X. zvezek. 
IV. letnik.
Urejuje :
Ivanka Anžič.
SLOVENKA
Glasilo
slovenskega ženstva.
v TRSTU 1900.
Izdaje in tiska Tiskarna ,,Edinost",
Olg, urednica Ivanka Anžič.
por. Klemenčič.
Vsebina X. zvezka.
Kristina: „Sen", pesem.......................     .         stran 219
ßogomila : „Vele rože", pesem    ..................,...........   219
Ivan Cankar: „Umirajoči ljudje".............................    „ 220
Kristina : „Kako je bilo?", pesem.............................    221
Bonifacij: „Svak in svakinja", konec...........................   221
Kristina : ,,A ....  pesmi................................        223
Ivan Cankar: „Rdeča lisa"..........                               223
Fidelia : „Vzgoja v sirotiščih"..............................     224
Ivan Prijatelj: „Tip slovanskega skitalca v ruski poeziji"•„      228
Zofka Kveder: „Kaj hoČemo ?".....................                 232
Zofka Kveder : „Študentke", nadaljevanje                          235
„Listek", Književnost in umetnost...............................  239
,,       Razno......................................              241
Slika : Wodzinski I. : „Sen mladosti"
Oglasi.
Oglasi se računajo po vrstah v petitu in
sicer za enkratno objavo po 16 stot., za 6
kratno 12 stot. in za 12 kratno po 8 stot. za
vsako vrsto, ali dotični prostor. Naročila na
oglase sprejema uprava „Slovenke" v Trstu
(Via Molino piccolo štv. 3). ^-w^'w^
„Slovenka"
glasilo slovenskega ženstva.
C) '
Izhaja t tiskarni „Eüiiiost" y Trstu
15. dne Vsakega meseea.
---
Naročnina znaša 6 kron za vse
leto, za pol in četrt leta raz-
merno. — Rokopisi naj se po-
šiljajo ured. Ivanki l^lemeneie
Trst, uliea Carintia štv 12.
naročnina pa upravništvu, uliea
^Violin  pieeolo št. 3. II. nad.

,,Lđmost<'
glasilo političnega društva „Edinost"
za Primorsko.

Izhaja enkrat na dan, razun nedelj in
praznikov ob 6. uri zvečer.
Naročnina znaša : Za celo leto  24 kron,
za pol leta 12 kron; za četrt leta 6 kron;
za en mesec 2 kroni.
Naročnino je plačevati naprej. Na n.iročbe
brez priložene naročnine se uprava ne oziia.
Po tobakarnah  v Trstu se prodajejo po-
samezne  številke  po   6  stotink  (3 nvč.) ;
izven Trsta pa po 8 stotink (4 nvč.)
SLOVENKA
Glasilo slovenskega ženstva.
Št. 10.
v Trstu, dne 15. oktobra 1900.
Letnik IV.
Sen.
Prišla je k meni bela smrt
in rekla : Pojdi z manoj !
»Ne branim se te, bela smrt,
a zdaj ne grem še s taboj.
Čuj, tam kjer temni les šumi,
moj ljubeč name čaka;
že dolge dneve in noči,
po njem mi duša plaka.
Samo za hipe pusti me,
da v ljubi zrem očesi,
da on za hipe na srce
.ne stisne še k slovesi.
Potem, potem pa mi podaj
koščeno roko, velo,
in z manoj urno odveslaj
med mrtvecev krdelo!«
In sredi gozdne tam noči
smrt name je čakala,
nje bala nisem se moči,
pri ljubcu sem ostala.
In gledala je bela smrt,
kako sva se ljubila,
odšla, odšla je bela smrt, '
v snu lepem me pustila...
Kristina.
Vele rože.
Tebi, kakor meni
bo pomlad odcvela
ko obema bode
vrba zelenela...
Tebi, kakor meni
bodo na gomili
limbare in rože —
znanci posadili.
In na grobu mojem
trnje bo razcvelo...
skrbno varovalo
lilijo bo belo...
Bogomila,

Str. 220
SLOVENKA
Umirajoči ljudje.
Spisal Ivan Cankar.
v neki kavarni sem se bil seznanil svoj čas
z debelim rdečim človekom, ki ni imel na prvi hip
nič posebnega ne na obrazu ne v besedah. Govoril
je glasno in veselo, njegove geste so bile velike, ma-
jestetične. Ali kadar je vstal ter se odpravljal, je po-
gledal krog sebe s prikrito, boječo radovednostjo,
kot da bi se hotel prepričati, če ne misli nihče kaj
sumljivega o njem. Pozneje sem zapazil, da se je ozrl
časih hipoma z istim ostrim, vprašujočim pogledom
sredi suhoparnega razgovora, ne da bi se vsled tega
njegov glas spremenil ali da bi se pokazalo kaj nena-
vadnega na črtah njegovega obraza... Nosil je seboj
neprijetno tajnost in bil je v velikih skrbeh, da bi
ljudje ne zvedeli zanjo. Ta skrivnost mu je ležala z
neprijetno težo na dnu srca; pozabiti ni mogel nanjo
v nobenem trenotku ; čez vsako veselo uro mu je
razgrnila svoje mračne sence. Drugače je bil pošten
in dostojen človek; živel je tisto enostavno, dolgo-
časno življenje, kakor ga živi večina ljudi.
Govorila sva nekoč zelo živahno; ozrl sem se
slučajno skozi okno in takrat je prišla mimo jako
lepa ženska. Postava vitka, visoka ; pod bujnimi, rde-
čimi lasmi čisto bel, nenavadno fin obraz... Tudi on
jo je videl in njegove oči so postale nemirne in plašne.
Nisva še dokončala prejšnjega razgovora ; on je bil
postal sredi stavka in ni nadaljeval. Gledal je na
ctsto, a poznalo se mu je, da ga je ovladala težka
misel. Naposled se okrene nenadno k meni.
>To je žalostno, glejte... žalostno je samotariti,
če je človek mlad... Meni je tako usojeno...« ,
Pogledam ga začuden.
>Prosim Vas... samotariti vam je usojeno?«
Zamahnil je z desnico, ne da bi odgovoril, in
kmalu nato je vstal ter odhajal. Ali ko se je ozrl na
pragu še enkrat proti meni, je bil njegov obraz tako
prepaden, poln strahu in žalosti, da me je zazeblo
do nohtov.
Nisem ga videl odtlej nikoli več; a pozneje so
mi povedali, da je umrl...
Ko so mi povedali, da je umrl ta človek, se je
odprlo nekaj strašnega pred mojimi očmi. Takrat sem
spoznal, kakšno skrivnost je nosil v svojem srcu.
In od tistega trenotka sem jih iskal po cestah,
hodil sem za njimi, zalezoval sem jih po kavarnah in
gostilnaVi. Vsi so imeli nekaj enakega v svoji zuna-
njosti : tista neprijetna tajnost je vplivala nanje z ve-
liko težo in v njihovih pogledih, besedah in kretnjah
se je kazal poseben strah. Pogledi plašni, nemirni,
kretnje neodločne... V prvih časih niso bili zame dru-
gega kot interesanten predmet studiranja in raziska-
vanja. Celo neko radost sem čutil v občevanju s temi
ljudmi ; njihova bojazen me je ščegetala. A kar se mi
je zdelo tedaj posebno čudno: sočutja nisem čutil
najmanjšega...
Spoznal sem namreč ljudi, ki so obsojeni na
smrt. Ni prijetno, če je človek na smrt obsojen. Živi
lahko dolga leta, ali kakšno življenje je to! Nima
prihodnosti pred sabo, na smrt je obsojen ; tudi nima
veselja na svetu, zakaj obsojen je na smrt, kaj mu
bo veselje ? Drugi žive, prihodnost pred sabo, smrti
nikjer; to je življenje! Ali drugače je, če je človeku
usojeno od prvega dne... Roka seže po kozarcu, ali
omahne: »Saj si itak obsojen na smrt!« —
In sram jih je, da so obsojeni. Tako vrvi živ-
ljenje po cestah in se smeje iz oči in vre iz besed in
zvoni in prepeva pod vsem širokim nebom. Ljudje,
obsojeni na smrt, se plazijo ob zidu in gledajo strahom
izpod čela in se sramujejo. Čutijo namreč, da nimajo
ničesar opraviti na svetu, da je njih življenje samo
pusto pričakovanje in da so drugim ljudem v nadlego
in pohujšanje.
Površen človek bi mislil, da žive, kakor žive
drugi, zakaj navadno skrivajo svojo skrivnost zelo
rafinirano, z veliko skrbjo. Življenje jih nosi kakor
nosi veter košček papirja, kakor nosi potok velo
listje. Ženo jih valovi, in zato se vidi na prvi poglod,
kot da bi dihali, da bi se premikali. Njih zunanji po-
ložaj ni čisto nič drugačen, kakor položaj srečnih
ljudi. Nekateri izmed njih so celo uradniki, profesorji,
dvorni svetniki. Življenje jih je prineslo na čudna
mesta, ki nikakor niso bila ustvarjena zanje. Vsi sta-
novi so jih polni.
In poznajo se med seboj...
