddaljeni od svojega doipa. 3- junija se je na svojem prvem Poletu z letalom S-2 dvignil štiri čev-Je' vtsflko. Letel je dvanajst sekund Preletet 200 metrov. Naslednji dan je dvignil osem čevljev visoko, J® moral pristati. Zadovoljen s svo-n” nrvimi rezultati je še dalje Iz- popolnjeval modej in že 29. junija je dosegel višino 15 čevljev in ostal v zraku 30 sekund. Pri nadaljnjih poizkusnih poletih so se mu aparati kvarili in padali. Sikorskij je pa vselej srečno zdravo kožo odnesel. Zgradil je tretje letalo, s katerim je 13krat srečno letel, nazadnje je pa padel. Naposled se je z letalom S-5 povzpel 300 čevljev visoko in ostal v zraku štiri minute. Prav tako uspešno je bilo njegovo pristajanje. Sikorskij vidi v tem poskusu svoj prvi pravi polet. Leta 1911. je ostal v zraku že pol ure, v višini 1000 čevljev. Kmalu je postal pilot in se je udeležil manevrov v bližini Kijeva. Letel je 35 milj. Večina letalcev pravi, da je Sikorskij oče letal z nekaj motorji. To letalo se ima za svoj obstoj zahvaliti komarju. Jeseni leta 1911. se je med poskusnim poletom letalo S-5 ustavilo in Sikorskij se je komaj izognil nesreči s tem, da je zasilno pristal na polju poleg železniške postaje. Pozneje je opazil, da je komar padel v bencin, prilezel do vplinjača in tako motor zamašil. To je pripravilo Sikorskega, da je začel razmišljati o tem, kako bi se izognil zasilnemu pristanku. Mislil je na letalo z nekaj motorji,- ki bi izmenično opravljali svoje delo. Dve leti pozneje je svojo zamisel uresničil. V drugi polovici leta 1911. je zgradil novo eno-motorno letalo. S tem letalom je z dvema drugima pilotoma letel s hitrostjo 90 milj na uro in popravil svetovni rekord z letalom, ki je nosilo tri ljudi. Letalo S-6-A je dobilo prvo nagra- skem in so novega začeli graditi šele lani. Novi jeseniški plavž je razen posebnih dvigal popolnoma domače delo. Z novim plavžem se bo produkcija surovega železa v Jugoslaviji zvišala za več ko 30.000 ton na leto. Ovce iz Črne gore izvažajo čez Maribor v Nemčijo; vsak dan izvozijo tri do štiri vagone ovac. Ovce so precej drage in jih plačujejo živo vago po 15 do 10 din za kilo. Posledica lanske hude ziine po sadovnjakih v Slovenskih goricah se je pokazala šele zdaj. Prizadete so predvsem žlahtnejše vrste sadja, med njimi najbolj jablane in hruške. Spomladi je sadje še cvetelo, zdaj je pa tako shiralo, da ga morajo posekati. Škoda je precejšna. Proti kašlju Vam priporočamo odličen Reuiedia sirup. Dobiva se v vseh lekarnah in zahtevajte izrečno samo ta domači preparat »Uemedia sirup«, ki je v kakovosti enak dragim inozemskim preparatom. Glavno zastopstvo za Slovenijo je poverjeno znani lekarni Bahovec v Sloveniji. do na letalski razstavi v Moskvi leta 1912. Nato je dobil pri vojnem tekmovanju model Sikorskega prvo nagrado — 30.000 rubljev. Leta 1913. je Sikorskij začel graditi veliko letalo, ki naj bi bilo težko 4500 kil in dolgo 92 čevljev, z dvojnim kontrolnim aparatom, s kabino za štiri potnike, velikimi okni in štirimi motorji po 100 konjskih sil. Večina strokovnjakov je menila, da je letalo pretežko. Sikorskij je pa poletel v njem z dvema pomočnikoma, ostal v zraku deset minut in dosegel hitrost 60 milj na uro. Nato je Sikorskij zgradil štirimo-torno letalo, težko več ko 5000 kil. To letalo mu je vrglo dosti denarja. Letalo so krstili za »Iljo Muromca«, v spomin na ruskega narodnega junaka iz desetega stoletja, o katerem pojejo pesmi, da je bil najmočnejši človek na svetu. Ob pilotovi kabini je imelo letalo vratca, da je mehanik lahko skoznje zlezel na krila in popravljal motor med letenjem. Dotlej so mislili, da je to nemogoče. Leta 1914. je Sikorskij z dvema pilotoma in mehanikom preletel s svojim »Iljo Muromcem« 1500 milj, od Petrograda do Kijeva in nazaj. Med letenjem so se pripetili nekateri incidenti: moral je uživati sendviče in kavoj v letalu je nastal ogenj; pokvaril se mu je en motor. Nekaj časa je moral leteti skozi gosto deževje. Med letenjem je Sikorskij občudoval nebo in mistične oblake. »Okrog mene,« pravi v svoji avtobiografiji, »je bila vilinska zemlja. Z užitkom sem opazoval čarobni prizor, čigar lepote ne bom nikoli pozabil.« bodo pa veljale povratne karte za potniške vlake in brzce za vse razrede, in sicer za vožnjo 11 do 300 km. Povratne karte bodo veljale tudi za ponedeljek, odnosno za torek, če bo nedelji sledil praznik ali dva. V soboto je gorelo gospodarsko poslopje Ivana Grada, posestnika in gostilničarja v Beričevem. Ogenj je uničil 2400 kil sena in skladovnico dog za sode. Škodo cenijo na 75.000 din. Ognjeni zublji so zajeli še dva sosednja kozolca, tako da sta pogorela do tal. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. Med pretepom je obležala mrtva komaj devetletna Terezija Vidovičeva, doma iz Leskovca pri Ptuju. Ko so se otroci vračali iz šole domov, so se sprli in stepli. Nekdo je Terezijo udaril s peresnico tako močno po glavi, da je obležala na mestu mrtva. Osebne vesO • Poročili so se: V Ljubljani: g. Milan Lombar, trgovec v Litiji, in gdč. Milka Pospišilova iz Podpreske Sikorskij ljubi samoto. Kakor nekoč v Rusiji, tako dela tudi zdaj v Ameriki zmerom le ponoči. Sikorskij je eden izmed redkih ljudi, ki so gradili bombnike za dve vojni, za svetovno in sedanjo. Leta 1914. je ruska vlada naročila pri njem nekaj letal tipa »lija Muromec«. Ko se je začela svetovna vojna, je bila Sikorskega naloga, zgraditi čim več letal. Njegova tovarna je obratovala 24 ur na dan, v treh posadih. Sikorskij niti za trenutek ni zapustil tovarne. V kratkem času je bilo zgrajenih 74 bombnikov. Bombnik je stal 150.000 rubljev. To so bila prva letala na svetu, ki so lahko nosila 500 kg težke bombe. Zadnji bombnik, ki ga je takrat Sikorskij izvršil, je bil 8500 kilogramov težak in oborožen z enajstimi strojnicami. Ruska revolucija in mir v Brestu Litovskem sta napravila konec delu Sikorskega v Rusiji. Leta 1918. je odpotoval na Angleško. Potlej je prišel v Pariz in ponudil svoje znanje francoski vladi. Naročili so mu, naj zgradi pet letal, ki bi mogla nositi bombe po 1000 kg. A medtem je prišlo premirje in naročilo so preklicali. Navdušen nad letalskim pionir-stvom Združenih držav, se je Sikorskij odpeljal marca leta 1919. v New-york — s 600 dolarji v žepu in z namenom, da bi gradil velika potniška letala. To se mu je tudi posrečilo. Danes grade po njegovih načrtih širom po svetu znana letala tipa »Clipper«, ki uspešno služijo za potniški promet in v vojne namene. »Coronel«. Cikago. čeva, uradnica v Kamniku; dr. Bojan špicer, in gdč. Zlata Perkova; g. Viktor Vidmar, dipl. phil et dipl. političnih ved, in gdč. Marija Dolinškova. diplomirana filozofka; g. Bogdan Do-micelj. državni uradnik in gdč. Silvija Zajčeva. V Mežici: g. Franc Pumpas in gdč. Jožefa šteharjeva; g. Jožef Pudgar in gdč. Zofija Vin-klova; g. Oderlap in gdč. Helena Kum-prejeva. V N a z a r j i h v Savin.)* s k i dolini: g. Veljko Jankovič, žandarmerijski poročnik, in gdč. Slavica Turuškova. V Dobovi: g. Ciril Petovar, poveljnik orožniške čete v Bjelovaru, in gdč. Vlasta Krainovičeva iz Zagreba. V Celju: g. Ciril Pregelj. učitelj in skladatelj, in ga. Fra-nia Marija Kerševan-Puhrova. V št. Vidu pri Gr obel nem: g. Anton Baštevc, gostilničar in posestnik pri Sv. Juriju, in gdč. Rozinka Kinclo-va iz Grobelnega. Na Liscu: g. Ferdinand Scnkovič, cand. veterinae v Zagrebu, in gdč. Ferdinanda Jankovičeva, učiteljica v Jurkloštru. V C r n i pri .Prevaljah : g. Julij Naglič, trgovski poslovodja, in gdč. Vilma Černivčeva, gostilničarka. Pri Sveti Jederti nad Laškim: g. Franc Pavčnik in gdč. Roza Knezova; g. Anton Lipnikar in gdč. Angela Trobčeva; g. Andrej Mrakovič. hi gdč. Nada Ger-mekova, učiteljica; g. Janez Lah in gdč. Vida Babičeva; g. Jožel Ukmar in gdč. Angela Boršnakova. Na Prihovi: g. Karol Grubelnik, mesar v Sesvetih pri Zagrebu, in gdč. Tere-zika Kranjčeva iz Prihove. V Dolnji Lendavi: g. Ladislav Kocuvan, trgovec, in gdč. Alojzija Horvatova. V Trbovljah: g. Otmar Kolenc, delavec, in gdč. Ida Hauptmannova; g. Stefan Pirnat, rudar, in gdč. Angela Pušnikova, natakarica; g. Ivan Anderlič in gdč. Marija Mrakova. — Bilo srečno! Umrli so: V Ljubljani : Ljubo Jelinčič, elektromonter; dr. Vili Steindl; Ivan Mohorčič, železniški čuvaj v pok.; arh. Ivan Mathian, tovarnar, komornik Nj. Svetosti papeža; Alojz Potočnik, svetnik državnih železnic v pokoju; Karol Gorjanc, poštni poduradnik v pokoju; Evelina Batistova; Antonija Klemenčičeva; Adolf Rabič, tiskarni-ški faktor in pr>sestnik; Jo.ip Perko, zasebnik. V Dol. Sušlcah pri Toplicah : 741etni Janez Pezdirc, posestnik in župan. Na Zg. Beli pri Preddvoru: 411etni Jože Wie?elsen, posestnik in lesni trgovec. V Skalah pri Velenju: Ivan Spes, posestnik. Na Vranskem: Ana Snideršičeva, učiteljica v pekoju. V Braslovčah: Franc Plave, posestnik v Parižljah. V Ivanjkovci h : 821etna Ljudovika Janžekova. V Kranju: 571etna Frania Rovško-va. V Mariboru: 691etni Ludvik Pleteršek, vojni invalid; 701etni Josip Mislej. bivši pekovski mojster; 521etni Ivan Safran, krojaški mojster. V Slo. venjgradcu: 391etnl Ferdo Fi-scher. odvetniški uradnik. V Litiji: Marija Petrivičeva. V Turški vasi pri Slovenjgradcu: Aleš Ruter, postajevodja v pokoju. V Mežici: 581etna Marieta Krivčeva: V Zagradcu pri Celju: 611et-ni Ivan Korošec, delavec; 781etna Neža Mravljakova, zasebnica. Naše sožalje! Vozim sem, vozim tja. ... To ni tako prijetno. Naposled se lepo odpočijem in popijem skodelico bele kave, pa je zopet vse v redu. IZREDNO IZDATNA KVALITETNA CIKORIJA Spremembo o železniških povratnih kartah je določilo prometno ministrstvo. Do zdaj so veljale povratne karte za nedeljska potovanja v drugem in tretjem razredu potniških vlakov, in sicer za razdaljo 11 do 250 km. Odslej pri čabru; dr. Anton Ocvirk, docent na ljubljanskem vseučilišču, in gdč. Stana Kobalova. diplomirana filozofka; inž. Evgen Marek in gdč. Lija Vrančičeva, uradnica zavarovalne družbe »Jugoslavija«; g. Metod Zemljič, vojni činovnik, in gdč. Iva Sinkov*' Lahko prijetno pisanje! Sedaj ie čas izpolniti dolgo gojene želje: Dlivlačen pisalni Pred praznikom velikih upov Ljubljana v znamenju svinčenih vojakov Razmišljanje o nekdanjem in sedanjem miklavževanju Ljubljana, decembra. V zraku je nekam čudno završalo. Veter je od nekod prignal posamezne suhe snežinke. Temperatura je občutno padla. Sonce si zaman prizadeva, da bi potolažilo zemljane, še trdneje se zavijajo v svoje plašče — kar nič ne marajo vedeti o brezčutnem nebeškem potniku, ki jih je spravil ob poletje. Ze prvi decembrski dnevi so prinesli prav mrzle sape. ki dajo slutiti, da bomo imeli hudo, hudo zimo. Iz Zvezde so izginili zadnji kostanji. Na razsežnem trgu se mrzli jesenski vetrovi po mili volji sprehajajo — ničesar ni. kar bi jih moglo zaustaviti, še do nedelje je bilo tako. Kar čez noč se je pa slika izpremenila. V ponedeljek so Ljubljančani zagledali znano slike. Dve dolgi vrsti stojnic, polnih raznih dobrot, sta oznanili, da je prišel čas miklavževanja. In že se je začel običajni živžav — Miklavžev sejem. Tudi trgovine so svo.ie izložbe preuredile. Kjer je bila prej razprostrta najrazličnejša roba, z za navadnega zemljana bclj ali manj dosegljivimi cenami, prevladujejo zdaj igrače. Resna vsakdanjost je za nekaj dni odložila svojo temačno krinko in si nadela prav nedolžno masko. Igrače, igrače in spet igrače. Mikiavževnnje! Vsako leto se povrne, a vsakokrat ga staro in mlado enako željno pričakuje. Kako bi ga tudi ne? Saj je to edini praznik, ko postanejo vsi ljudje enaki, človek se kar na lepem prerodi. Kar na mah se porodi želja, da bi koga obdaroval, da bi mu pripravil veselje, čeprav še tako nedolžno. Velik svetnik je sveti Miklavž. Med sovrstniki nima enakega, čudežno spremen) ljudi. Vsi postanejo mladi. Ni več razlike v letih. Vsi mislijo samo na igrače. igrač. Svinčeni vojaki, tanki, letala, topovi, strojnice, motorizirani reflektorji pričarajo pravo pravcato vojno. Ne daj bog, da bi se v to mrtvo tvarino vselila duša, in da bi vse to postala bridka resnica. Ubogi otroci! Zc v najnežnejših letih se morajo seznanjati z vojnimi grozotami. Kje so tisti zlati časi, ko so bile v izložbah vse drugačne igTače? Kdaj spet bo človeka srečala razsodnost, kdaj se mu bo poda je mir boljši od vojne? človeštvo vrnil razum U :i-je zaslepljeno, še naši otroci naj bodo vzgojeni v znamenju •«••••• časa. Prav čudovite reči opaziš, če gledaš ljudi pred izložbami. Tam. kjer se v velikanskih zankah vijejo tračnice, ki po njih drse vlaki, tam vidiš samo starejše ljudi. Otrok skoraj ni opaziti. Njih starši so postali otroci in se naslajajo ob zares otroških igračah Docela so pozabili, da se tam nekje za našimi mejami bije grozotna vojna, da na vsak korak preži smrt. Da. pozabili so. In tako je prav! To je pravi Miklavž! To je praznik pozabljenia, nedolžnega veselja! Pravi, pristni In nepotvorjeni predvojni Miklavž! Malo dalje docela druga slika. Tam so v izložbi vojaki z najraznovrstnej-šim merilnim orožjem. Med gledalci je le malo starejših. Prevladuje mladina. Doma so slišali starše, ki se venomer pogovarjajo o vojni. Saj nimajo o čem drugem govoriti, ko so pa dnevniki polni samo takih vesti. Otrok kajpak tega ne razume. Prav dobro pa razume svinčeno vojsko v izložbi. In njegovo srce si zaželi, da bi mu sv. Miklavž prinesel take vojake, da se bo igral vojsko. To je zdaj najsodobnejša igrača. Sveti Miklavž, kaj praviš ti k temu? Ali je to res nedolžna igrača, ki naj razveseli otrokovo srce? Ali si ti svetnik pokoja in nedolžnega vese-Ua. ali si pa beg vojne? Po krivem ts obsojamo. Ne moreš pomagati. Take Čebele, ki ne pikajo New-Jersey, decembra. Neki čebelar v majhnem mestu Burleighu, nedaleč od New-Jerseya ima 700 čebelnih panjev z okrog 35 milijoni čebel. Zadnja leta je napravil z njimi nešteto poskusov in je z raznimi križanji dobil posebno vrsto čebel — brez žel. Da bi dokazal, da te čebele res ne pikajo, je premeteni čebelar povabil k sebi predsednika čebelarskega društva in ga prav pred čebelnim panjem pogostil. Med tem ko sta jedla slaščice, so čebele neprestano brenčale v velikih tropih mimo njunih glav. Ker pa niti ena izmed njih ni nikogar izmed njiju pičila, čeprav sta ves čas nalašč mahala z rokami, je moral predstavnik čebelarske družbe hočeš nočeš ver-jeu, da te čebele res nimajo žel. . Ko je čebelar potem pregledal njihov med, je v svoje veliko zadovoljstvo ugotovil, da je n jihov med prav tako dober, kakor med ostalih čebel. Nj. Vel. kralj Peter je znan kot ljubitelj živali. Na sliki ga vidimo, kako podaja svojemu vrancu košček sladkorja. , I^rkrnl treba nobenega posebnega komen* I: tar j a. j. g. Če modrijan svetuje svojemu sinu BaseL novembra. ! Arabski modrijan filrah Je pred svojo; smrtjo poklical k sebi svojega sina ln; mu je dejal: ; »Sin, kmalu bom umri ker pa ni-: mam drugega premoženja, tl bom dal samo nekaj dobrih nasvetov, ki sl Jih: za zmerom zapomni. Lep mladenič si to Je zate dovolj veliko bogastvo. Izkoristi ga V svojem življenju nikar ne laži, razen če hočeš postati politik. Kradi sama če boš slučajno postal glasbenik. Nikdar ne vzemi za ženo prepametno ženska ker te bo sicer takoj nadmodrila.