Portret Nade Tičar
40 let služabništva Taliji
Obiskal sem jo na osnovni šoli heroja Franca Bukovca v Preski, kjer je zaposlena kot učiteljica in hkrati opravlja dolžnosti pomočnika ravnatelja. V kratkem se namerava upokojiti, saj ima dovolj tako delovne dobe kot sta-rostnih let, katerih pravzaprav sploh ne kaže. »Zakaj bi se ne upokojila zdaj, ko sem še zdrava«, pravi, kakorda bi hotela opravičiti svojo odločitev in se nasmehne.
Nada je začela igralsko pot takoj po vojni in sicer v vlogi Golijeve Sne-guljčice kot članica takratnega Kulturno prosvetnega društva Medvode. Medtem ko je obiskovala takratno nižjo gimnazijo in kasneje štiriletno uči-teljišče, se je kalila v igralko, ki ji je bilo mogoče zaupati zahtevnejšo vlogo.
»Od takrat dalje sem odigrala nešteto vlog in imela toliko recitacijskih nastopov, da jih je vse nemogoče našteti. Vendar so mi bile nekatere vloge pisane na kožo. kot so denimo glavna vloga v VDOVIROŠLINKI, pa farov-ške ROZE v Partljičevi komediji MOJ ATASOCIALISTIČNIKULAK, V Nu-šičevi komediji. GOSPA MINISTRICA, ki smo jo uprizorili lani. Spominjam se, da sem nekoč igrala celo v veseloigri, kjer sem morala peti« O sebi pravi, da je disciplinirana in zelo potrpežljiva na vajah, česar pri mlajših igralcih močno pogreša.
»Zaradi adaptacije dvorane in odra, smo zadnji dve leti z novimi pred-stavami nekoliko popustili, kljub temu pa se naša igralska skupina redno sestaja in se pripravlja na nove dramske uprizoritve«, je dejala.
VSAK IGRALEC SE KDAJ SREČA S KAKŠNO POSEBNO DOVR-ŠENO KREACIJO VLOGE, Kl JO PODA IN INTERPRETIRA DRUGI IGRALEC, DAGATAKOPREVZAME, DABITUDISAM RAD UPORABIL NJEGOV SLOG IGRE ALI Sl ZAŽELI ZAIGRATI CELO SAM ISTO VLOGO.
»Moram reči, da me je vsaka igra pokojne Duše Počkajeve vedno znova osvojila ne glede na vlogo vendar mislim, da mora igralec iskati predvsem svoj izraz za vlogo in se opreti na lastno moč igralskega znanja in talenta«
Poleg očeta, ki je bil predvsem režiser in ji je dajal prve lekcije o igri. so jo kasneje marsičesa naučili še Peter Militarev, Jože Logar, ter zadnji čas Zdenko Furlan. Posebno veliko znanja in izkušenj si je pridoBila iz obvla-dovanja dikcije, katere jo je učil na tečaju za recitacijske nastope 1951. leta na Bledu, pokojni gledališki igralec Janez Rohaček. Takrat je spoznala kako pomembna je dikcija v igratčevem nastopu in tudi v učiteljskem pokli-cu.
Trema je najbolj neprijeten igralčev spremljevalec na odrskih deskah ker ga zmede in skazi viis cele predstave.
»Meni se to nikdar ne zgodi, ker si na vajah docela utrdim znanje teksta, se privadim in mimike in kretenj ter si določim svoje mesto v mizansceni, vedno pa se bojim trem soigralcev. Ko stopim na oder, osredotočim vso pozornost izključno dikciji.«
Ob zaključku pogovora sva pokramljala mimogrede še o čem. Kaj rada bere, kakšne filme rada gleda. Najraje bere, pravi bestsellerje, romane s srečnim koncem in seveda tudi filme, v katerih se zgodba srečno konča.
Ivo Osolnik