Kadar spozna človek, da je zaznamovan, tedaj
išče tovarišev v svojo tolažbo. Ne da bi občeval z
njimi ; .sploh ne občujejo med sabo, sramujejo se drug
drugega. Človek, ki čuti, da je pomilovanja vreden,
ne občuje rad z ljudmi, ki so vredni pomilovanja
kakor on ; hodi po cestah z visokimi ponosnimi ljudmi,
da pade žarek imenitnosti tudi na njegovo zakrpano
suknjo. Ali obsojencu je sladko, da so obsojeni tudi
drugi. Pohaja po cestah, po kavarnah in po gostilnah
in zelo ga veseli, kadar zapazi tisto potezo na obrazu,
tisto bojazen v očeh, tisto neodločnost v vedenju.
Pogledata se ter se nasmehljata in pomežikneta na-
lahko z očesom. Ne govorita besede, in če sta sedela
za isto mizo, ne da bi se bila spoznala v prvem tre-
notku, tedaj se preselita.
Natanko sem jih spoznal, odkril sem vse njihove
skrivnosti. Četudi ne store nikomur nič zalega in je
celo nekaj žalostnega v njihovi usodi, vendar se mi
njihovo vedenje ne zdi pošteno. Lažejo molče, varajo
SLOVENKA
Str. 221
druge ljudi, ki so poklicani, da žive in vživajo. Ne-
potrebni so in vsaka usta zraka, ki ga dihajo, so
ukradena.
Premišljeval sem o teh stvareh in ves otožen
sem se sprehajal po tistih dolgih, ozkih ulicah v
umazanem predmestju, kjer hodi največ umirajočih
ljudi. Takrat se me dotakne roka, širok obraz siv-
kaste barve se skloni k meni, debela ustna se na-
smehljajo. Potrka me po rani, pomežikne ter gre dalje
po svoji poti...
Od temena do nog me je spreletelo; oprl sem
se ob zid, kajti zazibalo se .mi je pred očmi... Od
tedaj me pozdravljajo moji tovariši in tudi jaz jih
pozdravljam.
Kako je bilo ?
In zopet si ti gospodek moj,
in jaz sera spet tvoja ženka,
kot nekdaj ljubo nagovarjaš me :
»Ti moja, moja Alenka!
Kako, kako je bilo, povej,
odkar sva se midva ločila,
odkar si žejne duše, srca
s poljubi nisva pojila?«
»»Cvetel je tam zunaj ves širni svet
in ptičice v gozdu so pele,
a pesemce moje umolknile so
in rože so moje zvenele.
Skrbeli so očka in mamka za me,
in modri zdravnik me je karal,
da bolna na srčku sem, mi je dejal
z glavo pa sumljivo je majal...
Ljudje se zdaj čudijo — pravijo,
da čvrsta sem zopet mladenka,
a ktero zdravilo pomagalo je,
to vem le jaz, tvoja Alenka«*.
Kristina.
Svak in svakinja.
(Konec.)
*       *
Ana je bila krepka kmetica, mlada, rudečelična,
vitka. Njen obraz ni imel sicer nobene finejše poteze,
a grd ni bil. Celo nekaj plemenitega je bilo v teh
zvedavih plavih očeh. Hudobna in pokvarjena ni
bila. V vedni družbi z naravo, s katero je takorekoč
vzrastla v eno celoto, ni imela časa misliti na hudo-
bije, ki mučijo duše mestnih lahkoživcev. Kajetan jo
je z veseljem opazoval, ko je drugi dan po pogrebu
tako mirno in premišljeno urejevala gospodarstvo, in
prvič v življenju mu je bilo žal, da je poznal tisto
lepo, blago deklico tam v mestu.
Da ni nje, vedel bi, kaj mu je storiti. Saj bratovi
siroti potrebujeta očeta. Očeta ! Ah, očeta bi jima ne
mogel nadomestiti ; le dober skrbnik bi jima mogel
biti, nič več...
In vendar, če bi ju ljubil z vso nežnostjo, če
bi skrbel za mladi cvetki, kakor more le skrbeti oče,
če bi jima pokladal v mali srci kali lepote in dobrote
— saj bi ga morala tudi njedva malo, vsaj prav malo
ljubiti. Bil bi zadovoljen.
In ohranil bi jima lepo domačijo, ki potrebuje o
teh težkih gospodarskih razmerah dobrega gospodarja.
Sram ga je bilo takih razmišljanj. Vest ga je
pekla, ker je v mislih izdal svojo Avrelijo. Hitel je
v gozd, da si prežene v senci širokega bukovja pe-
kočo bolečino v prsih.
Za skednjem jo je zavil na levo stran. Le malo
korakov je hodil po gladki pešpoti med rosnato nizko
travo. Prišel je do mosta.
Tu je potok, ob potoku proti dolini pa visok
jez, da ob deževju voda ne preplavi senožeti in trav-
nikov. Danes je potok prazen. Potok brez vode...
Malo je pomišljah Zdelo se mu je, da je tudi
on nekaka taka suha struga : posoda brez vsebine.
Časih pač mu rosi nebo v to strugo oživljajočih kapljic ;
pesek na dnu se tedaj pokrije z gibčnimi valčki, po-
točnice ob obali trepetajo veselja in z grmovja pnletajo
Str. 222
SLOVENKA
ptice pevke, gasit si žeje v hladni čisti vodi, ki raste
in raste... Da le ne prestopi ozkih mej, da ne prodre
tenkega jeza ! — A potem pripeka zopet vsakdanje
solnce, voda je odtekla, zemlja jo je popila — in
tu leži zopet prazna pusta struga, blatna, zoprna ..
V ta potok treba napeljati vse vode iz temnega
gozda. Neprestano naj poteka po tej strugi čista sveža
tekočina... Življenju treba dati za vedno vsebine,
sn\otra, smisla... In spomnil se je. Avrelije. Oh, kako
ga je zopet zabolelo ! Pa ona je lepa, mlada, pre-
možna, zdrava : pozabila ga bo, našla bo vrednejšega
druga v življenju. A njega potrebujejo tukaj. Četiri
drobne ročice se vzdigujejo očetu nasproti...
Na tem jezu je nekdaj, davno davno, nabiral
jagode — oj, kako slastne so bile ! Kaj je le bilo,
da jih ni vseh sam pozobal, da jih je nesel mladi
materi. Ves vroč sreče jih je nesel njej. Kako se
mu je nasmehnila ! Malo jih je poskusila, ostale pa
odklonila, češ: Le ti jih! A on jih ni hotel; morala
jih je vzeti mati.
Če bi njega ta mala otroka presenetila kdaj s
takim neznatnim darom narave,  kako srečen bi bil !
Po prvem koraku — trdnem sklepu — je šlo
vse najbolje. Avreliji je pisal hladno pismo, da mora
stati dalj časa doma, da uredi bratovo gospodarstvo.
Odgovorila mu je z dolgim strastnim pismom, polnim
ljubečega očitanja, zakaj jo tako dolgo pušča samo.
Kip bi se razjokal nad toliko ljubeznijo : Kajetanovo
srce je ostalo mrzlo. Vedno jasneje je spoznaval, da
nikdar ni ljubil nežne deklice, da sploh nobenega živega
bitja ne ljubi — samo mrtvo naravo in mladostne spo-
mine... Vedno bolj je uvideval, da je navaden sebičnež
brez vsakega globočjega čutstva — navaden lopov.
S to svojo lastnostjo je nekaiio opravičeval svoje po-
stopanje proti nevesti. Nevreden soprog bi ji bil!
Čudil se je samemu sebi, da je tako odločno
vstrajal pri storjenem sklepu, a da na drugi strani
ni našel poguma, da bi Avrelij jasno razkril svoje
namene. Zopet dokaz več, da je lopov ! Lopovi so
strahopetni !
Avrelija pa je pisala in brzojavila. sedaj proseče,
sedaj grozeče. Se Ic, ko mu je naznanila, da pride
ponj, ji je odgovoril, da bratovi siroti — potrebujeta
očeta... Sedaj še le je razumela ! Zakaj vendar ni liotela
razumeti prej ! Zakaj se je morala tako ponižati pred
nesramnim breznačajnežem ! Takega človeka prositi !
Pred takim umazancem beračiti za ljubezen !
Tako jo je tolažila mati. Avrelija pa je tiho
trpela. Nekaj se je porušilo v njej : uzor je padel, in
ruševine so ji ranile dušo in telo. Vlegla je in — ni
več vstala.
Kajetanu se je odvalila teža z duše. Tolažil se
je, da itak ni bila nikdar zdrava... Pozabil bi jo do-
cela, ko bi ga v tajnih nočeh ne strašila nje bela po-
doba : dolga, bela senca je stala pred njim, ko je
zatisnil oči — in sklonila se je nad njim, ovila se
krog njega, nekaj mu je stisnilo srce, stara stenska
je glasno crknila. Prestrašen se je vzbudil. Kaj je
bilo.'' Nič. '
Čez dva dni pa je citai v novinah, da je umrla
Avrelija N. Spomnil se je prikazni po noči in dejal :
Babjeverstvo !
Kajetan je bil prost — pred svetom —, sva-
kinja tudi. In snubil jo je. Spomladi sta se vzela.