« Dva in pol tisoč let staro kitajsko mesto Hongkong, novembra. Arheologi, ki so raziskovali v Južnem delu Kitajske stare Izkopanine, so pred kratkim naleteli na velike množine starodavnih posod, bakrenega denarja, zlata in orožja. Takoj so sl mislili, da je moralo biti na tem kraju nekdaj naseljeno mesto In so kopali dalje. J kratkem času so izkopali še mnogo starin, iz katerih so znanstveniki spoznali, da so naleteli na dva in pol tisoč let staro kitajsko mesta nedaleč od zdanjega mesta Han Tana. Usluga V vasi sem že šest let učiteljica Ljudem sem bila zmerom na uslugo, zlasti siromašnim. Lepega dne bi bila pa jaz potrebovala uslugo od vaščanov. Prosila sem, naj bi mi prinašali vsak drugi dan liter mleka. Plačala bi ga po mlekamiški ceni (2 din). Ali mislite, da so mi ga hoteli dati? Nekateri so rekli: »Rajši ga vržem svinjam«, drugi spet, da se ne izplača. In tako ne dobim nikjer mleka, čeprav prinašajo ljudje vsako jutro mnogo mleka mlekarju, ki stoji pred šolo. Ljudem ga ne bi bilo treba nositi v šoloi ponj bi šla sluginja. »Ja, zakaj pa pri nas ne ostane noben učitelj?,« se izprašujejo. V šestih letih se je na tej šoli zvrstilo že 5 učiteljev. Sola je pa skoraj zmerom v pomanjkanju učiteljstva. Učiteljica. Današnja »nujna pomoč« Neka gospa v Ptuju je iskala z* svojo svakinjo ponoči rešilni avto za takojšnji prevoz v bolnišnico. V njeno veliko začudenje ji pa tara povedo, da je noč in da slučajno nimajo ;na razpolago bencina. Torej to naj bi : bil avto za nujno pomoči I Mislim, da bi si rešilna postaja • lahko priskrbela bencin čez dan, da ’bi lahko bila na razpolago vsaj za > težke primera. O. T. ELITNA KONFEKCIJA „ MARIBOR P Q/NASA VEDNO NAJ NOVEJŠE UGANKE?! KRIŽANKA 1 23456789 Iluzija o Miklavžu Te dni *em morala svojemu štiriletnemu nečaku napisati pismo ta Miklavža. Dolgo sva se že pripravljala k temu opravilu. Enkrat papir ni bil pravšen, drugič se nisva mogla odločiti, ali naj pismo oddava po pošti, ali naj ga pustiva kar na oknu, spet drugič je bilo pereče vprašanje, ali naj pismo napiševa s črnilom ali s peresnikom. Naposled sva se zedinila v vseh spornih vprašanjih in mali škratel mi je narekoval v svojem .mednarodnem' jeziku takšnole pismo. Gospod Miklavži Želim si šince, pa rampe, pa vlak, pa pegog (premog), tud mašino si • želim. Tako mašino, ki se nič ne navije, tako, ki se kar kadi. Za pojest piškotov, eno liziko, sam eno, pa cukerčkov, take bele. Tud čokoladke. Tak cici, ki bo drva peljal, tri cicite, sedem, pet, štiri, enajst, tolk cicitov. Pa še dva avtota, poln avtotov. V sob pa en ukodvor. Bele vagončke, Pomen besed Vodoravno: 1. kratica za loco si-gilli; orodje. 2. kratica za atmosfero; se nahaja v kosteh. 3. gora pri Ljub-Ijani; struja. 4. bolgarski politik.?osebni vlak, pa še tak brzi vlak, to-6. nada; krajevni prislov; grška črka. * vorni vlak, tak vlak, da bo kar ve- 6. zabavišče. 7. plod; mesto v Ko-fsele. Venči pa naj bo kar doma. Na lumbiji. 8. sundski otok; bat. 9. gora* voken prinesi. Sem pliden, pa rad v Armeniji; predlog. ♦ jem, res, polento pa rajž imam rad. Navpično: 1. kemično barvilo (or-| Borut gansko); kazalni zaimek. 2. otrov; j mlečni izdelek. 3. glodavec; reka nat Precej zahtevno pismo na prvi po- Ruskem. 5. reka v Sibiriji; pritok♦ gled. Toda^ če pomislim, da ga je Donave na Nemškem; egiptovski bosi narekoval štiriletni fantiček, ki nima sonca. 6. reka v Severni Ameriki. J pojma o današnjih razmerah in ce- 7. mesto na Ruskem; vodna žival, f nah, ki živi samo v svetu svojih 8. športna disciplina; zdravilna rast-jželja in igračk, nam bo postalo bližje, lina. 9. kemijski znak za srebro; J Fantiček je bil pač vzgojen v družini, Ijenje samo bo poskrbelo, da pozneje ne bodo več mogli živeti v lepih sanjah. Ti dve iluziji sta pa bistveni in nenadomestljivi del sladkega neskrbnega detinstva. Saška kraj v Zasavju. ČAROBEN LIK 12 3 4 5 Pomen besed, navpično tn vodoravno: 1. gozdna cvetica (Cyclamen eu-ropaeum), 2. orjak, tudi Apolonov kip na Rodu. S. astronomska razde- kjer starši puščajo otrokom iluzijo Božička in Miklavža. Na svetu žive pa tudi starši, ki so mnenja, da današnji čas ni več primeren za takšne iluzije. Kako zagovarjajo starši to svojo utemeljitev? Nekako takole: Prej ali slej tako pride čas, ko se otrok zbudi iz svojih sanj v resničnost, ko se zave, da ni Miklavža ne Božička, da vsa darila kupijo in darujejo starši. Razočaranje je takrat grenkeje, kakor bi človek pričakoval. Podrto je zaupanje v svet vseh možnosti, omajano je pa tudi zaupanje v !. starše. Nekateri tudi pravijo, naj 3e otroci že vse od najnežnejših let zavedajo, da starši skrbe zanje, da jim starši darujejo darila in razveseljujejo njih srca, včasih celo tako, da si zaradi tega sami od ust pri- ■ionist (1840—1917), 6. pirh, * STOPNICE L a litev časa, 4. francoski kipar-impre- trgavajo. ;; Po eni »trani bi tem staršem pri-;; trdili, kajti današnji časi so res tako ;: težki, da se morajo otroci že v detin-stvu privajati brzdanju svojih želja za splošno skupnost. Če pomislimo pa, koliko razočaranj, koliko izgubljenih iluzij čaka odraslega človeka v življenju, potem se nam zasmilijo otroci, ki naj bi bili prikrajšani za te S prve sladke iluzije. Kako prijetno je, oče ima človek v življenju vsaj eno oporo, ki se nanjo lahko brezpogojno za lovljenje rib, 4. rastlina ovijalka,;;*anese, ki nanjo lahko giadi, ko mu S s 8 Pomen besed : 1. predlog, 2. kvarta, 3. priprava 6. gozdni grm, 6. kuhinjska potreb- PREMIKALNICA Protestant Oplotnica tipograf organizem tovarnar navpično tri nove besede, katerih pomen je: 1. bolgarski politik, 2. trinog, 3. drag kamen. POSETNICA < ► Vinko Sivec Trg i > Kaj je ta oseba? OPEKE je vse drugo vzeto, ki mu ostane Sčina. Vsaka beseda sestoji iz irk ‘! uteha tudi v najhujših trenutkih pre- prejšnje besede in še ene nove črke. ‘; izkušnje. Takšno oporo potrebuje tudi otrok, včasih še vse bolj kakor mi odrasli. !! Pogosto se zgodi, da kaznujejo •! otroka za kakšen prestopek, ki se • ’ nam zdi z našega stališča hud in ne- • • opravičljiv. Prav pri istem prestopku se lahko otroku zdi, da se mu je zgodila krivica. In če tedaj otrok ne ve, da božična in miklavževa darila Besede premikaj tako, da dobiš S kupujejo starši, se zateče v duhu k ivni^nn tri nnvo VntoriVi ni: co nrttA7i lom Pravilna rešitev: geslo Balkancev. Rešitve ugank iz preišnje številke REŠITEV KRIŽANKE Vodoravno, po vrnil! 1 08 karbon, t. bos, mame. S. etik. moa. 4. elbanan, r. (. da, Jei, ho. 8 a. demagog. 7. trn, naniu. 8. kraja, Jet (Jett). 8. kirfvo, ra. Reiltcv računat «352 X 267. Reiitev (kritega pregovora: Kdor bodi po »oiu, dob: po ielu. Rešitev Čarobnega lika: 1. gad, S. faleb, I. Kalamas, 4. demon, & ban. Reiitev posetnice: poJtm uradnik. Relltev enačbe: a = K»rab, b “ Rab, • = ribič d st luč, • s capa, t — pa, * Korita. Božičku ali Miklavžu, se potoži tema dvema svetnikoma in celo na tihem upa, da bo dobil takrat povračilo za krivico, ker je bil zdaj preveč kaznovan. Navadno se res tako zgodi, kajti do Božiča in Miklavža starši radi pozabijo svoje grožnje in trdne sklepe. Ce pa otrok ve, da darila kupujejo starši, se stalno boji, da ne bo ničesar dobil in če vidi, da starši težko živijo, mu je veselje ob še tako skromnem darilu skaljeno. Vendar moramo tudi pri tem vzgoj-;; nem vprašanju ravnati z otroki individualno kakor pri vseh drugih vzgojnih vprašanjih. Ce vidimo, da je otrok zelo tenkočuten, in da mu je laž, pa čeprav pobožna laž, silno neprijetna, potem je bolje, da ga že od najnež-nejše dobe navajamo tudi v tem pogledu na realnost, da mu prihranimo še hujša presenečenja, Poznala sem otroka, ki je vzkliknil v trenutku, ko je izvedel, da ni Miklavža: »Joj mamica, ali tudi Boga ni?« Ta otrok je v šoli izvedel, da je Miklavž samo pobožna bajka. Bil je že dovolj velik, da bi mu morala mati že sama razložiti in preprečiti 'jrobo razočaranje. Tisti starši, ki trdijo, naj se otroci že od najnežnejših let zavedajo, da jim kupujejo darila starši, da si sami pritrgajo od ust, samo da jih morejo razveseliti, nimajo prav. Otroci so še oremajhni, da bi mogli ceniti veliko' dušnost, to je eno. Drugo pa je: če ^darujejo samo zato, da bi nam bil nekdo hvaležen, motiv darovanja ni zdrav. Pustimo torej otrokom iluzije o Miklavžu in iluzijo o Božičku, žiV' Naša huhinla KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek; Vampi s krompirjem. Zvečer: Zelnate krpice. Petek: Prežganka, sirovi štruklji. Zvečer: Vodni cmoki, solata. Sobota: Golaž, polenta. Zvečer: Pašta fižol. Nedelja: Goveja juha z rižem, svinj-ska pečenka, pražen krompir, solata. Zvečer: Safalade v solati, kava ali čaj. Ponedeljek; Pljučka s krompirjem. Zvečer: Segedinski golaž. Torek: Rižota, solata. Zvečer: Mlečen močnik. Sreda: Kislo zelje, ajdovi žganci. Zvečer: Praženec. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Postna juha1, pražen riž, pesa, omelete. Zvečer: Obloženi kruhki, čaj, čokoladni kolački*. Petek: štajerska juha3, sladko zelje, pražen krompir, kompot. Zvečer: Zdrobov narastek z malinovim odced-kom. Sobota: Goveja juha z rižem, telečji zrezki, leča v solati, sadje. Zvečer: Makaroni z mesom, solata. Nedelja: Ragujeva juha, nadevane telečje prsi, mešana solata, kompot. Zvečer : Ocvrti možgani. Ponedeljek: Kruhkova juha , makaroni z jajcem1, solata. Zvečer: Ledvička v omaki. Torek; Telečja obara, kruhovi cmoki. Zvečer: Pražena jetra. Sreda: Goveja juha z vlivanci, kisla repa, krompirjev pire, jabolčni narastek. Zvečer: Golaž s krompirjem. Pojasnila: > Postna juha: Očistimo in operemo korenček, zčleno, petršiljevo koreninico in polovico žemlje. Vse zrežemo na kolesca ln vržemo na vročo mast. Ko v?3 skupaj lepo zarumeni, zalijemo s 3 litri vode, posolimo in popopramo. Pustimo vreti še približno pol ure, nato precedimo in juho zakuhamo z rezanci ali kakšno drugo zakuho. » Čokoladni kolački: Iz 12 dek presnega masla. 28 dek moke, 5 dek nastrgane čokolade, 12 dek sladkorja in 2 rumenjakov zamesimo testo. Testo potresemo s 6 dekami olupljenih in sesekljanih mandljev in izoblikujemo tenko klobaso. Cez noč jo pustimo na hladnem prostoru. Drugi dan jo zrežemo na pol prsta debele kolačke in jih spečemo. » Štajerska juha: Pol litra fižola mehko skuhamo. Posebej pa kuhamo 4 na kocke zrezane krompirje. Iz dveh žlic masti, žlice drobno zrezane čebule in treh žlic moke naredimo prežganje. Prežganje zalijemo z vedo, v kateri smo kuhali krompir, in dobro mešamo, da se ne narede svaljki. Petem dodamo fižol in krompir z vodo vred, poper, sol in lavorjev list. Ko vse skupaj še nekoliko povre, je juha gotova. * Makaroni z jajcem: Pol kile dobrih makaronov skuhamo v slani vodi. Skuhane odcedimo in polijemo z mrzlo vodo. V kozi stopimo košček presnega masla. Posebej stepemo eno ali dve jajci in jih zmešamo med makarone. Nato vržemo makarone na vroče presno maslo in jih potresemo z drobtinami. Potem postavimo posodo za nekaj minut v pečico, da se makaroni še malo popečejo. ljubek večeren klobuček iz samih klobučevinastih cvetlic, več barv. Lahko ■i ga zamislite tudi v enotni primerni barvi. Zraven spada garnitura, kajti uhančki in igla so izdelani v skladu s klobučkom. Zelišča kot zdravilo Zelišča so že stara in zelo dobra domača zdravila. Z njimi so zdravile naše babice in prababice domala vse bolezni, saj takrat zdravnikov tako rekoč niti poznali niso. Rožmarin, tako priljubljen pri slovenskih dekletih, je Izborno domače zdravilo. Rožmarinov čaj pomaga vsem tistim, ki so Izčrpani in utrujeni od napornega dela. Pripravljamo ga takole: V liter črnega vina denemo žlico rožmarina in ga pustimo namočenega teden dni. Potem vino precedimo in močno stisnemo vsak listek rožmarina. Vino spravimo v steklenico, jo dobro zamašimo in vsak an pred jedjo popijemo kozarček tega vina. če ne morete spati in imate zelo razburjeno srce, si skuhajte glogov čaj. Žlico glogovega cveta denemo v skodelico vrele vode. Pijte ga dva do trikrat na dan in videli boste, da boste ponoči mirno spali in počivali. Kadar ste zelo utrujeni, se okopajte v mlačni vodi, ki ste ji dodali 5—6 litrov vode, v kateri ste kuhali borove igV-e. Vodo precedite in jo vlijte v kad. Takšna kopel zelo pomil'ju joče -učinkuje. Krzneno pokrivalo izredne oblike, ki je pa kajpak ne more vsaka in tudi ne k slehernemu plašču obleči. Ce naj pride do veljave, mora Imeti dostojen okvir. Sicer pa elegantno učinkuje. Tudi oblačenje ima svoja pravila Zenske velikokrat greše, ker se ne znajo oblačiti. Tudi oblačenje ima svoja pravila, zato ni vseeno, če oblečemo svileno obleko in obujemo športne čevlje. Zelo dobro je, če imamo v svoji garderobi lep športen plašč. Takšen plašč lahko nosimo ves dan, toda samo pod pogojem, da pod plašč ne oblečemo svilene obleke. Kako vam ugajajo ženske, ki jih zgodaj zjutraj srečate nahšpane. z dolgimi uhani in s svebnimi lisicami okrog vratu? Morda so vam všeč, toda vedite, da je to