Novi gospodar je bil praktičen mož. Nihče v vasi
ni imel toliko in tako lepe živine. Vsaki prostorček
je izrabil : ali je zasadil drevo ali pa vinsko trto. Na
travnikih je dal izkopati globoke jarke, da je odte-
kala preobilna vlaga. Gozd je izčistil, poslopja po-
pravil, kjer je trebalo. Bil je vzoren kmetovalec. Pri-
hodnje leto so ga volili za župana. Njegova slava je
rastla, in rastlo je njegovo imetje.
Otroka sta postajala^večja in večja. Oba sta že
obiskovala šolo. Lastnih otrok ni imel. Ne mogel bi
reči, da ga je to preveč bolelo. Še nekako ljubo mu
je bilo, da ga ni vezala tesnejša vez na ženo, katere
ni ljubil. V njem je zamrla duša in vsaka želja po
sreči. Le kadar je hodil po vrheh domačih goric ter
se slučajno ozrl proti zapadu, tjekaj proti znanemu
mestu, ga je nekaj streslo, in v stran se je obrnil...
Bilo je po dolgih letih, polnih trudnih skrbi in
napornega dela. Na Kajetanovem domu so imeli
zopet gostijo. Micika se je možila. Sosedovega je vzela.
Za mizo so sedeli nevesta in ženin, oče Kajetan
mati, in brat nevestin, dr. Fran K. s svojo soprogo
iz bližnjega mesta, sivolasi župnik, veseli rudečehčni
kaplan, učitelj, cerkovnik, sosedi in sosede in godci.
Župnik je vstal in v resnih besedah napil novo-
poročencema, potem pa slavil očeta Kajetana, ugled-
nega župana, ki je tako lepo vzgojil — tuja otroka,
da sta danes oba preskrbljena s časnim blagom, a
da hranita v sebi tudi duševne zaklade, čutstva po-
štenosti in ljubezni do Boga in domovine. Rekel je,
da jima je vzor-mož dal najboljši svoj del, ko ju je
vzgojil v tako krepostna uda človeške družbe.
Vse je bilo navdušeno. Vsi so privoščili spošto-
vanemu županu, ki bi lahko bil gospod, a je postal
kmet, da bi skrbel za siroti svojega brata, tako čast.
Živio-klici niso hoteli ponehati.
Župan pa je sedel mirno v svojem kotu, kakor da
bi ga vse to ne brigalo. Očividno neljubo mu je bilo,
da je moral trkati s svojimi čestilci. Župnik je prišel
med prvimi k njemu ter mu segel v roko. Župan se
mu je nagnil k, ušesu ter dejal polglasno;
SLOVENKA
Str. 223
— Hvala za proslavljanje. Nisem ga zaslužil.
Vkljub vsemu, kar ste dejali, sem bil največji lopov
na svetu...
Župnik ga je začudeno pogledal. Župan pa se
je opravičil, naj mu ne zamerijo gostje, če jih mora
za trenotek zapustiti.
— Saj veste, da sera strasten lovec. Baš nocoj
je noč kakor vstvarjena za jarebičji lov. Prepričan
sem, da prinesem bogat plen.
Nihče se ni upal ugovarjati.
Župan je vzel puško in odšel.
To je bila žalost v županovi hiši. Obhajali so
gostovanje in sedmine ob enem. Župan je bil v temni
noči padel, puška se mu je sprožila in ustrelil se je
baš v glavo...
Vsi so obžalovali vrlega moža, le stari župnik
je majal z glavo in delal nekake sitnosti glede po-
greba... Dr. Fran je končno stvar poravnal, da niso
župana pokopali v kotu, kjer počivajo — samomorilci.
Skiciral : Bonifacij.
A.....!
Cez goro zeleno
meglice svetle,
čez polje razcvelo
so ptičke drobne
priplule do mojega polkenca,
zletele do mojega okenca
in klicale so :
Odpri, odpri,
poslušaj, poslušaj nas, dekle ti!
»Njegova ljubezen se vrača nazaj
in ž njo je ves božji nebeški raj.
ah, v bisere je odeta
in bliža se krasna —¦ sveta!«
Na vrtu mojem tulipan
obrisal si je solze...
vse rože moje ljubljene
so vzdigale glave...
Vračala se je ljubezen tvoja,
naproti ji hitela je ljubezen moja,
pred njenim božanstvom klečala sem...
jo v srce globoko zaprla sem...
Kristina.
Rdeča lisa.
Spisal : Ivan Cankar.
Spisal : Ivan
Kakor sem rekel : ona je stala pred ogledalom,
nagnila svoj obraz nižje k gladkemu steklu ter okre-
nila glavo na levo, da bi videla, če je še ostala na
njenem vratu tista velika rdeča lisa od mojega zad-
njega poljuba. V tem trenotku sem se ji zastudil.
Nisem je videl prej dolgo časa, celo dolgo leto
in dalj. Tudi je nisem dotlej nikoli poljubil, ne na
ustnice in niti na roko. Nato sem hodil po svetu
brez cilja ; nosil me je veter, koder se mu je zdelu.
In v tem čudnem življenju, ki je že daleč za mano,
se je oskrunilo in omazalo skoro vse, kar sem imel
lepega v svojem srcu. Kolikor bolj je bilo vse
oskrunjeno in omazano, tem čistejša je bila ona v
mojih sanjah. Kadar sem se spominjal nanjo, sem se
smehljal kakor otrok. Spominjal sem se nanjo, kadar
je bil lep večer in sem hodil sam po predmestnih
Cankar.
ulicah ; in takrat, kadar od samih čudovitih sanj
nisem mogel zaspati do jutra. Takrat sem se spo-
minjal nanjo in takrat bi pokleknil prednjo ter po-
ljubil prste njene roke, tiste fine bele roke. Pokleknil
bi prednjo ter poljubljal njeno mrzlo roko, a nad
mano bi se sklanjal njen smehljajoči beli obraz...
Ali hipoma so minile te sanje in stal sem pred
njenimi durmi. Nisem bil niti posebno vznemirjen,
niti posebno vesel... Pred stopnicami sem si prižgal
cigareto ter gledal na cesto. No cigareta me je po
drugem dimu zapekla na ustnicah in vrgel sem jo
stran... Odprl sem duri. Ona je stala ob pisalni mizi,
nalahko naslonjena obnjo z levo roko. Niti je nisem
dobro pogledal ; šel sem k zofi, odložil počasi palico
in klobuk, nato sem stopil k nji, objel jo dostojno
in diskretno krog pasu ter jo poljubil čisto hladno in
brez strasti. Ona se je nasmehljala ter pokazala z
roko na zofo.
Str. 224
slovenka
»Sedi !«
Prej se nisva nikoli tikala ; k večjemu v pismih.
Sedla sva na zofo in tisto uro, ko sva sedela
drug- poleg drugega, čisto blizu, telo ob telesu, tisto
uro se je zaljubila vanjo moja vroča kri. Zapišimo
figuro : — sentimentalne lilije so pale v prah, ožgane
od solnca.
Tako se je zgodilo, da sem jo pritisnil k sebi z
močnima rokama ter se vsesal z ustnicami v njen
beli vrat. In na vratu, malo pod ušesom, se je po-
kazala vehka rdeča lisa.
*
*       *
Ona je dobro vedela, kako sem sanjal o nji. To
sem spoznal na njenem obrazu, na zadovoljno-pomilo-
valnera smehljaju njenih ustnic. Opazil sem bil ta
smehljaj že v tistem trenotku, ko sem jo pozdravil;
ali takrat se nisem posebno zanimal zanjo...
Tudi ona me je poljubila, naravnost na moje
ustnice. Jaz tega poljuba nisem bil vesel, zakaj čutil
sem, da me ni poljubila z očmi in s telesom in z vso
dušo ; samo njene ustnice so se dotaknile mojih... In
zdaj vidim poln srama in žalosti : hotela je moje
sanje, da bi se igrala ž njimi v svojih dolgočasnih
urah, če bi ji slučajno ušla po stopnicah tista bela
mačica ? rdečim trakom krog vratu...
Ko je stala pred ogledalom, ter okrenila svojo
glavo na levo stran, je zapazila veliko rdečo liso pod
desnim ušesom. Takrat sem se ji zastudil...
Tega ni hotela, take pogodbe nisva napravila.
Jaz sem ji dolžan svoje sanje ; zapisal sem ji svojo
dušo in kakor sem zapisal, tako je zapisano. Nikoli
ni bilo drugače, nikoli nisva govorila o drugem, ne
jaz in ne ona... Na svetu ni bilo lepše ljubezni ; zakaj
ona me je ljubila, resnično... na poseben način. Z
nikomur ni govorila kakor z mano, nihče je ni po-
ljubil tolikrat kakor jaz, in vendar jo je poljubljal že
marsikdo...
Kako se je hipoma spremenilo ; tisto minuto, ko
sem jo  objel  z vso močjo ter se vsesal z ustnicami
v njen beli vrat, je bil moj obraz ostuden, čisto
vsakdanji in moje oči so bile zalite čisto vsakdanje...
O sanjah in lilijah najmanjšega sledu...
Gledala je skozi okno ; tam na ozkem dvorišču
je raslo troje divjih kostanjev. Napo.sled je sedla za
mizo, napisala karto ter jo oddala postrežnici.
Rrdeča lisa se je poznala še zmirom na njenem
vratu ; zato je oblekla bluzo z visokim ovratnikom...
P'opoludne sem bil pri nji, ali bilo ji je slabo ;
vrhutega se ji je mudilo na posete. Meni je bilo zoprno
pn srcu; pazil sem na svoje besede in čutil sem se
nerodnega in neumnega...
Tako je minilo vse skupaj ; niti predrznil se
nisem, da bi se dotaknil njene obleke. In vendar bi
bil dal dušo, da bi se dokaknil njene obleke. Spominjal
sem se, kako sem poljubljal ta bela hladna lica še dan
prej, samo dan prej; le ena sama noč je bila vmes.
Obšla me je groza ; nikoli si nisem mislil, da se more
zgoditi kaj enakega. Ena sama noč je bila vmes !... Že
sem se sklonil, da bi nalahko odstranil tisto mrzlo
roko, ki jo je nekdo iztegnil med mano in med njo...
Ali ona je vstala.
»Ti, čas je... oprosti!«
Vstal sem tudi jaz ter se uprl z rokama ne-
rodno ob mizo.
»Lahko me spremiš... do pol pota...«
Spremil sem jo do pol pota in ves čas se mi
je zdelo, kakor da hodi lakaj s svojo gospo. Roke
so mi bile nadležne : nositi bi moral v eni dobro pre-
vezan papirnat zavoj, a v drugi majhen kovčeg od
rmenega usnja. Tudi nji se je zdelo tako; zapazil
sem to misel v njenih očeh.
Sredi pota sva se poslovila. Ozrla se je še en-
krat, a potem ji je prišel nasproti velik človek z
drobno palico v roki in širokim belim klobukom na
glavi. Jaz nisem gledal za njima in v mojem srcu ni
bilo nič ponosa in ranjene samozavesti, kakor ni teh
stvari v srcu lakaja, ki ga ostavi milostiva sredi ceste.
Vzgoja v sirotiščih.
o marsičem važnem se je že ra.'.pravljalo v le-
tošnji »Slovenki«, a še mnogo važnih točk, ki spa-
dajo k ženskemu vprašanju, je ostalo nedotaknjenih.
Krivo je temu pač v prvi vrsti premajhno zanimanje
za stvar, ki se v nas Slovencih pisano gleda kot
prava nepotreba, ki pa v drugih večjih narodih živo
zanima že najširše kroge, in iz te okolnosti izvirajoče
— pomanjkanje pisateljic in pisateljev, ki bi si raz-
delili vsestransko obdelovanje ženskega vprašanja.
— Menim torej, da ne bo odveč, ako napišem nekaj
skromnih svojih misli o ženski kot vzgojiteljici v si-
rotnišnicah, katere misli so sad lastnih izkušenj in
lastnega razmotrivanja.
Sirotnišnice — tu bodi. govora izključno le o
dekliških širotnišnicah —. se navadno izročajo v vod-
stvo različnim redovnicam, pred vsem usmiljenim se-
SLOVENKA
str. 225
stram. Ni mi na misli, napadati redovni stan kot tak, a po
mojem prepričanju redovne sestre v obče niso zmožne
in niso pripravne za vzgojevanje osirotelih deklic.
Kolikor sem se imela priliko prepričati, ima
vsako večje sirotišče svojo domačo šolo, kjer poučujejo
domače moči t. j. redovnice. Te moči pa se često re-
krutujejo — vsled pomanjkanja izprašanih učiteljic-
redovnic — iz redovnih oseb, ki nikakor niso vspo-
sobljene za učiteljski poklic. Tako mi je dobro znano,
da v mnogih sirotiščih, ki jih vodijo usmiljenke, v
nižjih razredih poučujejo sestre, ki so dovršile tečaj
za vrtnarice, ali mogoče k vc'čjemu eno ali dve leti
učiteljišča. Da take osebe navadno nikakor nimajo
potrebnega pedagogiškega znanja in zmo-
žnosti — ne glede na nezakonitost, da se jih pripušča
k podučevanju — je več nego umevno. K temu pride
še, da te zasebne šole ne stoje skoro pod nikakim
javnim nadzorstvom, kar nikakor ni v večjo korist
pravilnih in postavnih šolskih razmer. Pred vsem se
v teh šolah otroke muči z dolgimi vsakournimi
molitvami. Prav je, da otroci pred in po pouku skupno
opravijo kratko molitev; a odrejati od vsake ure eno
četrt za molitev, to pa je vsekako nepravilno in, brez
ozira na čas, zgubljen za pouk — škodljivo, ker se
otrok posebno o molitvi rad utrudi ter potem s tem
manjšo živahnostjo in zanimanjem sledi pouku.
Pa tudi simpatija in antipatija igrata v teh šolah
veliko in ne baš ugodno ulogo. Učenke so ne le v šoli,
marveč tudi zunaj iste v nekaki neprestani zvezi z
učiteljico ter so tudi za vsa dejanja izven šolskega
pouka odgovorne svojim učiteljicam in takorekoč
v njih popolni oblasti. In ker so redovnice sila stroge
glede obnašanja, a istotako sila enostranske in ne-
razsodne, se bujno razvija prilizovanje, hinavščina in
ovaduštvo, sosebno v višjih razredih. Marsikak značaj
se zastrupi že v početku.
Sploh je ves pouk preveč omejen in enostransk,
ker učiteljice nimajo prilike, da bi si popolnjevale
znanje ter razširjale duševno obzorje. V višjih raz-
redih sosebno nikakor ni dovolj, da učenke predelajo
šolske knjige, marveč je velikanskega pomena, da jim
učiteljica o tem še marsikaj pojasni iz lastnega svo-
jega znanja in opazovanja, ter popolnjuje vrzeli, ki
jih pušča zgolj šolska izobrazba. A redovnice-učite-
Ijice navadno same ne vedo druzega, nego kar so
se naučile iz šolskih knjig ; saj je velika večina njih
izšla iz sirotišča ter ni nikdar imela prilike nepri-
stransko razmotrivati življenje, občevati z izobraženimi
ljudmi ali se baviti z višjimi vedami ; saj niti čitati
ne smejo ničesa razun nabožnih knjig.
Vendar pa imajo te šole pred vsem to dobro
stran, da se v njih ne gleda samo na to, če se je
otrok naučil, marveč se skrbi za to, da se j e tudi
naučil, ne izprašuje se za .ed, marveč zato, da se
prepriča, dali učenka res zna svojo nalogo.
Domače šole v sirotnišnicah še torej  kolikor
toliko odgovarjajo  svojemu namenu v obče. Mnogo
žalostnejše pa  so  splošne razmere v sirotiščih. Naj-
večja,   kardinalna  napaka  tiči v tem, da redovne
sestre, od prednice pa do najzadnje sestre-podajalke
v kuhinji — nimajo izobrazbe in razsodnosti, ki bi
jo neodoljivo morale imeti v vršenju svoje važne in
teške  naloge. Iz večine izidejo usmiljene  sestre iz
kmetskega stanu in iz sirotnišnic,  neizobražene so
torej in v vsakem oziru nesposobne, da bi vspešno
vodile vzgojo pri toliko, često  120 in več otrocih.
Manjka jim temelj, na katerem bi gradile — manjka
jim  pravi,  globoki smisel za stvar,  manjka vseob-
sežno,  popolno poznavanje važnosti in pomembnosti
svoje naloge. Neuke pridejo k kongregaciji in to tem-
bolj, ker pristopajo več ali manj mlade,  neizkušene,
potem  pa  se jih v novicijatu dresira le k slepi to-
talni pokorščini,  k neprestani molitvi in raznim du-
hovnim vajam ter se stori vse mogoče, da se v njih
zatre vsako individualno, samostojno, svobodno miš-
ljenje, zatre vsaki pristno človeški čut, zabranjuje se
jim vsaka nadaljna realna izobrazba ; saj jim je naj-
strožje in docela prepovedano vsako posvetno znan-
stveno ali leposlovno čtivo ; skuša se jim čim bolj
vzbuditi sovraštvo in gnus do vsega občečloveškega,
z jedno besedo :  vporabljajo  se vsa sredstva, da se
v njih zamori človek ter da ostanejo samo usmiljene
sestre, ali prav za prav nekajci stroji, ki delujejo pod
vodstvom višjih ter tudi ne store nič več in nič dru-
zega, nego ono,  kar se ravno da ukazati. Saj se
jih uči,  da je vsako delovanje po svoji lastni volji
in lastnih željah brez vsake vrednosti in cene, celo
grešno, da pa je življenje v neprestani absolutni po-
korščini edino pravo in  zaslužno. Tako se jih pre-
parira za  duhovni poklic, tako skuša vse njih misli
in  čutstva  koncertovati  v nabožnost.  Kako  se  to
strinja s tem, da je Bog sam podaril človeku svo-
bodno voljo in v  nje vodstvo tudi vsakemu posa-
mezniku potreben razum, katerega ni smeti zakopati
ali ubiti, marveč ga gojiti in spopolnjevati — o tem
prepuščam sodbo poklicanejšim.  Toliko pa vem in
sem prepričana, da je tako pripravljanje morda pri-
merno za one redovnice,  ki niso v prav nikaki do-
tiki s svetom ter njih delovanje nikakor ne sega črez
samostanske zidove, kakor  n. pr. karmelitarice, —-
a nikdar in nikoli ni tako pripravljanje primerno za
one duhovne sestre, ki se imajo baviti z vzgojevanjem
otrok v sirotnišnicah. *)
Menda 95 odstotkov deklet mora s 14. ali 15.
letom zapustiti sirotišče ter iti v svet za kruhom, in
namen takih zavodov je vendar ta, da vzgoji in izo-
brazi osirotelo deco v koristne ude človeške družbe
ter jo v  vsakem oziru pripravi in vsposobi za vse-
*) Pripomniti moram, da, kar je inteligentnejšili in razumnejših
sester, pridejo navadno v bolnišnice, da po zdravnikovih navodilih vo-
dijo postrežbo bolnikov na raznih oddlelkih.