velika napaka. Veliko lepše in elegantnejše bomo, če bomo oblekle zjutraj ln dopoldne skromno obleko in plašč in pustimo vse drugo za popoldne in večer. Le takšne bomo elegantne. Nikdar ne bi smele obuti za popotovanje zrezanih čevljev, pa čeprav so še tako udobni, temveč obujmo zaprte športne čevlje. Vaičujmo nogavice1. Ce hočete, da bodo nogavice dolgo trajale, potem morate izpolnjevati nekaj osnovnih pravil, s katerimi zdržljivost nogavic podaljšate. V prvi vreti je važno, da si vsak dan okopljete svoje noge, posebno če se vam le količkaj potijo. Znoj namreč nogavice močno razjeda. Nikdar ne nosite nogavic dalj kakor •n dan. Najbolje Je, če vsak večer nogavico operete v mlačni vodi. ki ste ji dodali malo mila ali še bolj« boraksa. Nogavice, oškropljene z blatom, ne shranjujte in ne odlašajte s pranjem. Takoj ko pridete domov jih namočit« v mlačno voda potem jih pa narahlo ožemajte v milnici. Naposled jih izperite v dveh vodah. Nogavice ne sušite na soncu ali pri peči, ker toplota lomi svilo in obledi barvo. Tudi na vetru jih ne smete sušiti, ker se mokra svila ali flor lomita in nogavica se hitreje strga. Dolžina nogavice mora biti enaka dolžini noge, sicer se trgata peta in stopalo. Ce imate težko hojo, je najbolje, če nogavice menjate dvakrat na dan. Kajti ko se vam noga oznoji, se nogavica strga. Krzno na zimskili klobukih Krzno je zmerom moderno, pa naj si bo na zimskem plašču ali kostimu. V zadnjih letih smo videli različne krznene garniture; klobuke, okrašene z istim krznom kakor muf, ali rokavice iz krzna z majhno kučmo, ali pa torbica iz krzna in klobuk. Kadar govorimo o krznu, ne smemo najprej pomisliti, koliko ga potrebujemo. temveč kako ga bomo izrabili. Kajti krzno lahko oblačilo zelo polepša. pa tudi popolnoma pokvari. Isto velja tudi za klobuk. Poleg čepic in kučem iz samega krzna so letošnji popoldanski zimski klobuki okrašeni s krznom. V ta namen največkrat uporabljamo dolgodlako krzno. Krzneni okraski na popoldanskih klobukih ne zahtevajo — kar je najvažnejše — niti novega niti veliko krzna. Zato ni nič čudnega, če so postala prav ta pokrivala tako priljubljena. Zelo eleganten je majhen črn »ži-rardi« klobuk iz klobučevine, obrobljen z astrahanom. Kot edini okras ima dve »peresi« iz istega krzna. Poleg tega nosimo s krznom okrašene tudi tako Imenovane baretke in moderne čepice, ki jih nosimo s čela pomaknjene nazaj. Uspele kombinacije krzna in klobučevine so zelo pripravne za vse tiste, ki znajo takšne modele tudi pravilno nositi. Kot največjo novost nam je letošnja moda pripravila lepe igle za klobuke, ki imajo na vrhu krznen »pom-pon«. Takšne igle lahko pripnemo na vsak klobuk, 6e bi rade imele okrašenega s krznom. Samo dvoje. seboj kazen novo, $p| 10 zapovedi za može, ki hočejo biti v zakonu srečni 1. Ne obdolžuj žene. če imaš samo-Veznioo postrani zavezano. Zavezal si jo sam! 2. Citaj knjige v tramvaju, avtobusu, na cesti, čitaj jih povsod, samo doma, v prisotnosti svoje žene nikar. Zapomni si, da ima žena s teboj zmerom važne pogovore. 3. Nikar ženi neprestano ne očitaj, da je preveč razsipna. To smeš storiti le kdaj pa kdaj. 4. Kadar te kliče žena po telefonu, bodi z njo ljubezniv, čeprav imaš polne roke dela. 5. Majhne pozornosti do žene imajo pogosto za posledico deber in globok vtisk. Ne podarjaj svoji ženi cvetja samo za god in rojstni dan, temveč se včasih spomni tudi cb navadnih dnevih, da ima. rada cvetje. 6. Potrudi se, da boš zjutraj preje vstal kakor žena. Tako ne bo imela nikdar priložnosti, stikati po tvojih žepih in denarnici. 7. Spomni se tistega pregovora, ki pravi: »Ljubezen gre skozi želodec!« To velja tudi zate, ne samo za tvojo ženo! 8. Obleči se in bodi pripravljen za sprehod s svojo ženo že uro prej, kakor žena. 9. Pazi na svojo zunanjost in bodi zmerom neoporečno oblečen, ker tudi žena skrbi za svojo zunanjost. 10. Nikdar ne muči žene z neutemeljeno ljubosumnostjo. Ce je pa tvoja ljubosumnost utemeljena, zahtevaj od žene ločitev zakona. Kajti, če tega ne boš takoj storil, boš izgubil ne samo ljubezen, temveč tudi spoštovanje svoje žene. Higiena prehrane in nega zob Med jedjo, ki jo človek čez dan za-vžije, in med zdravjem vsega telesa obstaja neka neposredna vez, zato je za človeka zelo važno, kako se hrani. Ce želimo, da bomo zdravi to je. da bodo vsi naši organi odporni proti vsem zunanjim neprilikam in nevarnostim, moramo kar največ pozornosti posvetiti higieni prebave, in s tem v zvezi tudi higieni zob in želodca. Zobje imajo nalogo, da hrano zgrizejo, ustna votlina pa pripomore, da hrano lažje prebavimo, bolje namočimo in zmešamo s sokovi. Cim bolj je hrana prežvečena, zgrizena, tem hitreje bo v telesu prebavljena in popolnoma izkoriščena. Prav zato moramo zobem posvetiti kar največ pažnje. Redno moramo zobe umivati s čisto vodo ali različnimi zobnimi kremami, za katere vemo, da so neškodljive. Brez zobne ščetke ni prave higiene! Ce za zobom ali med zobmi ostanejo deli hrane, prične ta hrana razpadati in gniti, gniloba preide v majhne zobne razpoke in povzroči. da prične tudi zob gniti. Ce ne preprečimo gnilobe z rednim čiščenjem zob in ne damo vsaj enkrat na leto pregledati zob pri zobozdravniku, se bo gniloba prenesla iz enega zoba na drugega. Tako se nam lahko zgodi, da nam obolijo vsi zobje, da postanejo nesposobni za prebavljanje hrane, razen tega nas pa še bole. VacaM, nasveti Da preprečimo razpadanje zob, jih bomo umivali po vsaki jedi, takoj dali popraviti vsako najmanjšo luknjico, dokler še ni prepozno, kar gre mimo nas brez bolečin in je ceneje. Ne smemo pa gristi trdih predmetov, kakor so na primer kosti, trd hrustanec, žile, lešniki in podobno. Kajti nehote lahko ranimo sluznico kanala za prebavo in tako lahko obolimo. Hrana in voda, kakor tudi jedilni pribor, morajo biti čisti, ker z nečistočo in pokvarjeno hrano pridejo v telo različne klice in črevesni zajedavci, gliste, ki utegnejo povzročiti huda obolenja. Trebuh mora biti zmerom topel. Na goli zemlji ne bi smeli ležati, še prav posebno pa ne takrat, kadar imamo poln želodec; tako lahko dobimo drisko in črevesni katar. Takoj po jedi se ne smemo kopati v mrzli vodi. želodca ne smemo stegovati, ker to škoduje prebavi. Varovati se moramo tudi trebušnih poškodb. Udarec v trebuh lahko povzroči hude notranje poškodbe. Telovadba in šport, če ju gojimo o pravem času (zmerom pred jedjol), zelo dobro vplivata na prebavo. Ce imate vrt, vas bo gotovo veselilo izvedeti, da so veliki zeleni listi brstičnega zelja prav tako zdravi in polni vitaminov k?kor brstje samo. Uporab-' Uate jih lahko za špinačo ali solato. Varujmo se mraza in ozeblin J Deli telesa, ki so izpostavljeni vremenskim neprilikam. včasih ozebejo že pri neznatnem mrazu. Vzrok temu je vsekakor preslab krvni obtok. To opazimo ponajveč na tistih mestih, kjer Je ta obtok najslabši. Od mraza in ozeblin najbolj trpe prsti na rokah in roke same, prsti na nogah in noge, pa tudi nos in ušesa. Prvi znak ozebljenja je lahnomodrl-kasta koža, ki je, če jo potipljemo, mrzla zaradi »slabljenja krvnih žilic. Ce je koža nezavarovana, se žile razširijo in izgubijo sposobnost raztezanja. Te dele moramo namazati z ihti-olovim praškom ali kakšno drugo kremo za ozebline. Kožo najbolj zavarujemo pred mrazom, če jo dobro namažemo z mastno kremo. Pri hudih ozeblinah se pojavijo otekline. Na koži dobimo grde bule. Kadar strpimo s takšnimi ozeblinami v toplo sobo, nas začne koža srbeti in peči. če takrat kožo pritisnemo ali popraskamo, lahko dobimo mehurje, včasih pa tudi gnojne tvore. Zato dobimo kronično odebeljene prste na rokah in nogah. Takšno ozebljenje lahko povzročijo tudi bolezni, na primer slabokrvnost in malokrvnost, jetika ali pa motnje v žlezah z notranjo izločitvijo. Staro in preizkušeno sredstvo proti ozeblinam sta petrolej in olivno olje. Z njim namažemo roke pred spanjem. Obleči moramo pa rokavice, da ne zbrišemo vse maščobe in ne zamažemo posteljnega perila. Uporabljamo pa lahko tudi vodo, v kateri smo prekuhaj hrastovo lubje, kakor tudi mrzlo vodo, v kateri namakamo roke. Ozeble ude kopljemo tudi v vodi, ki smo ji dodali galuna m tanina. Najboljše je pa, če si, preden gremo zdoma, roke umijemo v mrzli vodi in jih tako privadimo na hlad. lansko p’esno ob’eko si lahko prav ■partno popravite, kakor vam kaže Kornja slika. V enobarvno obleko iz •vetlosivega tafta všijete v koničastem izrezu Široko progo iz rubinastega talta in obleka se bo zdela nova. Koliko kurilne vrednosti ima gorivo? Kurilno vrednost kakšnega goriva določamo po temperaturi plamena in sestavi goriva. To kurilno vrednost izražamo v kalorijah. Kalorija je tista količina toplote, s katero lahko segrejemo liter vode za eno stopinjo Celzija. Kurilne vrednosti goriva pa ne izkoristimo do konca. Približno 20 odstotkov kurilne vrednosti ostane neizrabljene, oziroma se uniči. Tudi za gospodinjo, ki ima sleherni dan opravka s kurjavo, Je dobro vedeti. koliko kurilne vrednosti ima posamezno gorivo. To že po večini vedo, vsaj približno iz vsakdanjega življenja. Gotovo jih bodo pa zanimale tudi številke. Kila črnega premoga ima kurilno vrednost 7500 kalorij, ista količina rjavega premoga ima pa samo 5500 kalorij, Najmanj toliko vreden kakor črni premog je koks, če ne več. Precej nižjo kurilno vrednost ima les s približno 3000 kalorijami. Oglje ima i ŠAH m mf ŽRI ■ V ■v.vJ Problem št. 93 • Sestavil Oskar Blumenthal (1901.) Mat v 2 potezah (B57) Problem št. 94 Sestavil Maurus Ehrenstein (1890.) Topel plašč iz janjčjega krzna s kapuco, če tičite v takinemle kožuščku, se vam ni treba bati niti sibirskega mraza. pa narobe okrog 8000 kalorij, ge večja je kurilna vrednost petroleja — 11.000 kaloriji Naposled še pogled na plin, pri katerem gre v izgubo samo približno 5 do 10 odstotkov kurilne vrednosti. Kubični meter svetilnega plina ima 6 do 7 tisoč kalorij kurilne vrednosti. Te številke vam dajo pogled v vrednost in izdatnost našega goriva. Dežnik in njegova zgodovina Dežnik Je kitajskega porekla. Iz Kitajske je prišel v Indijo in kmalu nato v Grčijo. Kakor nam pripoveduje zgodovina, je grški filozof in matematik Pitagora (582—500 pr. Kr.) varoval med predavanjem svojo glavo z dežnikom proti soncu. Pri Rimljanih so dežnik uporabljali plemiči in je bil sestavni del bale rimskih nevest. Med darovi, ki jih je Rimljan Antonij (82—30 pr. Kr.) poklonil egiptski kraljici Kleopatri, je bil tudi sončnik. Iz Indije in Afrike je prišel sončnik v Evropo preko Portugalske, a v 17. stoletju so ga poznali tudi že v srednji Evropi. Dežniki naših prednikov so bili okorni, komplicirani in več ko 'tri kile težki. Za časa francoske revolucije je bil dežnik znak nezadovoljnežev. Leta 1788. je bil v modi bel dežnik, 1789. zelen, 1791. rdeč, 1804. pa moder. Kadar se otroci prepirajo med seboj »Mama, sosedov Peter mi je pokvaril zmaja!« — »Mama, Jelica mi je umazala obleko!« — »Mirko mi je vrgel čepico v blato!« — »Mamica, Janezek me je udaril po glavi in me hudo boli!« Katera mati ne posluša vsak dan podobnih pritožb svojih ljubljenčkov? Toda mati, ki še tako ljubi svojega otroka, je večkrat prisiljena, da ga ošteje, bodisi da je bil v prepiru in pretepu nedolžen ali ne. Zadajmo si vprašanje, ali je takšna graja utemeljena tudi takrat, kadar je otrok nedolžen. To je vprašanje, ki bi ga morala vsaka mati dobro premisliti. Prepričana mora biti, da je v takšnem prepiru in pretepu vsak, eden bolj kakor drugi, kriv. Vsak otrok, se bo skušal s tožarjenjem svojih tovarišev oprati vsake krivde v prepričanju, da mu bo mati vse verjela. Najboljši dokaz, da mati svojemu otroku veruje, je ta, da name- Monogrami — entel — ažur gumbnice — tfumbi — plise fino In hitro izvrši ftlateU&Mtikeš LJUBLJANA. Frančiškanska ulica nasproti Uniona Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih dei sto da bi svojega otroka pokarala,' se huduje nad sosedovim otrokom,' ki morda ni ničesar kriv. To je pa tudi povsem razumljivo. Kolikor bolj; Je otrok razburjen, toliko bolj je razburjena tudi mati, in prav zato bi se morala potruditi, da to svojo razbur-; jenost zatre. Vsi dobro vemo, koliko nevšečnosti izzovejo prav ti otroški prepiri med sosedami, ki se na ljubo svojih otrok brez pravega vzroka prično sovražiti, prepirati in nrziti. Prva posledica tega neprijateljstva so spletke io opravljanje. Kako naj bi morala ravnati mati kadar se otroci med seboj spro? Matere, katerih otroci se radi stepejo in spro, bi morale nastopiti skupno in složno, pa bi se otroci počasi odvadili pretepu in prepiranju. In še nečssa bi se otroci odvadili, odvadili bi se tožarjenja, ki je največja in najgrša otrokova napaka. Kako naj matere preprečijo te večne prepire in pretepe? Najboljši način je ta, da matere že takoj v začetku preprečijo »resne« prepire^ dosežejo tako, da jih lepo opomnijo in jih za kazen ne puste igrati s sosedovimi otroki. Tako bodo tudi sosedovi otroci odšli domov, ker bo to tudi zanje huda kazen. V prihodnje se bodo pa že varovali, da se ne bodo sprli, kadar se bodo igrali dvorišču, na vrtu ali na cesti. Kadar se pa sestre in bratje seboj prepirajo in jih zaradi slabega vremena ne moremo pustiti na dvorišče, jih razdelimo v sobi na Za kazen jim prepovemo med govoriti. Ta prepoved je huda za otroke in se bodo počasi odvadili prepiranja. Važno je pa tudi to, kazen dosledno izvajamo in ne smemo popustiti, ne pri enem in ne pri drugem, ne glede na to, ali je ali nedolžen. Tako dokažemo otrokom, da so prepir kaznovani, pa četudi so krivi ali ne. Če jim prepovemo igro, govo-renje med seboj, bodo zmerom pazili na to, da se med seboj ne bodo prepirali. Matere pa bi ne smele jemati otroških prepirov in pretepov popolnoma resno in tragično in za vzrok, da se med sosedi lahko prepirajo. Dobra mati in vzgojiteljica bo znala na primeren način svojemu otroku dopovedati, da so preoiri nekaj ga, nedostojnega in da v prepiru t>ubimo svoj ugled. Najvažnejše na to, da otroku na prepričevalen čin pristudimo prepir in pretep. Mat v 4 potezah (B40) Iz časov gambita V klasični dobi šahovske romantike so vsi šahisti dosledno odpirali pred kraljem. Najbolj so bili v modi gambiti in nikomur ni prišlo na misel, da bi jih odklonil. Danes so gambiti v turnirski praksi docela izginili. Igra se pač z urami ki ne dovoljujejo predolgega premišljanja. Iz teh romantičnih ča-ov navajamo nekaj značilnih primerov. Evansov gambit (beli Bledow, črni dr. J. Wolff; igrano v Berlinu 1838.): ;; 1. e4 e5, 2. 8f3 Sc6. 3. Lc4 Lc5 4. b4 LXb4, 5. c3 La5, 6. o—o d6, 7. d4 Lb6, 8. dXe dXe, 9. Db3 Df6, 10. Lg5 Dgfl, 11. Tdl Ld7, 12. TXd7 KXd7, 13. LXt7 DXd4, 14. De6 mat. $ Srednji gambit (Warnet—Laroche, i Pariz 1851): 1. e4 e5, 2. d4 eXd, 3. Sf3 • Lb4 šah. 4. c3 dxc, 5. bXc, Lc5, 6. Lc4 7. 0—0 b5, 8. Lb3 Se7, 9. Sg5 o—o, 10. Dh5 h6. 11. SXf7 Dd7, 12. SXh6 Kh7, 13. Sg8mat. Gambit Salvija in Cochrana (iz Cazenova 1819.): 1. e4 e5, 2. f4 3. Sf3 g5, 4. Lc4 g4, 5. Se5 Dh4 6. Kfl f3, 7. gXf3 gXf3, 8. DXf3 Sf6. 9. sxn d5. 10. LXd5 Lh3šah, 11. Kgl Del šah, 12. Dfl DXfl mat. ne puške v koruzo! Iz partije Thomas—Davidson (Spaa 1926.) • Porabni nasveti Polcščeno pohištvo bo kakor če ga boste umili s toplo vodo, v tero ste dali nekoliko salmiaka. Kadar kuhate riž ali makarone, de- nite v skledo vselej košček presnega masla, da se ne razkuhajo. Jodove madeže najhitreje odstranimo z vodikovim superoksldom, ki mu dodamo nekaj kapljic salmiaka. Na prvi pogled je beli Izgubljen, naj prepreči grožnjo Tf2 m po-TXg2, Df2 in Sg3 mat? Thomas je pa le našel rešitev: 46. Ta6—a8 fah Kg8—h7, 47. Df3Xe4! I f5Xe4, 48. Lg5— —f6 g6—g5. 49. f4—f5! Td2Xg2šah, 50. Kh2Xg2 Dc5—c2šah, 51. Kg2—g3 Dc2—d3šah remis. Kc5—c6 Rešitev problema St. 91 1. Sdl—c3 Kd4—c5 2. Se5—c4 3. Dh8—c8 mat. 1.... Kd4—e3 2. Se5—d3 Ke3—I3(d2) 3. DhS—h3(h6) mat. Rešitev problema št. 92 1. TdS—g3 karkoli 2. Dc2—h7 karkoli 3. Tg3—g6(g8) mat. LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA NAPISALA AN NY PANHUYSOVA PREVEDLA K. N. I 32. nadaljevanje »Marta, ti si blagoslov mojega življenja,« se ji je zahvalil. »Pozno sicer to spoznavam; a bilo bi grozno, če bi se moral zdaj ponižati pred najinim otrokom.« Odpeljala sta se naravnost v Dresden, kjer sta se za eno noč nastanila v nekem hotelu in brzojavila Sabini, naj jima pošlje morebitno pošto. Naslednje jutro sta pa sedla na vlak in se odpeljala v Prago. Nihče ni izvedel, da sta Tann in njegova žena odpotovala iz Dresdena, še najmanj pa Sabina. V Pragi sta oddala na pošto precej obsežno pismo, ki ga je Tann doma že skoraj končal. Ko se je nekoliko ogledal po tamkajšnjih ulicah, je navedel na zadnji strani ovitka izmišljenega odpošiljatelja. Glavno je bilo, da pismo pride varno in o pravem času na cilj. Potlej sta se takoj vrnila v svoj dresdenski hotel in od tam domov, prepričana, da jima bo zvita nakana uspela. XXXIV. Egonu Sternu je bilo že med potjo nekoliko žal, da jo je bil tako nepričakovano odkuril iz domovine. Očital si je, da bi moral ob dekletu, kakršno je Sabina, vse drugo pozabiti. Toda zmerom znova se je za Sabino pojavila slika njenega očeta; in to je bilo vzrok, da se je vrnil v Barcelono nekaj dni poprej, kakor je bilo domenjeno. Ko je prišel v pisarno svojega sodelavca, je takoj povprašal po Oividi, ker je ni bilo nikjer videti. Jaime Gonzales mu je otožen pripovedoval, kaj se je bilo zgodilo; in čeprav Stem ni razumel vsake njegove besede, je vendar kmalu spoznal, za kaj gre. Bil je kakor ohromel od strahu. Toliko časa se je trudil, da bi Ol-vido iztrgal njeni preteklosti, zdaj ga pa le nekaj dni ni bilo in spet so jo morebiti pahnili nazaj. Bil je jezen in je samo obžaloval, da ni obvladal toliko španščine, da bi Gonzalesu odkrito povedal svoje mnenje. Tako je pa samo menil: »Težko je iskati po tem velikem mestu z vsemi njegovimi kotički in ogali.« Pri tem se je spomnil na tisti zapuščeni predmestni kot, kjer je poprej stanovala Olvida in kjer je tudi sam našel zatočišče v tistih žalostnih dneh. Takoj mu je šinilo v glavo, da se je Olvida morebiti zatekla spet nazaj. Jaime Gonzales je hotel po vsaki ceni z njim, ko mu je Egon povedal, da gre iskat Olvido. Toda Štern je menil, da je bolje, če ga Olvida sprva ne vidi, saj jo je prav za prav ravno on pripravil do bega. Toda kljub temu je Gonzales vztrajal, meneč: »Vem, Olvida vas ljubi, senor Štern. Sama mi je priznala, če je pa vi ne ljubite, bi jo, če jo z vašo pomočjo najdem, rad prosil za roko. Ljubim jo in rad bi popravil vse tisto, kar sem ji bil žalega storil.« Stem je odkrito priznal: »Olvide ne ljubim, toda rad jo imam in boli me, če ji kdo dela krivico.« Potlej sta krenila v omenjeno predmestje. Ko sta prišla do stanovanja, v katerem je nekoč stanoval Egon Stem, jima je odprla njegova bivša gospodinja, ki ga je takoj spoznala in vsa vesela potegnila za seboj v sobo. Gonzalesa dotlej še opazila ni. Takrat je pa že tudi odprla vrata in Egon je zagledal Olvido, sedečo sredi sobe s senčnikom v naročju. Ko je zagledala na pragu Egona, ji je senčnik omahnil v naročje in z razprtimi očmi je gledala vanj. In potlej je senčnik padel na tla. Olvida je poskočila in mu stekla naproti. Kakor krik mu Je zazvenelo na uho: »Spet so me pognali nazaj v tisto življenje, iz katerega si me ti rešil, Egon. Morala sem nazaj v to sivo revščino, spet moram šivati senčnike kakor prej in ne bo dolgo, ko bom spet tekala po pristaniških beznicah.« Egonu se Je v dno srca zasmilila. Z obema rokama Jo je objel: »Ne, draga Olvida, tega ne smeš. Skoda te je zato, preveč škoda. Vesel sem, da sem te našel. Vesel sem in še nekdo je vesel, ker ga je hudo vest pekla.« Z nasmeškom se Je umaknil In Olvida Je šele zdaj zagledala za njim Gonzalesa, ki jo je proseče in ganjen gledal. Olvida se Je vzravnala: »Nobenega sodnika ne potrebujem več, sehor. Zato vam ne bi bilo treba prihajati sem.« Gonzales je napravil pohleven izraz: »Nisem zato prišel semkaj, gospodična Olvida. Sodnika ne potrebujete več. Verjemite mi, da sem se med tem časom, ko vas ni bilo, zelo spreobrnil in ne bom nikoli več tako hitro sodil. In zdaj vas iz srca prosim, da mi oprostite in da se vrnete k nam. Stari knjigovodja vas hudo pogreša in tudi midva s senorom Sternom ne moreva biti brez vas kot tolmača. In tudi sicer. Naša pisarna je tako pusta in prazna brez vas...« Ponudil ji je roko in Olvida Je oklevajoč položila svojo v njegovo. »Srečna sem, senor, da ste sprevideli krivico. Rada se spet vrnem k vam; saj sem srečna, če smem delati pod vašo streho.« »In k mojim staršem boste zdaj pač šli in moje sestre vas morajo spoznati.« Potlej je pa prosil Sterna: »Dragi tovariš, zelo bi vam bil hvaležen, če bi me s senorito za nekaj trenutkov pustili sama, ker imam nekaj važnega z njo govoriti.« Tako se je tudi zgodilo. Jaime Gonzales je z Glvido ostal sam v več ko skromno opremljeni sobici, v kateri je ležalo vse polno senčnikov vseh barv in oblik. Mehko in proseče je dejal: »Nikakor vas nočem nadlegovati, samo pojasnil bi vam rad nekaj, kar naj vam bo dokaz, kako zelo vas spoštujem. Sami ste mi povedali, da ljubite Egona Sterna, in tudi vem, da vas ima on sam rad kot prijateljico in da vas ceni. če bi imeli vi mene vsaj toliko radi, kakor ima gospcd Štern vas, potlej bi vas prosil, da postanete moja žena. Zakaj opazili ste že najbrž, da vas ljubim. Ni se vam pa treba takoj odločiti. Dam vam časa, kolikor hočete. Toda srečen, nepopisno srečen bi bil, če bi mi lepega dne rekli: Jaime, postati hočem tvoja žena.« Olvida je nekajkrat priprla trepalnice, da bi zatajila solze, ki so ji ob teh besedah zalile lepe oči. Jaime Gonzales jo je želel imeti za ženo? Kaj takšnega ni bilo mogoče. Na to si še v sanjah ne bi upala pomisliti. Zajecljala je: »Vi bi se z menoj poročili, zares poročili? In smela bi v beli obleki in belem pajčolanu v cerkev in...« Solze so ji spet zalile oči: Tedaj je Jaime Gonzales ihtečo siroto prižel k sebi in ji tolažeče šepetal: »Seveda, Olvida. šla bova v cerkev... kakor vsi drugi ljudje in župnik naju bo blagoslovil. Potlej bova odšla tudi k materi božji v Montferrat po blagoslov in nato na poročno potovanje v Madrid ali Pariz, kam^r bo pač moja mala ženica hotela. Tako te ljubim, mala moja Olvida, da se mora tvoja ljubezen že ob moji razvneti. Obljubljam ti, da te bom varoval vsega, kar bi ti utegnilo zagreniti življenje; saj si že tako in tako dosti pretrpela. In hišico nama bom kupil, Olvida, in majhno ljubko gnezdece si bova medila v njej. Toda poprej, in sicer prav kmalu, bova odšla v cerkev...« Olvida je pa neprestano čebljala, da bo imela belo obleko in bel pajčolan, kar je pomenilo zanjo višek sreče in časti, najdragocenejše v življenju žene. In naposled; ko jo je Jaime ves srečen poljubljal, mu je zašepetala na uho: »Mislim, da te že zdaj majceno ljubim, Jaime.« »Oh, potlej mora biti svatba čim-prej, da se ne premisliš, dragica!« se je pošalil srečni ženin. Olvida se je še tisti dan preselila nazaj v svojo udobno sobico. Naslednji dan je imel Jaime neko uradno pot v okolico mesta in tako sta se Egon In Olvida lahko nemoteno porazgovorila o vsem, kar je bil Stem doživel v domovini. Olvida je menila: »Ne morem te razumeti, Egon, da moreš v svoji fantaziji tako da- V 24 URAH barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub tovarna /OS. REICH LJUBLJANA leč! In zraven še na rovaš svoje ljubezni. Vem, kako ljubiš Sabino in ne morem razumeti, kako te more takšen potepuh ovirati, da ne sežeš po svoji sreči. Naj se je zgodilo z njim kar koli. Sicer te je pa Sabina tako In tako opozorila, da se tisti dan v predmestnem gradu nihče ni obesil. Namesto da bi verjel, pa v svoji domišljiji dodajaš še vse mogoče in nemogoče. »S Sabino sta celo ugotovila, da se še zmerom ljubita, in namesto da bi se vrnil k njej, si se kar moči hitro vrnil sem, da bi me vprašal za svet. In Sabinin oče prav gotovo ni v nikakršni zvezi s potepuhom. Le kako sl mogel dvomiti! Zdaj celo trdiš, da je on našel izgubljeni denar.« Egon je napravil obupno kretnjo: »Nič ne morem zato, Olvida. Vse se mi zdi tako neznansko jasno. Mož z vrvjo je Robert Tann, verjemi mi. In nihče drug ni našel denarja in ga utajil. Po vsaki ceni bi moral ugotoviti, kako se je vrnil domov. Saj gre za mojo čast, za- pomni si to. Nekoč se moram otresti pečata: oproščen zaradi pomanjkanja dokazov!« »Sabina bo pa zaradi tega nesrečna in nikoli več ne boš smel upati v njeno ljubezen. In njen oče ni tisti potepuh, verjemi mi. Sicer pa ljudje, ki te poznajo, tako in tako ne verjamejo, da bi bil ti denar utajil, drugi so pa zadevo že pozabili. Tudi ti pozabi na to in misli rajši na svojo Sabino. Pokliči jo k sebi ali ji pa piši dolgo pismo in jo potolaži.« Egon se je zamislil. Ali nima Olvida prav, ali ni bedak, da zdaj Sabine ne drži? In spet si ni mogel misliti, da bi bila hči tistega, ki ga je spravil v nesrečo, njegova žena. Izbira je bila težka. To je povedal tudi Oividi. Nasmehnila se je: »Oh, Egon, od daleč se zdi vse tako drugače, kakor je v resnici. Kolikokrat sem bila že jaz v položaju, ko sem rekla, da se ne izplača več jesti in ne piti, saj življenje ni piškavega oreha vredno. Toda ko sem bila lačna, sem vendar jedla. Ko mi je pa Jaime rekel, da bom postala njegova žena, takrat se mi je svet na mah zazdel tako neznansko lep, da sem na vse drugo pozabila. Tudi ti ne bodi lahkomiseln in se ne igraj s Sabinino ljubeznijo, če tega ne sprevidiš, potlej je sploh ne ljubiš tako zelo, kakor si domišljaš.« In naposled je le sprevidel, da ima Olvida prav In da mu samo dobro želi. In odločil se je, da bo skušal pozabiti. Naslednje dni je še večkrat govoril z Olvido o tem in Olvido je veljalo še precej truda, preden ga je popolnoma prepričala, da je pozabljenje najboljše zdravilo. Sabini se je z razglednico opravičil, da ji ne more pisati, češ da je hudo zaposlen in da ji bo v kratkem pisal kaj več. In lepega dne je prejel debelo pismo od Sabine, ki mu je sporočila, da je njegov naslov oddala policiji, ker ga je ta iskala po časopisju. »Nič natančnega nisem izvedela, za kaj gre; komisar mi je samo omenil, da se je oseba, ki je takrat našla tvoj izgubljeni denar, zdaj sama javila policiji. Ostalo ti bodo s policije sporočili.« Pisala mu je še to in ono, kako se veseli, da se je naposled pravica izkazala, in v kakšen obupen položaj je zabredel trgovec Forst, ki se je v mestu popolnoma onemogočil. Naposled ga je prosila, naj se čimprej vrne k njej. Naslednje jutro je Egon spet prejel pismo iz domovine. Policija mu je sporočila, da je prejela dvajset tisočakov iz Prage, s pripisom, da jih pošilja mož, ki hoče zaradi svoje bodočnosti ostali brezimen. Spomladi jih je našel v tamkajšnjem predmestnem gozdu, in ker mu je denar prinesel srečo, jih zdaj vrača. Naposled mu v pripisu policija dovoljuje obnoviti sodni postopek. Pozneje bo policija denar vrnila trgovcu Forstu. Egon je bil prijetno razburjen. Ravno zdaj, ko je mislil, da je našel moža z vrvjo, se mu je pravi mož javil in denar vrnil. Zdaj se Je skoraj sramoval svojega sumničenja^ Sabininem očetu. Njegovo sovraštvo do njega, ki se je počasi prebujalo, je spet skopnelo. V pisarno je skoraj tekel, da bi Oividi čimprej sporočil veselo vest. Dionizijeve pesmi Sirakuški tiran Dionizij (vladal od 405—367 pr. Kr.) je nekoč bral svoje pesmi. Njegovi gostje so mu začeli ploskati in ga na moč hvalili. Samo pesnik Filoksen je molčal. Ko ga Je Dionizij vprašal, kako mu ugajajo njegovi stihi, je prostodušno odgovoril: »Prav nič.« Ogorčen ga je tiran za kazen poslal na delo v rudnik. Po nekaj mesecih je Filoksen spet prišel v milost pri tiranu. Kmalu je pri neki gostiji Dionizij spet bral svoje pesmi. Nekaj časa je Filoksen molče poslušal, potlej pa vstal in odšel. »Kam greš?« ga je vprašal Dionizij. »Nazaj v rudnik,« se je glasil odgovor. Zenska molčečnost V Rimu Je bil prvotno običaj, da so se nedorasli sinovi senatorjev udeleževali zasedanj senata, da bi se že zgodaj seznanili s politiko in pravom. Tako je nekoč prišel sin senatorja Papiria Carba z zasedanja domov. Mati ga je vprašala: »O čem ste se posvetovali?« »O važnih rečeh, a ne smem jih izdati.