Str. 226
S L O V E N K A
stransko samostalnost zunaj v svetu. Saj večina deklet,
ki pridejo iz sirotišča, stoji v širšem svetu docela
osamljena, nimajo žive duše, li kateri bi se zatekle,
ki bi jim bila opora, sosebno v šibki mladosti. Dekle
mora torej v sebi sami nositi vse zmožnosti, duševne
in telesne; nje značaj, nje mišljenje mora biti jasno,
trdno in zavedno, sicer gorje jej I O prvem koraku
iz zavoda se spodtakne, da potem vedno nižje pada
in nikdar več ne vstane, in Bog ve, kako žalosten
konec jo čaka. A duhovne sestre vzgojevateljice ne
poznajo sveta, ali ga vsaj nočejo poznati, ter žive v
meglenih nabožnih sferah, iz katerih doli pripravljajo
izročeno jim deco za bodoče življenje na isti način,
kakor so nje pripravljali za duhovni stan. Dan za
dnem, leto za letom mineva, in mnogokateri gojenki
doteka čas, ko bo z malo culico morala zapustiti zavod
ter iti za kruhom. A nikogar ni, ki bi se zmenil za
to, ki bi dotičnicam razjasnil življenje in vse njeg-ove
pojave ter jo opozoril na toliko in toliko važnih stvari,
s katerimi neobhodno treba računati zunaj v svetu
ter biti nanje pripravljen, da nas ne obvlada osoda
trenotka ali sila slučaja. Ne, v sirotiščj Se živi ne-
prestano dalje po redovnem receptu, sveta ko da ni,
ali pa se ga istoveti s peklom, kateremu naj pač
nihče ne hodi v bližino.
Nič ni bolj osodepolnega, temnega, nego trenotek,
ko prestopi osirotelo dekle sirotiščni prag ter stopi
v življenje. Mogoče je štiriletna prišla v zavod ter
preživela ondi dobo lo let ali več. A v vsem tem
času se m naučila druzega, nego čitanja in pisanja
ter nekaj molitev na pamet. Druzega absolutno ne
zna. Niti delati je niso naučili tako, da bi bila po-
rabna za kako boljšo službo, ker niti v tem oziru si-
rotišče ni vršilo svoje naloge, ker vedne pridige o
zatajevanju in najmračnejšem glupem tercijalstvu ter
nedostojno, pretirano strogo, surovo postopanje
zamore v deklicah ne le vsak istinit, pristen nabožen
čut, marveč tudi veselje, voljo in interes do vsakor-
šnega dela. V obče sirotišča — vsaj meni je znano
tako sirotišče — nikakor ne gledajo in ne delujejo
na to, da bi se deklice vsposobile za to ali ono stroko.
Sistematično se deklet ne uči nobenega dela. Dekle,
ko izostane iz šole, ali krpa stare cunje, ali pomiva
posodo, lupi krompir in trebi solato v kuhinji, ali
hodi z deklami na polje in po mestu s »kareto« po
pomije za prašiče, ali se muči v kuhinji s pranjem,
ali pa se jo ves dan pošilja z raznimi naročili po
mestu. O tem ji nihče nič ne pojasni in ne razlaga
dela. Nauči se jo le od slučaja do slučaja vsakemu
opravilu v toliko, da se jo zamore izrabljati. Ko pride
torej v svet, sprejeti mora najnižje službe ali pa iti v
tovarno. Niti zunanje se ne civilizira deklet, in o odhodu
iz sirotišča se ne znajo niti gibati, niti ne znajo govo-
riti, celo jesti ne ; kmetiško dekle, ki mogoče ni še
videlo mesta, je glede omike ter sploh v vsakem
oziru na 5okrat višji stopinji.
To pa ni čudno, saj si v sirotišču podajejo roke
neizobraženost, nevednost in najmračnejše tercijalstvo.
Mesto, da bi se učilo dekleta vestnemu motrenju in
jasnemu razmišljanju, veleva se jim topo, hinavsko obra-
čanje oči v tla in tercijalsko povešanje glave. Mesto,
da bi se dekleta vodilo in navajalo k čitanju, pa bor-
nirane sestre ničesar ne sovražijo bolj nego knjigo,
ki ni »življenje svetnikov« ali kaj jednacega. Vem
slučaj, ko se je gojenki, ki je rada čitala knjige
znanstvene in leposlovne vsebine, ki je bila sicer v
vsakem oziru pohvalnega vedenja, le da se sestram
ni hinavski laskala ter se jim ni usiljevala — v neki
sirotišnici reklo , da se je ne more več obdržati
v zavodu, naj gre od koder je prišla ! Prednica jo je
o tem svareče in patetično vprašala: »Ali ti kdaj vidiš
kako sestro čitati drugo knjigo, razun molitvene ?...«
Preje že pa je isto dekle po strogem ukazu moralo \l
vpričo sestre-učiteljice vreči v ogenj cel letnik »Slo-
vana«, katerega je prineslo kot spomin na rajnega
očeta seboj v sirotišče. — V isti sirotnišnici je tudi
rekla neka sestra učiteljica, da so knjige družbe sv.
Mohorja pohujšljive in jih dekleta ne smejo čitati.
Kako pretirano in mračnjaško vzgojujejo usmiljene
sestre, priča tudi okolnost, da je mej gojenkami naj-
strožje prepovedovano vsako osebno prijateljsvo. V
boljšo ilustracijo razmer, ki vladajo v sirotiščih naj
navedem še to, da se deklicam v šoli in zunaj šole
predbaciva revščina njih umrlih starišev ali pa so-
rodnikov, ter celo grehi istih ; in tega ne delajo so-
gojenke, marveč sestre same. Seveda potem tudi mej
gojenkami dobivajo vpliva taki lepi vzgledi.
Tudi se gode mnoge krivice; tako n. pr. ima
skoro vsaka sestra svoje »izvoljenke« katerim vse
oprašča ter jih razvaja, a druge o vsaki priliki za-
postavlja, psuje in sramoti. Da to ne rodi dobrih po-
sledic pri vzgoji, je le naravno.
Kako stoji — vsaj pred nekaj leti je bilo tako —
v narodnem oziru v neki dekliški sirotnišnici na Slo-
venskem, naj pričajo ti-le podatki: V to sirotnišnico
dohajajo sami slovenski otroci in to po veliki večini
s kmetov, ter je mej 120 in več otroci najti
komaj dva nemška; vendar pa je prednica Nemka
ter tako tudi več nižjih sester, ki ne znajo nič ali pa
le prav malo slovenski. V tej sirotnišnici se pod
grehom zaukazuje, da morajo dekleta, tudi mala (!)
le nemško govoriti. Ako je katera spregovorila čez
dan kako slovensko besedo, mora iti zvečer k
sestri prosit odpuščanja. Vse molitve morajo
otroci moliti v nemškem jeziku. To pa ne od zmeraj,
kajti prejšne slovenske molitve je dala na nemški
jezik prestaviti tedanja prednica še-le pred kakimi
šestimi leti. Ko so nekoč nekatere gojenke, ki so
imele rodoljubne stariše ter so že bolj dorasle prišle
v zavod, sklenile, da hočejo začeti v zavodu delovati
za narodno zavednost in v to svrho zasno-
vati društvo, je prednica to strogo prepovedala, češ.
SLOVENKA
str. 227
da bi potem mej gojenkami radi narodnosti nastale
razprtije ! Res smešno, a še bolj žalostno.
Vidimo torej, da redovnice v otrocih ne goje
nobenega druzega čuta, razun nabožnega, a tudi
tega tako nerodno, da morda nikjer ni najti tako
malo prave pobc>žnosti, kakor navadno pri teh de-
kletih.
Podkrepila bi lahko vse, kar sem dosedaj navedla,
z mnogimi slučaji, kako žalostno osodo so imele in jo
imajo še bivše sirotiščne gojenke, a to bi preveč raz-
tegnilo te vrstice.
Eno okolnost pa moram omeniti ; to namreč,
da izmej vseh deklet, ki zapuste sirotišče, se nijedna
z veseljem in hvaležnostjo ne spominja sirotišča in
usmiljenih sester, pač pa jih niarsikatera reva še po
letih preklinja, ker jej od vse vzgoje ni ostalo dru-
geg-a nego — kaka neozdravljiva bolezen. Tudi to je
namreč žalostna istina, da je v mnogih sirotiščih jako
malo poskrbljeno za zdravje gojenk. Ravno v gori
napominjanem sirotišču so bili do malib izjem vsi
otroci bolni na očeh; mlajši otroci pa so trpeli na
raznih grdih izpuščajih in oteklinah. Sila žalostno je
pač življenje onih malih deklic, katere je nemila osoda
v najzgodneji mladosti privedla med čisto tuje, mrzle,
često tudi zlobne in trdosrčne ljudi : v sirotišče.
Tu jih nihče istinito, požrtvovalno ne ljubi, nihče
nima smisla za njih želje po svobodnem kretanju, po
razve.'seljevanju, nihče nima potrpljenja z njih brez-
krbnostjo in razposajenostjo. Vedno so pod strogim
nadzorstvom liki jetniki ; nihče se ž njimi ne šali,
nihče jih ne ljubkuje in nikogar tudi nimajo, komur
bi mogli pristno otroški izkaza vati svojo ljubezen in
nagnenje. Zato postanejo otroci topi, hinavski in
tudi zlobni.
Pa naj navedem hišni red, ki vlada v nekem
dekliškem sirotišču na Slovenskem. Zjutraj ob na
pet zadeni po spalnicah glas: »Es lebe Jesus!« V
hipu mora vse odgovoriti : »In Ewigkeit, Amen« —
in gorje tisti, ki bi takoj pri priči ne vstala ! Izlila
bi se nanjo cela ploha pikrih besed.
Naj o tej priliki opomnim, da so velike spal-
nice v zimi navadno nezakurjene, ali ako so zakurjene,
se to ve le vsled smradu po slabem ]iremogu. K peči
nobena ne sme. Te spalnice so tako mrzle, da v hudi
zimi voda v skledah zmrzne. Ubogi otroci, ki so že
ves prejšnji dan zmrzovali ter za večerjo pojeli malo
kaše ali leče, se pač tudi v nerodni, slabi postelji ne
segrejejo vso noč, in ko zjutraj ob tričetrt na pet
vstanejo, je umevno, da jim mraz sega uprav do kosti,
in to tem bolj, ker nimajo gorke obleke. Tako zgod-
nega vstajanja ' so oproščeni le 3—4letni otroci in
jako bolne gojenke. V dobri pol uri mora biti po-
stlana postelja in končano oblačenje. Tudi o tem
molijo nemške molitve. Potem otroci vstopijo v
vrsto ter oddidejo v domačo kapelo ; tam je ob pol
6 sv. maša,  ki  navadno trpi do tričetrt ure ; potem
je sila dolga jutranja molitev, tako, da pridejo iz ka
pele k zajuterku okolo 7. ure.
Za zajuterk seveda zopet molijo ; isti obstoji v
koščeku kruha in skudelici neke rujave brozge, ki
bi imela biti kava, a je vse kaj druzega preje nego
to. Znano mi je, da zanjo vporabljajo ono goščo, ki
je ostala od kuhanja kave za sestre. Po zajuterku
morajo deklice pomesti in pomiti stopnice, hodnike,
spalnice in druge prostore. Potem gredo v šolo, kjer
ostanejo do 11. odnosno 12. ure — brez južine. Druga
dekleta gredo k šivalni mizi, v pralnico, kuhinjo, na
polje itd. Opoldne je kosilo, katerega nočem opisovati ;
povem naj le, da mej kosilom kaka večja gojenka
glasno čita življenje vsakodnevnega svetnika. — Po-
tem je »prosti čas« do poludveh, a sestre ne vidijo
starejših deklet niti tedaj rade popolnoma slobodnih.
Neprestano se čujejo strogi opomini in le najživahnejši
temperamenti premagajo potrtost ter vprizorijo kako
zabavo. Ob poludveh treba zopet na delo oziroma k
knjigi in ob dveh v šolo. Ko pridejo.iz šole, ne
smejo slobodno vun v prosto naravo. Posesti morajo
po dolgih klopeh in vsaka dobi svoje pletenje. Ob polu-
petih je južina ; vsak otrok — ako, nota bane, ni kaz-
novan — dobi — majhen kosec kruha, navadno
črnega in starega, da je kaj. A vsaka bi ga pač snedla
dvakrat toliko. Potem se delo zopet nadaljuje ; vmes
ni smeti govoriti. Zopet čita jedna gojenka kako na-
božno premišljevanje. Ob šestih je skupen rožni venec,
litanije in mnogo drugih molitev. Potem je večerja,
ki obstoji vedno le v eni jedi, navadno tako slabi,
da se je celo lačni želodec odločno brani.
Naj mimogrede omenim, da imajo usmiljene
sestre posebno, boljšo hrano.
Po leti je po večerji kake pol ure prosto. Potem
pa je skupna večerna molitev, dobre pol ure traja-
joča. No, — moli se tudi mej slačevanjem in sprav-
ljanjem v posteljo — razume se—nemški. — Vsako
noč je ena sestra ali starejša gojenka po konci do
polunoči, ki mora v tem času dvakrat sklicati vse
one deklice, ki imajo bolezen, da močijo posteljo. Ako
je katera imela nesrečo, da je sestra že prišla pre-
pozno -- tedaj neusmiljeno poje šiba po nagem te-
lescu. Zjutraj pa jej mesto zajutreka vpričo vseh obesijo
črez glavo mokro rjuho ter postavijo pred vrata.
Potem pa si mora rjuho v mrzli vodi sama oprati.
Vsa ta procedura se vrši tudi v hudi zimi.
Po vsem tem seveda ni čudno da otroci bole-
hajo na raznih boleznih, da zaostajajo v razvitku uma
in telesa. To pa tem bolj, ker se sestre le v najred-
kejšem slučaju drže zdravnikovega navodila in zdra-
vila, ter vedno mazačijo s svojimi domačimi zdravili.
Tako mnogo deklicam nakopljejo neozdravljive bo-
lezni ali na očeh, vratu ali nogi, da se potem revice
tem bolj mučijo v službi ako jo .sploh dobe, saj kdo
mara v hišo bolnega Človeka. Vsako toliko časa pa
morajo v bolnišnico, da si zopet krpajo zdravje.
Str. 228
SLOVENKA
Vse kar sem navedla do sedaj o razmerah v
sirotni.šnici, ki jo vodijo usmiljene sestre, je posneto
po lastni izkušnji in ni nič pretirano. Lahko bi marveč
povedala še marsikaj, kar bi metalo čudno luč na
dotično sirotiščno vodstvo.
No, s temi vrsticami nisem imela namena ško-
dovati komu : hotela sem marveč samo pokazati, kako
nepravilna je vzgoja v dekliških sirotiščih pod vodstvom
redovnic, pred vsem usmiljenih sester — šolske sestre
so namreč glede vzgojevanja mnogo, mnogo spretnejše
in sposobnejše, ker niso tako strašno »klošterske«,
kakor prve. Tudi je v dotičnih dekliških sirotiščih
premalo ali nič kontrole od strani merodavne javnosti.
Z vsem tem pa nikakor nisem hotela reči, da bi
bile privatne osebe sploh boljše v vodstvu sirotišč ali
da bi se sirotam v sirotiščih godilo baš najslabše. Ne,
reči sem hotela le, da ako se za osirotele otroke že
hoče kaj storiti, ako se zanje ustanovljajo zavetišča,
naj se to zgodi v čim večji meri, razmere v zave-
tiščih naj so vzorne, povsem humanne, da bodo go-
jenke tudi res imele korist od sirotišča skozi vse
življenje.
Da pa bodo sirotišča res zadoščala svojemu
važnemu, svetemu namenu, treba pred vsem poskr-
beti za sposobno vodstvo. Gotovo je za vzgo-
jevanje mladine žena najbolj sposobna, ona je tako
rekoč rojena vzgojiteljica. A kakor je zlato že samo
na sebi — zlato, a ga vendar treba čistiti v ognju ter
ga obdelati predno je porabljivo v različne svrhe,
tako treba tudi vse naravne zmožnosti še-le gojiti in
spopolnjevati z vestnimi vajami in učenjem, ako hočemo
doseči njih pravo vrednost ter se z njo okoristiti.
Treba torej skrbeti za to, da se ženstvo — bilo re-
dovno ali posvetno — ki se hoče posvetiti vzgoji
sirot v zavetiščih, primerno pripravi in v vsakem
oziru usposobi za tako važno in težavno delovanje.
Že k vestnemu vzgojevanju jednega, lastnega otroka
treba mnogo zdravega razuma in vsestranskega izo-
braženja, v tem obilnejši meri treba tega k skupnemu
vzgojevanju sto in več tujih osirotelih otrok. Tu treba
vedno imeti pred očmi, da namen sirotišč ni samo
ta, da gotovi čas preskrbe z vsem potrebnim toliko
in toliko sirot, marveč ta, da vse te sirote prekrbe
za vse življenje s tem, da jih usposobijo v moralnem in
praktičnem oziru za samostojnost, da vzgoje družbi
koristne, zdrave in delavne ude, ne pa že v naprej
zgubljenih eksistenc. In k temu treba pravih, po-
polnih žen, ki se bodo zavedale svojih dolžnosti in
svoje naloge, ki ne bodo delale vsled suženjske po-
korščine po ukazih višjih, marveč iz lastnega prepri-
čanja, po lastni volji in moči, katerih smoter ne bo
stan in lastno izveličanje, marveč sreča izročenimi sirot.