« »Meni, svoji materi, jih pač lahko!« »Tudi tebi ne.« Mati je mladeniča toliko časa nadlegovala, da se je naposled posl užil laži: »Mati, obljubi mi, da boš molčala.« »Zanesi se.« »Posvetovali smo se. ali bi bilo za državo boljše, če bi imel mož dve ženi ali če bi imela žena dva moža.« »Ali so posvetovanje že zaključili?« »Ne, bilo je preloženo do naslednjega zasedanja.« Mati je to važno novloo povedala svoji sosedi in čez tri ura se Je spre- vod žensk znašel pred senatom. Depu-tacija Je konzulu izjavila splošno željo Rimljank, da bi vsaka žena dobila dva moža. Odtlej sinovi senatorjev niso smeli več k zasedanjem senata. Vzrok Nekoč je prosil Aristip (okrog 435 do 360 pr. Kr.) Sokratov učenec, sira-kuškega tirana Dionizija milosti za svojega prijatelja. A zaman, šele ko mu Je padel pred noge, ga je Dionizij uslišal. Njegovi prijatelji so mu pozneje očitali, ker se je tako ponižal. Filozof je pa odvrnil: »Ali morem kaj zato, če ima Dionizij ušesa na nogah?« Lepota in bogastvo Emilij Pavel, rimski konzul, se je dal ločiti od svoje lepe in bogate žene. Njegovi prijatelji so se temu na moč čudili in nekdo ga je vprašal, zakaj se je ločil. Tedaj je Pavel vzel iz svoje omar« čevelj in dejal: »Tudi ta čevelj je lep in obilno okrašen. A nihče ne ve, kje me tišči.« Jupitrov sin Aleksander Veliki, makedonski kralj (356—323 pr. Kr.) je nekoč pisal svoji materi pismo in ga takole začel: »Kralj Aleksander, sin Jupitra, po- zdravlja svojo mater Olimpijo.« Nato pismo mu je mati odgovorila: »Pri svoji ljubezni do tebe, te prosim, sin moj, da me nehaš sumiti in me obtoževati pri Heri (Jupitrovi ženi). Kajti prav gotovo mi ne bo prizanesla s svojo jezo, če me boš v svojih pismih neprestano javno in brez pomisleka imel za njeno tekmico pri Jupitru.« Dve o Demostenu Veliki atenski govornik Demosten (384—322 pr. Kr.) je pri kraji presenetil nekega tatu. Ta se je opravičil, češ: »Oprosti, nisem vedel, da je to tvoja lastnina.« Veliki govornik mu je odvrnil: »To si pa gotovo vedel, da ni ničesar tvojega.« * Na nekem ljudskem zborovanju je Demosten želel spregovoriti. A ljudje ga niso hoteli poslušati. Tedaj je dejal: »Povedati sem vam hotel samo zabavno zgodbico!« Takoj je okrog njega nastal molk. Začel je: »Neki mlad mož je vročega poletja najel osla, da bi na njem pojezdil od Aten do Megare. Med potjo se je ustavil in legel v oslovo senco. Takrat se je začel prepir z oslovim gospodarjem, ki je trdil:, Posodil sem ti samo svojega osla, ne pa njegove sence.'« Po teh besedah je Demosten zapustil govorniški oder. Poslušalci so začeli nestrpno spraševati: »Stoj! Kako se je končal prepir?« Demosten je odgovoril: »Kar sem hotel povedati v korist našega mesta, niste hoteli poslušati; za oslovo senco se pa tako živo zanimate.« Posebno pazite kaj bolnik pije! Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč tudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane! Zato piite Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem tudi zdravilna ono sc rdečimi srci P ospekte in vsa poiretna navadili lošUe Brat,s in z veseljem Uprava zdravilnega kspaiišča SLATINA RADEMCi In potlej je tudi Jaime Gonzales izvedel zgodbo o izgubljenem denarju in izgubljeni ljubezni. Bil je navdušen: »To je krasno, dragi prijatelj,« je menil Gonzales. »Čimprej pripeljite svojo izvoljenko sem in potlej bomo dva srečna para.« še tisti dan je pisal Sabini. Pisal je tudi policiji in kmalu prejel poročilo, da bo njegova zadeva še pred božičem znova prišla pred sodišče. Osem dni pred božičnimi prazniki si je vzel dopust in odpotoval v domovino. Toda to pot s čisto drugačnimi občutki kakor prvič. In zdelo se je, da ga je tudi domovina prijazneje sprejela, čeprav je bila trda zima. Kajti pozdravilo ga je prijazno zimsko nebo, obkroženo z nežno rožnato sinjino. Takoj se je nastanil v berlinskem hotelu in Sabini javil, da jo bo obiskal šele po obnovljenem procesu. Večkrat je moral opraviti pot k svojemu odvetniku in nazaj, preden so proces obnovili. In potlej je lepega dne stal pred starikavim sodnikom mož s tako veselim obrazom, kakršnega stari sodnik še ni videl na tem mestu. Seveda je bila zadeva hitro končana. Za pričo je prišel tudi trgovec Forst, ki mu je bilo v edino tolažbo dejstvo, da je dobil nazaj svojih dvajset tisočakov. Egon Štern mu ni privoščil niti pogleda. S sodišča je Egon dirjal naravnost k Sabini. Nikakor ni mogel dovolj hitro priti tja. In ko je prišel do njene hiše, mu Je sama odprla in ga peliala v svojo sobo kakor prvikrat. Takoj ga je vprašala: »Zadeva je zdaj v redu, kajne, Egon?« »V najlepšem redu,« se je glasil odgovor. »In če hočeš in če ti ni preveč težko odložiti svoj blesteči naslov, sva lahko ob letu že srečen par v Barceloni.« »S teboj grem, kamor hočeš,« mu je vsa vesela odgovorila in mu ovila roke okrog vratu. Tesno jo je prižel k sebi In Jo še in še poljuboval, dokler je ni prestrašen Izpustil, ker ga je nekaj hudo uščipnilo ali ugrizlo v nogo. Ko je pogledal, ni zagledal nikogar drugega kakor malo Lotico, ki ga je merila s hudimi pogledi. »Moje nove mamice ne boš poljuboval, da veš. Samo jaz in stari očka in stara mama jo smemo!« Egon se je vesel zasmejal. »Uh, ali imaš bojevito amazonko za telesno stražo, Sabina! Nič kaj me ne mika spreti se z njo.« Sklonil se je k pritlikavki. »Slišiš, ti mala grofica, tvojo mamico prav tako ljubim kakor ti in stari starši. In ali ne bi bilo dobro, če bi se zaradi nje tudi midva rada imela? Potlej mi boš pač dovolila, da tvojo mamico poljubljam in tebe tudi. Nekaj prav lepega ti prinesem, če mi rečeš ,novi očka'. Ali ne bi bilo to lepo, Lotica?« Lotica je privolila, če ji še pred božičem prinese veliko lutko. To ji je seveda takoj obljubil. V družinski sobi sta Robert Tann in njegova žena pričakovala obiskovalca. Robert Tann je bil izgubil svojo negotovost. Bil je prepričan, da je njegova preteklost za vselej pokopana. XXXV. Prišel je sveti večer. Sabina in Lotica sta bili okrasili božično drevesce. Segalo je od tal do stropa in bilo je polno dragocenih obeskov, posebno finih čokoladnih bonbonov, ki jim mala Lotica ni prav nič prizanesla. Zlate in srebrne niti so se prelivale po zelenih smrekovih vejicah. Mala Lotica je bila že silno nestrpna. V rokah je držala lepo lutko, ki ji jo je bil prinesel novi očka. Toda izgubila je že nekaj svojega prvotnega čara, ker je pričakovala, da ji bo božiček prinesel še dosti lepih igračk. In potlej Je prišel Egon Štern. Halje prihodn/lt opremi, 'Kutaisi COLCHIS^ |^-*rne.kirk-iTo 'SKUDAR ArpZ Kar 5^ (leninakan '<3bzon Gircsun w’^ ,8ursa jV ‘incgol J n dni. LYcrevan Canakkale [i#Myuk Alaca* . dogažki>y ■Bayburtj Cunuk .Av »>; ANKARA Karakosi Erzurum Erzincan r<*5/> Kutama Gordes ; ) £a Idi ran} 1 So/ra Bergama kAkhisar% 5^janisa 11Z MI '*=*#3^«oOdemis p>r//*/ t/u* V^«C/v'5 Kirsehir, ^arahisar M uroj IRAN madern Nev$ehjr< Malataya^ i>r9-r‘ DeVeiii Aksehlr, •Si Irt Rizalveh. Egridir 'Isparta tč/z/** Marasi ČilicianGatesN'; Mardin Korkudelii ■Antatya o Tell Ta m er Mosuf 7Vlexandrette/ tSdue/dVe bil. kakor je Hitler sam rekel v svojem »zadnjem govoru, pač samo premirje; »britansko prebivalstvo bi moralo pri J sklepan ju miru računati s tem. da bi •prav kmalu doživelo i‘te grozote, le še ♦ v neu-ednejših okoliščinah. ♦ Boljši uspeh obeta uničevalna vojna ♦ proti angleški mornarici; njen cilj je. ♦ z izscradairem prisiliti britanski im-Jnerij h kapitulaciji. O takšnih načrtih tbi se dalo sklepati iz okoliščine, da ♦ gradi Nemčija velikansko število jred-Jmornic in letal. Ali za prepričevalen uspeh v trgovinski vojni je potrebno zelo dolgo vojskovanj. Prav to bi pa utegnilo koristiti tudi Britancem, ker bi pomnožilo njihovo defenzivno in ofenzivno meč. Edina nemška pot za hitro in zanes- i trdimo da so dobri odnosi lnedtliivo zmago je in o-tane invazija mn zna je tik poorei posreči uničiti angleško 1)1 fvojno ladjevje in zavzeti večino a*r-,n-Z Bleških letališč, vaj v odločilnih dneh skem. To bi pomenilo vojno s sedem-« Prav mogoče je, da prioravUajo Nemci najstimi milijoni Turki do poslednje-1 tisoče in tisoče letal, da bodo ob dol°-ea diha. V vsakem primeru je Turčija < ceni uri na en mah ugonobili angleško . . T »V popolnoma pripravljena, da dostojno sprejme slehernega napadalca. Odnosi do Nemčije Naši prijateljski odnosi do Nemčije so prav stari. 2 njo so nas družile gospodarske vezi. saj je Nemčija udeležena s 50%. pri našem uvozu iti izvozu. Videti je bilo, da je to dovolj za ohranitev trajnih i odnosov med obema ( Na ž.alost. si do nekih i' J ; mornarico in letal'tvo ko.i noto pr ‘ vdrli na otoke. O enem smo lahko prepričani; Do-i vrhovno poveljstvo vi- * n. Turška vojska je odlično oborožena in temeljito izurjena. Naša slika kaže turško pehoto v vojni za »Družinski tednik! Skrivnost japonskega vohuna ZA KULISAMI JAP0NSKE6A IMPERIALIZMA RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE Mala vodna vila hc aNDERSEN IN? IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ SO. nadaljevanje Polkovnik Oi je izvedel 28. novembra 1933., da dva pomagača pri Kaspejevi ugrabitvi, Bezručko in Za* jacev, često prihajata na postajo Stari Harbin. Se isto noč je izdal ukaz za njuno aretacijo. Prijeli so Rusa v trenutku, ko sta hotela stopiti na vlak proti Siaolinu, kjer sta pazila na ujetega Simeona Kaspeja dva druga Rusa, Kiričenko in Kalu-sko. Ko je Kalusko videl, da je prišel vlak brez Bezručka in Zajaceva, ki bi morala zamenjati njega in njegovega tovariša pri nadzorstvu nad Kaspejem, je takoj zavohal, da nekaj ni v redu. Povedal je svoje dvome tovarišu in obšel ju je neprijeten nemir. Kiričenko, ki je bil ner-voznejši, je tekel nekajkrat na postajo in telefoniral Nakamuri, naj vendar pove, zakaj sokrivca nista prišla. Toda Nakamura jima ni hotel povedati, da so ju zaprli. Prigovarjal jima je, naj bosta brez skrbi in naj mirno čakata. Medtem ko je Kiričenko tekal na postajo, je Kalusko ostajal s Kaspejem sam. In začel je z njim barantati na svojo roko. »Če mi da vaš oče deset tisoč dolarjev, vas izpustim. Tako mu ne bo treba odšteti orožništvu niti dolarja.« »Kaj naj storim po vašem?« »Napišite očetu pismo o mojem predlogu in ga dajte meni.« Kaspe je brez odlašanja storil tako. Ko se je Kiričenko vrnil od telefona, je opazil, da se vedeta nekam sumljivo, in je takoj izvohal, da imata nekaj med sabo. Kalusko je hotel na vsak način še tisti večer v Harbin; to je njegov sum še povečalo. Vendar je molčal in sklenil še enkrat poklicati Nakamuro, preden bo Kalusko odšel. Minila je ura. Kiričenko je spet postal nemiren in je bil ves na trnih. Sel je na postajo, poklical Nakamuro in mu povedal, kaj sumi. Nakamura mu je naročil, naj pove Kalusku, da ga bo pričakoval pri tovornem skladišču. Na ta sestanek so prišli Nakamura, neki japonski orožnik in Komi-sarjenko, ki s^ ga bili medtem spet izpustili. Kaluska so prijeli in preiskali. Pri njem so našli pismo, ki ga je mladi Kaspe pisal svojemu očetu, a ker je bilo napisano v francoščini, niso razumeli niti besedice — razen številke: 10.000 dolarjev. To jim je povedalo vse. Nakamura je potegnil pištolo in pognal Kalusku kroglo v glavo. Potem je poslal Kiričenku ukaz, naj mladega Kaspeja ubije in prihiti nazaj v Harbin, kjer ga čaka denar in potni list za na pot. Ker je orožništvo moralo pojasniti Kaluskovo smrt, je razglasilo, da je padel v spopadu s policijo, ki ga je hotela aretirati. Drugi dan po Kaluskovi smrti je prišel k meni Radzojevski, da bi mu prevetjel Kaspejevo pismo. Fant je prosil očeta, naj da 10.000 dolarjev Kalusku, ki mu je obljubil, da ga pod tem pogojem izpusti; obenem ga je pa rotil, naj se ogne vsega, kar bi ga lahko stalo življenje. Nesrečnež je bil prepričan, da Kalusko ne bo prelomil svoje besede. Bilo je 3. decembra, ko je orožništvo javilo, da je Simeon Kaspe ubit. Njegovo truplo so našli v plitkem grobu, ki ga je pokrivalo samo nekaj pesti zemlje. Še nikoli nisem videl česa tako strahotnega. Ubogi fant, kdo ve, koliko je trpel, kakšne muke je moral pretrpeti — sam s svojimi nečloveškimi ječarji. Pet in devetdeset dni jetništva ga je bilo izpremenilo v pravi okostnjak. Nežnega, 241etnega mladeniča nisi mogel več spoznati; v strašnem severo-mandžurskem mrazu, ki doseže 25 do 30 stopinj pod ničlo, so mu bila zmrznila lica, nos, roke, celi kosi mesa so mu bili odpadli in vanje se je zagrizel rak. Ušesa so mu bila odrezana... vseh pet in devetdeset dni se ni umil, obril ali ostrigel... Ko sem gat gledal in mislil na njegovo duševno trpljenje in prav tako na strahotne telesne muke, ki jih je pretrpel, sem bil vesel, da je mrtev, da ne more čutiti ničesar več. Ko je morilec sprožil kroglo, ki je končala fantovo življenje, je morda storil edino usmiljeno dejanje v svojem propadlem življenju. Vendar s tem še ni bil konec te tragične zgodbe. Fantova mati je bila, čeprav bolna, odpotovala iz Pariza in pohitela v Harbin, da bi pomagala rešiti sina. 3 decembra je bila že v Šanghaju. Drugi dan je pri zajtrku brala v North-China-Daily-Newsu, da so njenega sina umorili. Ko so fantove ostanke pripeljali v Harbin, je njegov oče, čeprav so mu prijatelji branili, vztrajal na tem, da morajo sinovo truplo prenesti k njemu na dom. Krsto so res pripeljali in starec je dvignil njen pokrov, da bi še enkrat videl svojega sina. Pogled nanj ga je tako silovito pretresel, da je tisti trenutek zblaznel in besno, živalsko zarjul. 25. poglavje. POD NADZORSTVOM Ves Harbin je bil na nogah od razburjenja in ogorčenja. Nad tem novim nezaslišanim nasiljem so se zgražali ne samo Židje, ampak tudi vse rusko, kitajsko in korejsko prebivalstvo in celo nekateri Japonci. Javno so obtoževali japonske vojaške oblasti, da so odgovorne za ugrabitev in umor. Organizirali so javne demonstracije; na dan Kaspejevega pogreba je prišlo iz Tsitsiharja 250 japonskih orožnikov in cela četa japonske pehote, da bi pomnožili liar-binsko posadko. Harbin še nikoli ni doživel takega pogreba. Kljub ukazu japonskih oblasti, da sprevod ne sme iti po glavnih cestah, kljub množici vojaštva in policije, je ves Harbin korakal za mrtvaškim vozom prav do židovskega pokopališča in vsepovsod si slišal klice: »Smrt japonskemu • »Smrt divjaškim nasilnežem!« »Smrt Dr. Kaufman, predsednik židovskih društev, je govoril na grobu. Z ognjevitimi besedami je razkrinkal živinske morilce Simona Kaspeja in tiste, ki so jih ščitili v ozadju. Drugi dan je moral dr. Kaufman nujno na japonsko vojaško misiio, kjer so mu zmetali v obraz najhujše psovke, ki so si jih mogli izmisliti, in mu zagrozili z izgonom iz Mandžurije. Radzojevski je objavil v nesramnem Našem putu dolg članek, v ka- FOTO- GRAFIRAJTE terem je zahteval, naj doktorja aretirajo in kaznujejo zato, ker je žalil tiste patriotske Ruse, ki so storili samo dobro delo, ko so ubili umazanega Zida, čigar oče je agent »tretje internacionale«. Japonske vojaške oblasti niso dovolile, da bi šestorica ugrabiteljev prišla pred sodišče, temveč so jo spravile v zapore kriminalne policije, kjer so ostali 15 mesecev, ne da bi jih bili medtem zaslišali. Po tolikem času ni nihče več pričakoval, da bi zločinci kdaj prišli pred sodnike. V zaporu so z njimi ravnali na izjemen način; hrana iz bližnjega re-storana, vsakdanji obiski prijateljev in svojcev. Baje so jih ponoči celo izpuščali, da so mogli nazaj k svojemu ugrabiteljskemu in zločinskemu poslu v korist japonskega orožništva. Dovolj razlogov imam za domnevo, da je s tem v zvezi tudi naslednji dogodek: Neko junijsko noč leta 1934., smo delali preiskave po hišah sovjetskih državljanov v vasi Ašehi, nekaj kilometrov od Harbina. Z menoj in orožniškim majorjem Haro sta bila dva Rusa, informatorja, štirje japonski orožniki in 25 Jingovih banditov. Iznenada smo zagledali na cesti skupino ljudi, ki se nam je počasi bližala. Major Hara je ukazal, naj se skrijejo in jih pustimo bliže. Hip nato smo jih obkolili s puškami, pripravljenimi na strel. Neki Japonec je stopil naprej in se začel razgovarjatl z majorjem. Medtem sem se približal skupini in opazil nekega moškega in žensko, oba Hvropca, ki sta imela roke zvezane na hrbtu. Tam so stali še trije Rusi, ki jih nisem poznal, in dva, ki sem ju dobro poznal: bila sta Kiričenko in Šandar. Po kratkem razgovoru je major Hara skupini dovolil, da je šla svojo pot. Ker ni major ničesar omenil, nisem nikoli izvedel, kdo sta bila ujetnika... Toda francoski konzul, Kaspejeva družina in tujezemsko časopisje so zahtevali vse glasneje in glasneje, da morajo morilci Simona Kaspeja pred sodišče. Končno je prišel iz Tokia ukaz, naj izroče šestorico zločincev sodnim oblastem Mandžukua. Obtož-5 nico je sestavil Eguči, zloglasni šef? kriminalne policije; edini, ki je v* Mandžuriji plačeval na leto 100.000* kitajskih dolarjev, da je smel ob-* držati svojo obrt. Bil je skriven so-} krivec vseh ruskih, kitajskih, korej-} skih in japonskih banditov. Njegova! obtožnica je bila in ostane mojstro-} vina nesramnosti. Vseh šest zločin-} cev je označil za »poštene in odlične« državljane, resnične ruske domolju-} be, ki so žrtvovali velik del svo-l jega življenja za boj s komunizmom.| Če so ugrabili Simona Kaspeja, ga niso ugrabili iz razlogov osebne do-bičkaželjnosti, ampak in zgolj predvsem zato, da oskrbe svojo antiko-munistično organizacijo s fondi, ki so jim bili nujno potrebni za nadaljevanje njihove plemenite borbe proti boljševizmu. Ker jih spričo teh dejstev ne moremo smatrati za bandite, jih tudi obtožiti ne moremo po zakonu o banditstvu. Ne samo to. Ko presojamo obtožbe proti tem ljudem, moramo vedeti, da v tem primeru ne gre za navadne zločince, ampak vse prej za politične zločince. In kakšne so te obtožbe? Kakšni so zločini, ki so jih obtoženci zagrešili? (Obtožnica tu ne omenja ugrabitve.) Težka poškodba?... Kaspeju je odrezal ušesa Kalusko... in ker je Kalusko danes mrtev, vendar ne more odgovarjati za svoje dejanje... Umor? Kaspe je resda umorjen, toda umoril ga je isti Kalusko... sodišče torej tud' glede tega ne more ukreniti ničesar... Izsiljevanje denarja?... Nikakor ne: Kaspe ni plačal ničesar. Po gornjih objasnitvah je torej docela jasno, da je edina obtožba, ki bi jo lahko iznesli proti obtoženim, ,poskušano iz-} siljevanje’... z olajševalnimi okolišči-} nami, kajti ta »poskus« se ni izvršil* iz osebjih, temveč iz političnih raz-} logov. In proti komu so ga zagrešili?} Proti človeku, ki je bil snlošno znan* ž'.dovsko-komu"'stičen agent. d“d'* nakradenega premoženja, sovražnik družbe... in ker grebi očetov padejo na niihove otroke, ie moral Simo” Kaspe plačati za zločine svoieoa oče-ta... nova olajševala okoliščina v J prid vrlim, domoHubnim ruskim obtoženem.« Ves konzularni korpus v Harbinu je ožigosal to »obtožnico« kot sramotno žalitev. Po vsej Mandžuriji je dvignila najhujši odpor. Zanesljivi in? pravični polkovnik Oi, v katerem sem čedalje bolj spoznaval svojega prijatelja in sem mu na njegovo prošnjo pomagal tudi pri delu, je videl v tem dokumentu sramoto za vso Japonsko. Končno so šestorico obtoženih izročili predsedniku višjega sodišča in jo vtaknili v ječo. Japonska sodišča 'so bila pod kon-j trolo japonskih »pomočnikov«, toda* harbinski sodniki so se jim vendarle* drznili oporekati ob redkih prilikah,* kadar so videli, da je pravica pretežno na njihovi strani. Razprava proti Kaspejevim ugrabiteljem in morilcem se je vršila pred kitajskimi sodniki, ki so hoteli na vsak način dognati prava dejstva. Niso se zadovoljili samo z japonskimi ugotovitvami in so želeli preiskati nekatere podrobnosti še sami. Toda spričo dejstva, da so Japonci imeli vsepovsod svoje agente in vohune, to ni bila lahka naloga. Tiste dni mi je rekel šef: »Ali veste, da zbira predsednik višjega sodišča informacije o preteklosti šestih obtožencev? Očitno ima svoje pomisleke o pravilnosti Eguči-jeve .obtožnice'. Hm! Misli, da je pametnejši od nas... bomo videli! Različne odseke policije sem obvestil, naj v primeru, če bi sodniki zahtevali informacije, pazijo, da njihove izjave ne bodo v navzkrižju z .obtožnico'. Vendar domnevam, da bo predsedujoči sodnik poskušal dobiti informacije iz neuradnih virov. Tu pa boste vi posegli vmes. Imejte hišo vseh treh sodnikov stalno pod nadzorstvom, aretirajte in zaslišite vsakogar, ki ga sumite, da jih obiskuje. Ne maram druge Chambonove afere. (Francoskega vicekonzula Chambona, ki je odkril prave ugrabitelje, so Japonci proglasili za personam nori gra-tam, zato ga je njegova vlada premestila v Tientsin.) Šef mi je zato ukazal, naj skrivam resnico pred kitajskimi sodniki, da bi rešil glave prizadetih zločincev. Drugi dan sem prosil nekega svojega prijatelja, naj me pelje k enemu izmed treh kitajskih sodnikov; ponudil sem se mu, da mu bom priskrbel vse potrebne informacije o obtožencih. Sprejel je mojo ponudbo z velikim odobravanjem. Teden dni pozneje sem izročil sodniku vse dokumente, ki so bili potrebni za dokaz, da obtoženi nimajo nobenega opravka Daleč, daleč zunaj v morju je voda tako sinja kakor lističi naj-lepše plavice in tako čista kakor naj čistejše steklo, toda zelo, zelo globoka, tako da nobeno sidro ne doseže dna. Mnogo cerkvenih stolpov bi morali postaviti drugega na drugega, če bi hoteli priti od morskega dna do vodne gladine. Na najglobljem mestu pa stoji dvorec morskega kralja; zidovi so iz korald, visoka, koničasta okna iz najčistejšega jantarja, streha je pa iz školjk; školjčne lupine se odpirajo in zapirajo, kakor hitro priteče voda vanje ali pa odteče; to je prekrasno, zakaj v vsaki školjki se blesti prelep biser, tako lep, da bi bil že v čast kraljičini kroni. Morski kralj tam spodaj je bil že več let vdovec, gospodinjila mu je njegova stara mati. Bila je bistra žena in ponosna na svoje plemstvo, zato je na repu nosila dvanajst ostrig, ostali so smeli nositi samo po šest. Vsa čast ji, posebno, ker je tako lepo vzgajala male princeske, svoje vnukinje; zelo veliko je pričakovala od njih. Bilo jih je šest, šest lepih otrok, toda najmlajša je bila najlepša od njih. Njena polt je bila tako čista in nežna kakor rožni list, njene oči teko sinje kakor morje tam, kjer je najgloblje, toda kakor druge je bila brez nog; namesto njih je imela lep ribji rep. Ves božji dan so se princeske lahko igrale spodaj v gradu v velikih dvoranah, kjer so iz sten poganjale žive cvetlice. Odprle so velika jantarjeva okna in ribice so zaplavale k njim, kakor pri nas prilete v sobo lastovice, če okna odpremo. Ribice so zaplavale naravnost k princeskam, jedle so jim iz rok in se dale božati. Vsaka princeska je imela v vrtu svojo njivico, kjer je lahko po mili volji kopala in sadila, kar se ji je zahotelo. Ena je oblikovala svojo njivico tako, da je bila podobna telesu kita, drugi je bilo pa bolj povšeči, da je bila podobna telesu vodne vile. Najmlajša je oblikovala svoj del vrtiča tako, da je bil čisto okrogel, podoben soncu. Zasadila je samo rdeče cvetlice, ki so sijale, kakor sonce sije. Bila je čuden otrok; njene sestrice so se igrale s čudovitimi rečmi, ki so jih dobile s potopljenih ladij, ona, je pa ljubila razen rdečih cvetlic, podobnih soncu tam zgoraj, samo še kip prelepega mladeniča, izklesanega v bel, čist marmor. Dobila ga je z razbitine neke potopljene ladje. s politiko, da so nepoboljšljivi zločinci, lopovi najslabše vrste, da je Martinov šest mescev pred tem na šefov ukaz ubil polkovnika Argunova ter umoril dvanajst bogatih Kitajcev in Rusov, da sta Sandar in Kiričenko lastnika javnih hiš, izvoznika belega blaga, da vsa lopovska družba pripada skupini morilcev, ki jih ima najete policija, da je bil Sandar tisti, ki je odrezal Kaspeju ušesa in da ujetega fanta ni umoril Kalusko, temveč Kiričenko sam. Med dolgotrajnim zasliševanjem zločincev so se sodniki večkrat skrivaj obrnili name, da bi jim pojasnil nekatere točke. Predložil sem sodnikom tudi dokumente, najdene v žepih Komisarjen-ka, Zajaceva, Bezručka in Kiričenka, medtem ko so bili v zaporih policijskega področja polkovnika Oija. Ti dokumenti so jasno dokazovali, da so ugrabitelji orožniški agenti ter da jih ne sme nihče ovirati pri njihovem delu, ali pa se kakor koli brigati za njihovo početje. Zakaj brez teh dokumentov bi se zločinci ne mogli svobodno voziti z enega konca železnice na drugega. Po Mandžuriji namreč ne more nihče potovati, ne da bi imel s seboj dokumentov, pojasnjujoče namen njegovega potovanja. Medtem ko je zasliševanje počasi napredovalo, se Japonci nis° mogli dovolj načuditi, odkod in»a sodišče toliko informacij. Dalje prfhodn/fi ["K R j M i N A L E N R O M A N~I [ SPISAL EDGAR WALLACE * PREVEDEL Z. P. | Ped Uašt[u REMEDIA GuaiaceH SIRUP v tem originalnem zavitku DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH Glavno zastopstvo za Slovenijo: Lekarna BAHOVEC, Ljubljana Reg. s. br. 22300-18. IX. 1010 15. nadaljevanje Cliffordov gost je hlastno srkal svojo pijačo, potlej si je pa globoko oddahnil. »Prelomil sem z njim!« je spet ponovil. »Njega dni sem mislil, da je čudežna raca, ki bo nesla zlata jajca ad infinitum.« »Z drugimi besedami, izžemali ste ga do skrajnih meja. Hm?« je z lahnim nasmeškom menil Clif-ford Lynne. »Zdaj bi pa radi prodali še ostanek za Judeževe srebrnike. Kakšen tič je pa prav za prav tale Spedwell?« Leggat je skomignil s svojimi širokimi rameni. »Spedwella nisem nikoli maral,« je prepričevalno odgovoril. »Solda-ške manire so mi že od mladih nog zoprne. Tale fant je Fing-Sujev šef generalnega štaba. Ves svoj čas zabije nad mapami, zemljevidi, načrti in vojnotehničnimi knjigami. S Fing-Sujem skupaj sta prevedla neke vojaške instrukcije v kitajščino.« »Navodila za uporabo pehotnega orožja, kali?« Je brž vprašal Clif-ford. »Nekaj temu podobnega, menda res.« je nebrižno dejal Mr. Leggat, Clifford Je svareče dvignil roko, ko je rahlo potrkalo na vrata in je vstopil služabnik. »Pozabil sem vam povedati,« je začel, »da so bili zjutraj monterji s poste tu in so vam zamenjali telefonski aparat.« »Telefon so zamenjali? Zakaj le?« je vprašal Lynne in nagubal čelo. »Rekli so mi, da je zaradi vašega aparata kar deževalo pritožb, pa tudi centrala vas ni mogla več dobro razumeti...« Lynne se Je zatopil v misli. »Ali ste bili navzočni, ko so popravljali telefon?« je zdajci vprašal služabnika. »Kajpak!« je smehljaje se odgovoril možak. »Imeli so sicer pismen odlok okrajne pošte, toda predolgo že služim, da bi ne bil na oprezu. Ves čas sem pazil, zlasti takrat ko so pritrjevali ojačevalec « »Tri sto kosmatih!« je presenečen vzkliknil Clifford. Potem je vprašal: »Kje so pa pritrdili ojačevalec? Kje?« Vsa severna stena jedilnice je bila zakrita z veliko knjižno omaro; za njo je bil napeljan telefonski vod. Služabnik se je sklonil in pokazal na plitvo polico pod spodnjim predalom. Tam Je bil pritrjen čim, lesen zabojček, kakšnih pet in dvajset centimetrov dolg in deset visok. Na vrhnji strani je imel dve okrogli odprtini. Tanka žica je držala odtod do sobnega kota, odondod pa skozi majhno na novo izvrtano luknjo skozi okenski okvir. »Kaj je to?« je vprašal Leggat — in videti je bilo, da se je pri priči streznil. »Mikrofon!« je odsekano odgovoril Clifford. »Nekdo je prisluškoval najinemu pogovoru!