Zavijanje oči, in pretirana nabožnost tu nič ne hasne,
ter navaja le k hinavščini, duševni in telesni nespo-
sobnosti; tu treba svežega, izobraženega duha, čvrste
volje, blažega čuvstvovanja in vestnega smotrenega
delovanja pod strogo kontrolo javnih, v to poklicanih
činiteljev.
Dan bodi tudi sirotiščih !
Fidelia.
Tip slovanskega skitalca v ruski poeziji.
(Iz uvoda k študiji o Tolstem). — Napisal Ivan Prijatelj.
Sele z nastopom tega stoletja se pričenja prava
ruska nar. književnost. Sicer je bil v letih 1813 —1821
naštel Sopikov v svoji bibliografiji 13249 knjig, ki
so bile po iznajdbi tiska izšle na Ruskem. A jezik
teh knjig je bila po večini mešanica ruščine in sta-
roslovenščine, vsebina najboljših pisateljev pa kopi-
ranje francoskega lažiklasicizma in aleksandrinskega
patetičnega frazerstva. Pisatelji so vsled svoje tuje
izobrazbe po tuje mislili in pisali po tuje. Hoteli so
vstvariti napredujoči Rusiji književnost, a ker so jo
iskali zunaj sebe in zunaj Rusije, je ostalo brezuspešno
njihovo delo. Mislili so, da se more umetnost impor-
tirati tako kakor lepa slika ali soha za domačo
akademijo.
Tudi uspeh Krilova jim ni odprl oči. K rilo v
(1768—1844) je bil namreč napisal v krepkem, do-
mačem jeziku knjižico preprostih basni, ki so se hi-
poma razširile in čitale po vsej Rusiji. A razven teh
basni Krilova ni bilo o domači ruski književnosti ni
tiru ni sledu. Puškin (1799 — 1837) je oni veliki
pesnik, o katerem se more reči, da je vstvaril rusko
poezijo. On je začetek in obenem že velik napredek
ruske književnosti. Njegove zasnovane in že daleč raz-
peljane plane so nadaljevali veliki ruski realisti. Od
Puškina gredo vsa pota, do njega noben. — A tudi
on je preživel svojo mladost v Byronovem naročju.
In treba je bilo ogromne sile, da ga je okrenila s
steza po katerih je korakal največji lirik sedanjega
stoletja. Ta ogromna sila se je našla za Puškina v
narodnih bajkah in pravljicah. Usoda ga je zanesla
v rusko vasico in poslušajoč ob nogah svoje varo-
valke. Arine Rodionovne je našel v njenih bajkah
svojo dušo in odkril vir ruske literature. Leta 1824.
na jesen je sporočil bratu naslednje vrstice : »Zvečer
poslušam bajke in dopolnujem s tem ne-
dostake proklete vzgoje. Kako krasne so
Slovenka
Str. 229
te bajke! Slednjajepoema.« Tu se je prvič po-
kazala vzajemna moč med rusko narodno dušo in
njenimi plodi. V bajkah je začutil Puškin poezijo, ki
je odgovarjala njemu, in po bajkah je odkril ono mo-
gočno polje, na katerem je prvi pričel graditi poslopje
narodne, samostojne književnosti. Leta 1829. je pisal
tako-le : »Prišlo nam je na um, da okus občinstva, utrujen
vsled bledih obrazov klasične poezije, zahteva novih,
silnejših občutkov in išče jih v še nejasnih, a kipečih
virih nove, narodne poezije.«*) Ta Puškinov delež
so podedovali ruski realisti in ga stoterno naložili.
Globokoumni Dostojevskij se je sam javno proglasil
za učenca Puškinovega.
Puškin je prvi pogledal globočje v ruski narod,
in on je tudi prvi zasledil v njem oni razdor v ruskem
človeku, kateri nam mora biti znan, ako hočemo ra-
zumeti življenje in največja dela ruskih pisateljev se-
danjega stoletja. Puškin gaje zasledil instinktivno. On
ga je občutil v sebi in potem ga je videl v družbi.
Morebiti si niti ni bil v svesti, kako globok in silen
je ta razdor v slovanski duši sploh. Čeprav so poz-
neje malone vsi ruski pisatelji prav tako nezavedno
prihajali na ta razdor, imenoval ga je šele Dostojevskij
v svoji znani psihološki maneri s pravim imenom. To
je storil v svojem znanem govoru 20. junija 1880. pri
odkritju Puškinovega spomenika v Vloskvi.
Slovan je od tujcev prejel prosveto in z njo tudi
v^e njene pogubne sadove kulturne preživelosti. Za
drugimi naprednejšimi 'narodi je hlastal, da si je na-
polnil vedoželjni um. Vse je našel za svoj um drugje,
a za svoje srce. za svojo dušo ni našel ničesar.
Toda skoro je britko občutil praznoto srca in nemir
duše, začutil je, da mu nekaj manjka, da nima nekaj,
kar je prej imel. In zaslišali so se glasovi o odvzeti
pravici, o izgubljenem raju. Od tedaj išče Slovan
svojih pravic in svojega raja. Prehlastal in preobjel
se je drugje. In zdaj išče še svojih pravic drugjç.
Tal išče, trdne zemlje, ki mu je ušla izpod nog.
A išče jih tam, kjer jih ni, zato ker jih ne išče v
sebi. Ne zna več pogledati v se in v sebi iskati
svojih narodnih pravic, v sebi ne zna najti sebe,
sebe ne zna podrediti sebi in iz sebe ne zna več za-
vladati nad seboj. To je historični tip slovanskega
s k i t a 1 C a.
Tak človek je Puškinov Aleko v »Ciganih.« Fan-
tastična romantika mladega Puškina ga sicer še ob-
daja. A pod tem tujim lišpom tiči realna oseba ne-
srečnega skitalca na svoji rodni zemlji. To je historični
tip iz slovanske inteligence, odtrgane od naroda. Aleko
tega seveda še ne ve, ker tudi Puškin tega še ni
jasno in določno vedel, a tem globje čuti, in v njem
tudi Puškin, da je odtrgana, po zraku plavajoča bilka.
*) Leta 1828. nazivlje kritik Moskovskega Vjestnika v sestavku
o Puškinu novo periodo Puškinove poezije rusko-puškinsko
in nahaja v njej slikovito narodnost. Glej BecHH-t, : OnepKii
iiCiopiii pyccKoü oypHa.'iHCTHKH, Cnö. 1881, str. 82 — 88.
V visoki, pofranco/eni družbi ni sreče, ni resnice, ni
njegove pravice. Kolikor bolj sc opija ob nje praznem,
puhlem življenju, toliko huje mu je. In zazdi se mu,
da je sreča na čisto nasprotnem koncu : pri ciganih,
kjer ni civilizacije in zakonov. A tudi pri ciganih
Aleko ne najde sreče. Roke si oskruni s krvjo in
izgnan iz ciganskega tabora tava dalje — slovanski
Ahasver.
Drugi zastopnik slovanskih skitalcev je Puškinov
Onjegin. Tu se je že obletel romantičiii nakit, in krepke
realne poteze nam stavijo skitalca Onjegina jasno pred
oči. V najlepših letih je, pa že govori o strašni dušni
dolg-očasnosti. — Kakor se razvidi iz Tolstega mla-
dostne trilogije, je bila taka dolgočasnost v visoki ruski
družbi v modi. — V vasi, v srcu svoje domovine mu
je vse tuje. Tako mu je, kakor da bi bil prišel k
sebi v goste. Domače kraje ljubi, a ta ljubezen je
bleda in medla, kar je ljubila že vse nijanse laži
in prevare. Iz same otožnosti in zapuščenosti ubije v
duelu prijatelja Levskega, iz otožnosti po svetovnem
idealu.
»Jevgenij Onjegin« je Puškinovo življenjsko delo.
V njem se najboljše zrcali Puškinova doba in Puškin
sam. Od skitalca Onjegina — v dušnem in telesnem
smislu — ni daleč do Puškina samega. In Puškin je
sam skitalec. On je prvi, ki je vstaril tip slovanskega
skitalca in on ga je prvi čutil v sebi in pisal
iz sebe.
A ne samo v Puškinu, v vseh ruskih pisateljih
zveni ta melanholična skitalska struna. Umljivo ; prvi
in glavni ruski pisatelji in pesniki so bili do najno-
vejšega časa iz plemstva. To plemstvo pa se je bilo
že zdavnaj dvignilo nad narod. Pri tem se je čisto
odločilo od domače grude. Dihalo in živelo je samo
v zraku tuje kulture. A sreče ni našlo v tuji prosveti.
Preganjala ga je večno neka temna slutnja, kakor
zavest, da je zanemarilo najglobokejša čustva, da je
zadušilo v sebi tihe, a tako sladke glasove narodne
duše, da je izgubilo, zapravilo dom. In tu se pričenja
skitalstvo. Prosvetljeni Slovan je šel za izgubljeno
srečo : Puškinov Aleko k ciganom, Onjegin križem
sveta, Ler monto va Pečorin na Kavkaz, Tolstega Olenin
ravnotja, Nehljudov na Kavkaz in v Evropo itd. Druge
primere čitaj pri vsakem znamenitejšem slovanskem
pesniku posebe. A ne samo duševni sinovi pisateljev,
ampak tudi pisatelji sami so iskali srečo. A sreče ni
bilo nikjer. »Srce je prazno, sreče ni,« je mogočno
občutje našega pesnika, ki ima to črto z vsemi ve-
likimi slovanskimi pesniki skupno.