« 24. POGLAVJE Clifford Lynne je odprl okno in pogledal skozenj. Žica je mlahavo visela po zidu, ki je delil njegovo hišico od sosednega posestva. Tam je je zdajci zmanjkalo za streho garaže, obrnjene na ozko ulico. »Prav Je, Simon,« je povzel Clifford. Ne da bi še kar koli rekel v Pojasnilo svojemu gostu, je odšel Pa dvorišče in zavil h garaži. Sprva tanke žice ni mogel najti, potlej je pa vendar iztaknil, da drži vzdolž zadnje stene prav do konca umazane uličice. Tam je bila potegnjena skozi okno nekega šoferskega stanovanja. Pogled na vnanjost te hišic« mu je povedal, da notri že dolgo nihče ne stanuje. Okna niso bila pomita. Tedaj se je Clifford spomnil, da stoji malo niže na tej ulici zapuščena hiša — in ta garaža Je menda last istega posestnika. Velika uvozna vrata so držala v garalo, ozka vrata pa gor v stanovanje. Ker so bila ta vrata le priprta, je Clifford brez premišljanja stopil po vijugastih stopnicah navzgor. Zgoraj sta bila dva prazna prostora. Le ostanki, ki jih očitno Poslednji stanovalec ni pospravil ?a seboj, so bili nastlani po tleh. Zadnji prostor je bil spalnica, zakaj v kotu je stalo oglodano ogrodje stare železne postelje. Ko je stopil v sprednjo sobo, je našel, kar je iskal: dve majhni, erni omarici, podobni zabojčku v svoji sobi, hkratu pa telefon, ki se Je zdel v brezhibnem stanju. In ves! Na klic se je takoj oglasila "entrala. V sobi ni bilo nikogar — in Clifford se temu ni čudil; zakaj prisluškovalec, ki je bržčas ves pogovor sproti javljal Fing-Suju, je bil dovolj zgodaj opozorjen na morebitni Cliffordov prihod, ko se je bil v pogovor vmešal služabnik. Brez dvoma je brž pobegnil iz hiše, ko je slišal, da je v Lynnovi sobi pogovor utihnil. Neki šofer, ki je bil neznanca videl, ga je popisal za temnopoltega, vojaku podobnega moža hudobnega pogleda; po tem popisu je Clifford kajpak takoj vedel, da je bil prisluškovalec sam major Sped-well. Clifford Lynne se je vrnil v svojo hišo; v jedilnici je našel Legga-ta, vsega potrtega in zdvojenega. Z negotovo roko si je pravkar nalival whisky v kozarec. »Kaj je? Kaj pomeni vse to?« je s strahom vprašal tršati mož. čeprav je bilo škoda zapravljati čas s tem pijanim širokoustnežem, mu je Lynne vendar povedal, kaj je našel in kolikšna nevarnost preži zdaj po tem odkritju na besedo-lomnega Leggata. »Previdni morate biti, Leggat, hudo previdni!« je začel. »Če zdaj Fing-Su že ve, da ste ga izdali, bi ne dal niti jagode s kitajskega molka za vaše življenje. Prava sreča bi bila za vas, če prisluškovalec ni spoznal vašega glasu.« In precej nato je Leggat tudi že Izvedel, kdo je bil prisluškovalec. Postalo mu je jasno, da je Sped-well brez dvoma spoznal njegov glas. »Fing-Su — reva šlevasta!« Tako je bahaško dejal, toda čuden prizvok je bil v njegovi psovki. že marsikdaj je bil v prav neprijetnih zagatah; besni delničarji so ga že večkrat ogrožali, ljudje, ki so zahtevali svoj grenko zasluženi denar nazaj. In vendar... Kitajca je treba meriti z drugačnim merilom! »Dragi moj. dobri prijatelj,« je patetično menil, »pustite vendar, naj se spravi Fing-Su enkrat tudi nadme! Bomo videli, kdo jo bo iz-kupil!« »Kdaj se boste spet dobili z njim?« »Jutri zvečer. Takrat bo spet posvet naše lože. Prekleta bedariia! Drugače ne morem reči. Toda človek mora trobiti tudi v ta rog, čeprav je godba namenjena zgolj zabavi tega prenapetega norca.« Lynne mu je na moč resno pogledal v oči. Edini on je doumel miselnost tega Kitajca in izpregle-dal vsa zločinska nagnjenja, ki se jim je bogastva pijani mladenič vdajal. »Ako me hočete ubogati, Leggat, nikar ne hodite jutri na posvet.« je resno dejal. »Odpotujte z Angleškega vsaj za tako dolgo, dokler ne Ljubezen v stihih Ljubljana, 3. decembra. Nekatere natakarice so podjetne in znajo premamiti lahkomiselne moške, da zapravljajo svoj dena*- po gostilnah. Slavica je pa kar preveč podjetna in je Matijo malo predaleč zvabila. Zagledal se je vanjo tako. da je doma Seno zapostavi ial, zmerjal in resno rnzmlšllal. da bi se ločil od nje; vse to na ljubo Slavici. Zaman je n'egova žena prosila Slavico, naj pusti njenega moža pri miru. Ker Matija ni bil umazan, je Slavici tudi ,poso!aJ‘ denar. Slarica mu Je pa v povračilo pisala vreča ljubovna pisma v stihih. Takole mu je zatrdila večno ljubezen: »Hrib se strese, krast se zgane, sret in me se spremeni, Ljuba v sladka pa ostane in Utri do konca dni.* O lepoti njunih sestankov je pa zakrožila: •»Kadar se snideva, je lejnr, kadar se ljubiva, je sladko, kadar sc ločiva, je pa grenko«... •Sladka ljubezen' je pa Matiji prinesla posledice, ki so terjale več tednov zdravljenja v bolnišnici. Potem se je pa tudi ljubezen ohladila In njuno razmerje izpremenilo. S Slavico sta se pričela prepirati. Matija jo je zmerjal, pretepal in brcal. Slavica ga je tožila m Matija je sedel. To se Je Slavici tako dobro zdelo, da mu je nekoč, ko ga je videla na postaji. ponagajala: »Zdaj boš pa ričet žrl!« Matija pa za njo. »Le počakaj,« je zavpU. jo »grabil za rame in ji raztrgal obleko. In spet je moral .sedeti'. »Bog pomagaj, saj nisem imel namena.« se je izgovarjal Matija, »le nekoliko premočno sem jo prijel.« Tako se je sladka ljubezen končala pred sodnijo — grenko, kakor v pesmi. obračunim s to zločinsko tolpo Kitajcev. Odpotujte v Kanado; jutri zgodaj odpluje potniški parnik. Ako pohitite, si lahko še priskrbite lepo kabino in vozni listek.« Leggat je hrupno postavil svoj kozarec na mizo. »Tu sem in tu ostanem,« je drzno vzkliknil. »Ni ga kulija. ki bi me utegnil spoditi iz domovine. Ne pozabite, Lynne, predobro vem, kje moram zagrabiti tega tiča...« Clifford Lynne ga še poslušal ni, zakaj njegove misli so se ukvarjale z vsemi mogočimi in nemogočimi posledicami odkritja skrivne telefonske žice... Se enkrat je posvaril Leggata, preden je le-ta odšel. Dal ga je s svojim avtomobilom odpeljali skozi garažo po ozki stranski ulici. Naposled je odšel še sam v stransko ulico in poizvedel še to in ono. Ko se Je za trdno prepričal, da ni bil prisluškovalec nihče drugi ko major Spedwell, se je vrnil v svojo sobo ln skušal po telefonu dobiti zvezo z Leggatom. Toda mož se ni oglasil. Pribito je bilo, da je Leggat v veliki nevarnosti. Nerešeno je ostalo edinole vprašanje, kaj bo Fing-Su prav za prav storil. Po tem, kar se je bilo doslej že zgodilo, ni kazalo, da bo njegova odločitev mila. Clifford ni podcenjeval delovanja »Radostnih rok« kakor leggat. Za oči evropskega opazovalca so bili posveti lože morda res smešni, toda v jedru so kaj lahko pomenili zločin in smrtno obsodbo... . * Tisti popoldan je imel Clifford razgovor z nekim visokim uradnikom Scotland-Yarda. S priporočilnim pismom urada zunanjega ministrstva se je napotil na najstrožji javni urad angleškega imperija. Razgovor je pa trajal mnogo dalje, kakor je bil domneval. Uspeh je bil takšen, da je bil Clifford rešen ene izmed svojih najhujših skrbi. Iz Scotland-Yarda se je odpeljal naravnost- v Sunningdale. Ako je bil zdaj še vedno vznemirjen, je bil vzrok za to edinole skrb za Ferdinanda Leggata. Vrata njegovega doma so bila zaklenjena. Joeja je našel zleknjenega na zofi; smrčal je ko za stavo. Ko se je ob Cliffordovem ropotu zbudil, je bil nataknjen ko sam zlodej. Srdil se je, zakaj mora biti zaprt ko kakšen kaznjenec. Cliffordovi bistroumnosti pa ni ušlo, d3 tiči bržčas v njegovem godrnjanju vnaprejšnje opravičilo zaradi kršitve prepovedi. »Dragi Cliff, to škoduje mojemu zdravju in mi jemlje voljo do življenja.« Pri teh besedah je zrl kakor zasačen grešnik svojemu tovarišu v oči. Videti je bilo, da ga je malo strah morebitnih očitkov. V SE1CI § Ne umaknem se, tudi za milijon nel Ljubljana, 21. novembra. Lepa septembrska nedelja je zvabila mnogo ljudi iz mesta na izlet. Ljubitelji kopanja ao pohiteli v Medvode in Soro, da izkoristijo te zadnje lepe dni Nekateri to po kopanju zavili še na južino v bližnjo gostilno: pri teni je priromal na mizo četrt, ki je dobil bratca in še enega in še... Pozno v not so se vračali izletniki z vlakom v Ljubljano. Saj ni nič hudega, če ljudje v rožicah romajo proti domu. Hudo je le. če se po poti sporečejo in si kar sami delijo pravico. Skupina izletnikov je vstopila v Medvodah v precej napolnjen vlak. Ker zaradi pomanjkanja prostora niso mogli naprej, so vpili: »Prostora!« Neki gospod, ki je stal na hodniku vlaka, je pa pogumno zavpil: »Ne umaknem se, tudi za milijon ne!« in pri tem energično razprostrl roke. No-vodošll Izletniki so pa protestirali: »To pa ni ljubljanska inteligenca!« In že je bil ogenj v strehi. Začelo se Je pretepanje. prerivanje in brcanje na vse strani. Tudi nož je prišel do besede, vendar rasen manjših prask in neznatnih ran ni imel nihče česa pokazati. Krik ln vik sta bila pa tolikšna da »o ljudje jeK vpiti: »Potegnite zasilno zavoro!« Razbili so še prej steklo v oknu. potem pa so res potegnili zasilno zavoro. In vlak se je ustavil. Poslednjo besedo je te dni izreklo sodišče: za zasilno zavoro 500 dinarjev, za razbito okno itd. itd. »Že kar vem! Zunaj hiše sl bil; kar priznaj!« mu je Cliff zabrusil nazaj. No, in če je bil res zunaj, bi to še ne bila takšna reč. V Sunnlng-dalu ni nihče poznal starega Joeja. Zdelo se je celo, da razen Clifforda na vsem Angleškem nihče ne ve, da je Joe živ in zdrav tako blizu Londona. »Samo toliko sem stopil iz hiše, da sem natrgal nekaj cvetlic,« se je opravičil Joe. »Saj veš, Cliff, pogled na cvetlice me čudno mehko ubere. Ti hodiš vohunit. Tebi je lahko, ker si trde nravi! Toda če človek vidi zvončke na travniku...« »Zdaj je pač že prepozno za zvončke; ne cveto več. Nemara misliš regrat ali pa ogrščico?!« »Ne, ne, pravi zvončki so bili!« je zatrjeval Bray in vneto prikimaval z glavo. »Tik pod drevesi so se ugnezdili... in Cliff...« malce si je odkašljal — »srečal sem najlepše dekle... Takšnega še živ dan nisi videl!« Clifford ga je ošinil s srepim pogledom; Joe Bray je zardel. Ali je mar to ta drzni pustolovec z železno voljo? Mož. ki se je iz siromaštva dokopal do bogastva? Clifford je neobzirno za kašljal. Potlej je predel dalje svoje misli... To je bil zdaj izpregovoril mož, ki je z občudovanja vredno ravnodušnostjo preziral postave in šege Kitajcev! Od brezmejnega začudenja je Clifford odprl usta. »Zakaj bi je pa tudi ne bil srečal?« Je samozavestno menil Joe. »Saj še nisem starec — no. nekaj majhnega čez petdeset!« Izzival je Clifforda, toda mladi mož se ni zmenil za njegovo čvekanje. »Saj poznam marsikaterega človeka, ki mi še verjeti noče, da Jih imam sp’oh že petdeset na grbi.« »Stoleten grešnik si — če te merim po pameti, si pa desetletnemu fantiču komaj do ramen!« ga je smehljaje se in dobre volje podražil Clifford. »Kdo pa je prelestna kraliica tvojega 3vca?« »Ne vem. Cliff. Prekrasno dekle s še krasnejšo postavo. Lasje ji vlečejo malce na rdeče, toda to je spet nedvomen dokaz, da ima duha. Dekle... rečem ti...« Kakor v zamaknjenosti somu zablisnile oči in glavo je vrgel ponosno vznak. »Prekrasne postave... Ali ne misliš morda... da je debela?« je trdo vprašal Clifford. »Ne, to pa že ne! Božanska skladnost njenega telesa bi te opo-jila!« je zagotavljal Joe. »In mlada je še; kvečjemu pet in dvajset »Naj se le ubije hudiči« Ljubljano, 22. novembra 1940. »Micka ali ste res rekli gospodarju: iNaj se le ubije hudič saj se je že dvakrat potolkel; nepošten je in vse njegovo delo uspeva ‘le na slepariji!« »Ne, tega nisem rekla, nai se ubije, samo to sem rekla, da ni pošteno ravnal z meno]. Pa res ni. še danes mi ni vsega plačal; tudi plače mi ni bil zvišal, kakor je bil obljubi! in v bolniško me sploh ni prijavil, c >Ce se vam je krivica godila, bi ga težili, ne pa okrog govorili, da je nepošten.« -Ct ie pa res. Potem pa gre in me toži ato. Kaj vse je le on meni rekel, pa ga nisem tožila!« »Pa bi ga bila.« »Nisem neumna! Imam premalo denarja za takšne stvari. Po sodniji lahko hodijo tisti ljudje. U ga imajo dovolj. Jaz ta čas rajši delam.« Kriva je bila plinska svetilka— Ljubljana, 28. novembra. Ivan prižiga luči po mestu. Ena izmed plinskih svetilk stoji pa tik pred neko ljubljansko gostilno. Smeh in veseli glasovi se slišijo iz nje. Ko pa še natakarica Pepca vabljivo pobliska z očmi. se Ivan ne more več premagati in zavije na kozarček žganja. Enkrat, dvakrat kar tako mimogrede, potem stalno, če se je pa kdaj le premagal in šel mimo, Je Pepca stopila na prag in ga poklicala. In to je zaleglo. Ivanova žena Je za to izvedela in je hitro stopila do Pepce. »Sram te bodi. ničvrednlca, še otroka U bom vrgla, ko si mi moža prevzela!« je vpila. Pepca jo je pa sunila v trebuh, da se je morala zdraviti v bolnišnici. Zdaj se pa tožijo Zena toži Pepco zaradi telesnih poškob in razdrtega zakona, Pepca pa ženo zarodi razgaljenja časti. Ubogi Ivan ima (talna ušesa; rajši je pustil svojo službo samo da ga ne »vleče« več k svetilki, ki gori pod Prpčtnim oknom .. pomladi je doživela do zdaj. In polt... Cliff... ko baržun... na licih ji pa rdeče rože cveto!« »Povej po domače! Rdeča je ko pomaranča, ne?« ga je spet zafrknil neromantični prijatelj. »Ali sl jo vprašal za ime?« »Ne, kako bi le smel.« Joe se je razvnel. »To bi vendar ne bilo dostojno. Kaj dostojno, prav rovtarsko bi bilo, če bi lepo tujko kar za ime vprašal...« »Da si jo vprašal, bi ti bila povedala, da se piše Mabel Narthova. Da veš!« Obraz starega moža se je zategnil v spako. »Mabel Narthova?« je vprašal z votlim glasom. »Vraga, moja krvna nečakinja?« »Če ti je ona nečakinja, sem ti jaz stric; to sl zapomni!« je rezko menil Clifford. čez nekaj časa je pridel: »Rodovnik ne bo popolnoma v redu. Natanko povedano, Mabel Narthova je tvoja sestrična številka tri ln dvajset v devetnajstem kolenu. Sorodstvo je tako daljno, da bi ga z navadnim daljnogledom niti ne opazil. In sploh... Joe... pri tvojih letih!« »Petdeset...* je zamrmral Joe. »Možje mojih let smo stanovltnejši kakor vi mladi Da, da!« »Vsaj toliko pameti ti še prisodim, da dekletu nisi povedal, kdo si; hm?« »Kaj še! Namignil sem ji pa, da imam dohodkov dovolj za neskrbno in dostojno življenje.« »Torej si ji povedal, da sl bogat? Ali se ji niso kar oči zasvetile?« »Kaj hočeš? Kam cikaš?« je vprašal Joe, kakor da bi se hotel braniti. »Sema šemasta!« je dejal Clifford. »Kaj pa kuli poine?« »Kar dobro se ima. Ves čas je moledoval, naj ga spustim, pa ga nisem hotel, dokler se ti ne vrneš « »Drevi bo lahko odšel. Kadar koli se nant spomnim, me kar prime želja po bambusovki. Mi s lihi. da si uganil, kaj je ta neoridiorav koval. Hotel naju ie zadušiti. Zjutraj sem na*el vrečico žvepla, ki ga je nameraval vsuti skozi dimnik v zakurjeni kamin.« Clifford je odšel k zaklenjeni pralnici, da obišče svojega jetnika. Fant ni bil videti več bojevit. Čepel je v kotu. zavit v staro vrečo ko kup nesreče. Lvnne je pregledal njegovo rano. Kar začudil se je, da se mu tako neverjetno lepo celi. »Pustite me prod sončnim zahodom domov,« je prosil, »Tujec sem v tej deželi in težko mi bo v temi najti pot do velikega mesta.« Nekaj v vedenju tega moža se je zdelo Cliffordu sumljivo; spomnil se je Joejevih besed. »Neznansko si želiš domov, jeli?« je vprašal. »Ali imaš morda kakšen poseben namen? Povej mi!« Kuli je čmerno pobesil oči. »Aha, bojiš se.1« Kulijev pogled je bil še zmerom nprt v tla. »Saj vem! Bojiš se, da boš moral’ to noč umreti.« Ta udarec je zadel v živo. Kitajec se je zdrznil; dvignil je glavo-in s pogledom oolnim groze in strahu pogledal Cliffordu v obličje. »O tebi pravijo, da si živ hudič in da znaš brati v človeškem »rcu. Kar si zdaj povedal,« — obup je zvenel iz njegovih besed — »je ttva resnica. Smrti se bojim, če bom mora! nocoj ostati v tvoji hiši.« Clifford Je polglasno zažvižgal. »Ob kateri uri bi pa umrl, junak junaški?« »Dve uri po luninem vzhodu,« je odgovoril kuli brez pomišljanja. Clifford je prikimal. »Lahko greš kar zdaj,« je dejal in pokazal Kitajcu cesto proti Londonu. Ko sq je Lynne vrnil k Joeju, mu Je ponovil glavno vsebino pogovora s kulijem. »Veliki napad Je pripravljen za drevi. Kaj naj storiva? Ali bi telefoniral v Aldershot, da nam pošljejo pol bataljona na pomoč? Lahko bi se osmešila, če bi pa poklicala krajevno policijo, bi bila odgovorna za življenje teh ne več mladih ljudi... Ali bi se kar sama postavila v bran? Mislim, da bi bila bitka kar prijetna in zanimiva nemar* tndi...« Tlalie prihodnlif = ŠPORTNI TEDNIK i Smučke že čakajo Zima je že tu. Kar čez noč je prišla. Vršaci so že pobeljeni s tisto nevarno belino, ki povzroča neko čudno vznemirjenje. Korak se ti nehote usmeri v shrambo, kjer so spravljene smuči. Podzavestno jih razvežeš in začneš pregledavati, ce je vse v redu. No. impregnacija, ki sem jo pomladi izvršil, je dobra in tudi jermen ne bo treba zamenjati. Kaj pa čevlji? Pošteno jih bo treba namazati. Za smučanje je pa vendarle še malo prezgodaj. Počakati bo treba, še je premalo snega. Dan za dnem se bodo oči nemirno obračale proti planinam. In ko na njih ne bo videti ncbene temne lise več, tedaj je nastopil tisti težko zaželeni in neučakani trenutek. Prav vsako leto se to ponavlja. Kdor je le enkrat okusil vse radosti bele opojnosti, postane za vse večne čase nerazdružljiv člen bele bratovščine. Kdor ni smučar, ne bo tega nikdar razumel, kdor je pa, bo pritrdil, da je tako. Zakaj tudi vi ne pristopite k smučarski družini, ki je že tako mogočna? Nič vam ne brani, da bi tudi vi za nekaj ur ne pozabili težav in skrbi, ki vas more v vsakdanjem življenju! Niste še zamudili, zdaj je pravi čas. da se oskrbite z vsem potrebnim. Kajpak se bodo pri nakupovanju .smučarske opreme pojavile težave. Ne delajte si skrbi, pomagali vam bomo. Prvo, kar smučar potrebuje, so smuči. Priporočam vam, da jih ne izberete sami, ampak da vzamete s seboj znanca, ki se nanje spozna. Da vam bo laže, evo nekaj nasvetov. Kupite smuči iz gorskega jesena, še boljše so hickcryjeve. a te so predrage in si jih vsakdo ne more nabaviti. Pri izbiri so najvažnejše letnice, ali kakor jim pravimo, rasti. Zavrnite smučko, na kateri nimajo te rasti na končni ploskvi cblike navzgor ali navzdol upognjenih lokov. Le taka smučka je trpežna, gladka in prožna. A to še ni dovolj. Pazite, da bodo te rasti na stranski ploskvi vzporedne. Cim manj je teh vzporednih ra':ti. tem boljše so smuči, ker so bolj gladke. Idealne so take brez rasti, a so zelo zelo redke, če jih slueaino dcbite. plačajte vsako csno — bol’ših in trpežnejših na svetu ne boste dobili. Spodnja ploskev bo zmerom gladka in na takih plohih 'e smučanje prav po:eben užitek. Nič hudega, če niso letnice na stranski ploskvi vzporedne. Nikakor pa ne smejo potekati proti spodnji ploskvi v smeri krivine (krivina je sprednji, zakrivljeni del smučke). Tak les se naglo obrabi in moramo smuči prav kmalu zavreči. Zapomnite si torej: čim manj rastnih črt, če so pa, naj bodo vzporedne! Stremena, t. j. jermenje, ki z njim pritrdimo na smučko nogo. so za navadnega smučarja najpriporočljivejša Seidlova. Vsak trgovec vam bo z njimi postregel, če jih zahtevate. Stremen je več vrst, ni pa naš namen, da bi jih podrobneje opisovali, prerralo i^mo prostora. Palice, najbolj so v rabi bambusove, naj ne bodo predolge in ne prekratke. Pnmerna dclžina je do prsi odnosno do pazduhe. Z doleimi palicami izgubimo pri hoji v klanec preveč moči. Usnjeni ročaji morajo biti dovolj široki. da ne režejo v dlan. Krpljice na spodnjem koncu palice na1 ne bodo premajhne. Najboljše so take s premerom" približno 20 cm ali nekaj manj. Važni so smučarski čevlji. Danes je 5 n;imi križ, ker so dragi, a slabih ne kaže kurati, ker prekmalu postanejo nsporabni. Čevlji naj bodo iz bromovega usnia in za štivilko večii kakor običajni. To ;e potrebno zaradi volnenih nogavic, čevlje je treba redno mazati s po ebno r"ažo ki se dobra dobi povsod. Za snričsnfe je bolje, če čev-l’i ni?o preveč podkovani, ker se na smučlio bolj prira‘te;o. Za konec £e nekaj o obleki. Ni potrebno. da si nabavimo pravi smučarski kroj. Zadostujejo pumparice, ki pa ne smejo biti kosmate. Blago mora biti gladko, da se ga sneg ' ne opri-jemlje. Obleka naj ne bo preterna, ker bi sicer zadrževala krvni obtok in bi nas preveč zeblo. Dali smo vam nekaj prav kratkih nasvetov. Vnovič vas ODOzarjamo: pri nakupovanju ne pozabite na strokovnjaškega prijatelja! Preteklo nedeljo Je spet bilo precej živo. Nogometaši hočejo pospraviti še zadnje točke, preden bo zapadel sneg. Lahkoatleti so imeli svoj običajni tek Zedinjenja. V slovenski nogometni ligi so v nedeljo povsod zmagali favoriti in se prvenstvena lestvica ni izpremenlla. V Ljubljani je Mars po precej vroči borbi, ki ni bila zmerom v skladu b pravili, premagal Maribor s 5:3. V Mariboru se je moral Železničar pošteno potruditi, da Je premagal žilave Trboveljčane z 2:1. Ljubljana se v Celju ni preveč trudila. Olimp zanjo ni predstavljal oviro in ga je premagala s 5 : 0. V »gorenjskem derbjrju« na Jesenicah med Bratstvom in Kranjem so zmagali Jeseničani s 3 :2. V Beogradu je prestolnični nogomet beležil dve lepi zmagi nad Zagrebom. Beograjski juniorji so premagali zagrebške tovariše s 5 :1, pri starejših so pa tudi zmagali domači in sicer v razmerju 3:1. V Genovi sta igrali reprezentanci Italije in Madžarske 1:1. Ljubljanski »Tek zedinjenja« je pokazal. da v naši lahki atletiki ni vse v redu. Večina slovenskih klubov se teka ni udeležila. Za tako pomembno svečanost naj bi načelna na"prot’tva prenehala! Nastopilo je 22 atletov. Na kratki progi, dolgi približno 3000 metrov, je dosegel najboljši čas Kien (Primorje), na dolgi progi (5000m) pa Bručan (Primorje). Radio Ljublj ana od 5. XII. do it. XII. 1940. ČETRTEK 5. DECEMBRA: 7.(10: Jutra ji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.80: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 17.30: Mikiavževanje za otroke 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac.ura 19.40: Plošče 20.00: Miklavžev semenj 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Harmonika igra g. Milan Stante. Konec ob 23. uri. PETEK 6. DECEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 11.00: Poročila 14.10: Tedenski pregled Tujskoprometne zveze: Gornjesavska dolina in njena smučišča 18.00: Ženska ura: Vzgoja značaja (ga. Angela Vode) 18.20: Plošče 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben), 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25:. Nac. ura 19.50: O izseljencih 20.00: Akademski pevski kvintet 20,45: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Koncert narodnih in umetnih pesmi (gdč. Štefka Korenčanova, na citrah spremlja g. V. Skok). Konec ob 23. uri. SOBOTA 7. DECEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: V venček povezane plošče izbrane — zvoki veseli done čez poljane 12.30: Poročila. objave 13.00: Napovedi 13.02: Vesel spored Radijskega orkestra •14.00: Poročila 17.00: Otroška ura: Pavlihov oder 17.30: Plošče 17.50: Pregled, sporeda 18.00: Orgelski koncert (g. prof. Matija Tomc) 18.40: O za-temnjevanju in njegovem namenu (g. Črtomir Nučič) 19.00: Napovedi, poročila 19.25: Nac. ura 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Al. Kuhar) 20.30: Halo! Jaka se ženi. — Zgodba iz življenja Jake Smodlake in njegovih. Napisal Jože Vombergar, izvajajo člani Radijske igralske družine, režira ing. Ivan Pengov 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA S. DECEMBRA: 8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Kvartet mandolin 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz lranč. cerkve 10.20: Verski govor (g. dr. Gvido Rant) 10.40: Kozaške pesmi 11.00: Radijski orkester 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Vojaška godba 40. pp. Triglavskega 17.00: Kmet. ura: Gospodarska navodila in tržna poročila 17.30: >Kako je Rdeča kapica oživela ’. — Mladinska igra (izvajajo članice Radijske igralske družine) 18.15: Plošče 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.30: Slovenska ura: Samospevi ge. Ksenije Kušejeve, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 20.00: Iz svojih pesmi bere g. dr. Joža Lovrenčič 20.30: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 9. DECEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Napovedi, poročila 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.20: Plošče 18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije (g. dr. Oskar Reja) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nacionalna ura 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. TOREK 10. DECEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Napovedi, poročila 14.15: Šolska ura: Potresi, na Jadranu — dvogovor (g. Rafael Bačar) 18.00: Originalna švicarska godba (Malenškov trio) 18.40: Višek Kijevske nadvlade (g. Fr. Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh) 20.00: Radijski orkester 21.15: Ruske narodne pesmi poje gdč. Bogdana Strilar s snremljevaniein kitare (g. Stanko Prek) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SREDA 11. DECEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče $ABA RADIO Preciznost in kvaliteta! Sodobni aparat z naipopolnejšim glasom! Zastopniki: Generalno lastopstvo in skladlSče: Radio Bremec, Cehe I. C. Kofar - Ljubljana, Miklošičeva c. 13. Radio Lušicki - Maribor, Koroška 11 Radio Zuoan - Mojstrana Edvard Fischbactier - Trbovlje Posieima perje kemično čiščeno po din 14"—, '<9'— 39’—, 60’ , gosje perie, sivi in beli puh, po konkurenčnih cenah, dobite pri „Lunau, Maribor, Glavni tri? 24. - Vzorci brezplačno Mii Kadar kupujete kožno kremo... mislite na fo, da samo NIVEA vsebuje okrepče-valno sredstvo za kožo EUCERIT. Zato sc N1VEA da nadomeščati ali primerjati s kako drugo kremo. N1VEA prodira globoko v kožne luknjice In krepi kožno staničevje. Zato Vam ostane koža zdrava, nežna in bela kljub mrzlemu in vlaž-nemu vremenu. Za Italijo j« dobite pri tvrdki G. Parovel, Tricste 9, Via F. Denza 3. PUHASTE ODEJE • specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh ■ ■ ■■ ..........— vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2 i RESMAN LOJZE (esta 29. oktobra (Rimska) it. 21 i«'e'cn 41-90 Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkoti In vsa prak-j tična oblačila, nudi v največjt Izberi, najccneic Presker Lju&l.ana, Sv. Petra c. 14 FR. P. ZAJEC IZPRAcAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal S»rllarlev*» ul. 6 pri trančtfkanskero mostu tttkovrsina otai«. ni;iiogiMli, osiomen, oitomeir, nigicmrn, itd. V Ljubljana 14.00: Napovedi, poročila 18.00: Petrolej, po-dr. Al. Kuhar) 18.20: Pojte z nami! vzročitelj mednarodnih revolucij (g. (vodi g. Luka Kramolc) 19.0(1: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: Ura skladatelja Petra Jereba 21.0(1: Plošče 21.15: Ci-traški dueti (gdč. Slavka Peklar in g. Marjan Hebein) 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. Pri prehlajen ju pomaga čaj. Ni pa vseeno kakšen čaj pijete, po- sebno ako ta še kvarno deluje na živce. Radi tega pijte samo čaj znamke »Emona«, ki je pravi cvetlični čaj izredno aromatičnega okusa in visoke hranilne vrednosti, pri vsem tem pa ne razburja živcev kot drugi dragi inozemski čaji. »Emona« čaj vsebuje krepilne vitamine in je torej dobra in zdrava narodna pijača. Z dodatkom limone, ruma, žganja ali mleka Vam nudi užitek prav posebne vrste. Toda samo pravi »Emona« cvetlični čaj v originalnih paketih lekarne Mr. Bahovec v Ljubljani. Dobi se povsod. ZA NAKUP ali naročilo solidno Izdelanega pohižtva iz domačega ali eksotičnega furnirja v ravni alf va'oviti oblik* *e priporoča Krže Franc, pohištvo — Vrhnika. Skladififte v Ljub- ljani, Prečna ul G. - Spalnice Iz orehove korenine 1»! finega jestna stalno na zalogi. -w- ŠIVALNI STROJI najnovejši letošnji modeli v največji Izbili naprodaj po neverjetno nizkih cenah \OVA TRGOVINA TTOŠEVA (DUNAJSKA) CESTA ŠTEV. 36 nasproti Gospodarske zveze DRAVA" |e prava ZAVAROVALNICA MALEGA ČLOVEKA snu IAVa MARIBOR — SODNA ULICA 1 — v lastni palači /a Miklavža Vašim clrohcm zavarovalne polico „n popolnoma nt Škodljivim sredstvom •Nikctmof« — v<-hl ma po tovarniških cenah KUPUJEM krojaške, suknene nove in stare odpadke ter stare vreče po najviSji ceni A. GREBENC, Tyrieva c. 36 KAUČE, otomane, peresnice, žimnice, mreže, blago za žimnice in pohištvo ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršujem po na|nižjih cenah tapetništvo F. SAJOVIC Ljubljana, Stari trg 6. NALIVNA PERESA vse življenje Prozorno držalo, izredno velik rezervoar Črnila, 14 karatno zlato pero. Najlep&e darilo za vse prilike. »Jugopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8 — Zahtevajte cenik. Sprejmemo zastopnike. OKAMA MAZILO 11 zdravilnih tepflf* Čudovit unpeh orl roi.ah opeklinah ožuljer.hh volku, turih in vnet lih £d za ne-uo rtoifnfko* »rt kožnem vnpfju. nuuflftijib in b*-a •tab ra t*ineiMi. ra raf-f>GkaitQ »raj* bradavice. Dobi v lekarnah »n b Poravnajte naročnino! Izdaja K, Bratuša, novinar; odgovarja Hugc Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. a. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhaiek — vsi v Ljubljani.