To je ena vrsta inteligentnega Slovana. Druga
vrsta stoji po svojih dušnih zmožnostih nižje in je
jako razvita zlasti na Ruskem. Specijalni pesnik te
vrste je romanopisec Gončarov, najvernejša kulturna
slika teh ljudij pa njegov roman »Oblomov.« Tu so
krasno upodobljeni ljudje, katerih srce je tako prazno,
da ne čutijo niti več želje,   napolniti  ga.   Naj   sledi
Str. 23Ö
SLOVENKA
u par glavnih, markantnih črt ruskih Oblo-
m ? v ? e v. *)
»Za nje je bila norma življenja že gotova in pre-
jeli so jo od staršev, a starši so jo prejeli tudi že
gotovo od dedov in dedje od pradedov z naročilom,
čuvati nad njeno celoto in nedotaknjenostjo, kakor
nad ognjem Veste. Kakor se je delalo pri dedih in
očetih, tako se je delalo pri očetu Ilje Iljiča, tako se
najbrž dela še danes v Oblomovki.
Začem naj bi se pogrezali v misli, kaj naj bi
jih vznemirjalo, kaj naj bi se spoznavalo in do kakih
ciljev naj bi se stremilo ?
Ničesar ni treba : življenje kakor pokojna reka
teče mimo njih ; njim je treba samo sedeti na bregu
te reke in opazovati neizogibljive pojave, ki se pri-
kazujejo po vrsti, brez pozivljanja pred vsakaterim
izmed njih.
--Navezovale so se jim res včasih tudi druge
skrbi, a Oblomovci so jih gledali po večem s stoično
nepremakljivostjo, in skrbi so obletele parkrat njih
glave, potem pa odfrčale mimo, kakor ptice, katere
prilete h gladki steni, pa ne najdejo mesta, da bi se
ugnezdile, potrepečejo zaman s krili okolo trdega
kamena ter odlete dalje...« **)
Ti ljudje niso za rabo, za bodočnost Slovanstva
in človeštva sploh torej brez pomena. Dostojevskij jih
niti ne omenja, dasi spada njih hladnokrvni, fini raz-
iskovalec med najznamenitejše ruske romanopisce.
Dostojevskij se je zavzel očevidno samo za prvo vrsto,
ker ima samo ona v sebi pogoje dela in obstanka.
In tej vrsti intelegence slovanske je izpregovoril na-
slednje pomenljive besede : »Ni v stvareh tvoja iz-
gubljena pravica, tudi ne zunaj tebe in za morjen:
kje, ampak pred vsem v tvojem lastnem delu nad
seboj. Ako premagaš sebe — pomiriš sebe, in postal
boš svoboden, kakor še nikoli, in začel boš veliko delo
in osvobodil boš druge in videl boš srečo, ker se bo
napolnilo tvoje življenje, in umel boš narod svoj
in sveto njegovo pravico.«
K tem besedam pristavlja Dostojevskij ta-le
stavek: »To je slovanska ideja bodočnosti!«
Ruska literatura je nastala iz sredine ruske
družbe. Socialne razmere so jo vodile in njih potrebam
je po večini odgovarjala. Od tukaj izhajajo one glo-
boke lastnosti ruskega leposlovja in one termini ruske
kritike, ki so zapadu v tem pomenu čisto neznani,
kakor na primer: tendenca, utilitarnost, razumevanje
momenta. Ruska kritika se ne peča nikoli samo z
estetskega stališča s slovstvenimi proizvodi, čeprav
so mnogi izmed njih tudi v estetskem smislu pravi
biseri. Kritika govori navidezno o umetniških proiz-
vodih velikih piscev, prav za prav pa se peča s
piščevim svetovnim naziranjem in njegovimi odgovori
*) ???????????? pomeni na Ruskem leno brezbrižnost.
**) ???? ???????? v izdaji »Njive« 1899, 1?. zv.
na socialna vprašanja.*) Iz tega si tudi razlagamo,
zakaj ni na Ruskem pisateljskih šol. Vsak veliki pi-
satelj je namreč šola zase, katero označuje avtorjevo
naziranje sveta. Šole pa se vec'inoma razločujejo po
formi, žanru in slogu. Veliko zapadnih šol ni sploh
nič drugega, nego igranje z obliko, v Kateri leži sicer
velika umetniška tajnost, ki pa je vsakemu pravemu
pisatelju navržena z njegovo individualnostjo.
Ruski pisatelji se ločijo samo po idejah, po sta-
lišču , katero zavzemajo nasproti kulturnemu, poli-
tičnemu in moralnem.i napredovanju ruske družbe.
Puškin je prvi čutil svojo dušno praznoto, svoj
dušni nemir. Taval je okrog in prišel k svoji
varovalki Arini Rodionovni. Poslušal je njene prav-
ljice, in bilo mu je bolje. Našel je v njih svoje rusko
srce in svojo rusko dušo. In od tukaj je izšel kot
začetnik nove ruske literature. A on je bil preveč
pesnik in premalo filozof. Samo svojo pesniško dušo
si je napojil s pravljicami, a v njegovo življenje ni
segla toplota narodne duše. Živel je tuje življenje
dotlej in živel ga je poslej. Razdora med svojo po-
ezijo in svojim življenjem ni spoznal. Zato je živel po
tuje in umrl po tuje: v duelu. Umrl je v 38tem letu
svoje starosti, in umreti je morala tudi njegova po-
ezija z njegovim življenjem, katerega si ni znala pri-
dobiti zase. To je tragična krivda Puškinove poezije,
krepke ruske devojke, z malce romantičnimi očmi,
hčerke pofrancoženega očeta.
Za Puškinom je prišel Gogolj, iSog—1852, dobro-
dušni sinček mamice Ukrajine. Oglejte si kje, prosim
vas, njegovo podobo: oni mehki obrazek z volnenimi
pokornimi brčicami, ono otroško lice s čudnimi očmi.
Rečem vam, da se boste čudom čudili, ako vam
povem, da se je ta krotki dečko drznil satirično pikro
smejati nad celo Rusijo... Zdi se vam, da se more
za temi dolirodušnimi potezami skrivati samo naivnost,
fc njegovih ust menite vsak hip zaslišati idilično zalju-
bljeno storijco. In take je tudi pisal v svoji mladosti
(»Večer na pristavi pri Dikanjki«, »Mirgorod«. »Taras
Buljba«, »Nos«, »Plašč«). A pozneje je pisal »Re-
vizorja.« Ze semkaj ni spadal idilični Ukrajinec.
A škodilo mu takrat ni. V njem je kipela mladost,
in mladost marsikaj prenese. Bistre oči so mu gle-
dale v Božji svet, in v svoji prešernosti je bil zmožen,
nasmejati se enkrat pošteno nad neumnostjo višje
družbe, zlasti uradniške. Gogolj je bil talent. »Revizor«
pa mu je pisal usodo, ker ga je bil speljal v atsmo-
sfero, iz katere ni prišel mehki Gogolj več zdrav
nazaj. »Revizor« ga je spremil po ravni poti k »Mrtvim
dušam.«
Gogolj ni bil ustvarjen za svet »Mrtvih duš«,
pa \endar je globoko prodrl vanj. »Mrtve duše« niso
bile v  njegovih močeh, a on jih je pisal. V njih je
*) Prira. ????????? ;  ???????? ?????  ??????? ???????
??????????.
Slovenka
Str. 231
stopil na dno brezdanje bede, krivice, napake in
pregrehe, ki je polnila prepad med institucijami tuje
kulture in ruskim narodom.
Nanizal je dolgo vrsto prizorov in skupin ne-
zdrave sence in tope teme, narisal množico portretov
v svojem drastičnem žanru s tako naravnimi, krep-
kimi barvami, da gredo za vselej s teboj, ako si si
jih enkrat predstavil. A vsa ta zmešanost je s strašno
silo vplivala na pisatelja samega. Smejal bi se bil
rad, a njegov smeh se je spremenil v jok, obtoževal
bi bil rad, pa je samo tožil in tarnal, zdravil bi bil, a bo-
lezen se je zajedala vanj, kakor črv v javor Ukrajine. In
tako se je razlila črez celo to »poemo«, ki je hotela biti
hladnosatirična, vroča in neizmerna domovinska bolest,
temno naziranje sveta, katero samo semtertja prodere
pisatelj z zaničljivim smehom ali krvavim jokom.
V »Mrtvih dušah« je poskusil Gogolj premostiti
prepad mej tujim umom in rusko dušo. Sredi tega
mostu je hotel mirni kotiček za ruskega skitalca.
Potem pa je hotel klicati sem vesoljni ruski narod
na ta način, da bi se bil na tem mostu smejal, ne
zlobno in zaničljivo, ampak nebeško.
A poskus se mu ni obnesel. Lastno delo ga je
pokopalo. Počilo mu je srce. Umrl je v verski bla-
znosti. Leta 1852. so našli skesanega grešnika, mrtvega
pred svetimi podobami, pred katerimi je bil preklečal
cele dni v tihi molitvi...
Morebiti sploh ni bilo najti miru za ruskega
skitalca na Gogoljev način. Gogolja pa je stal ta
poskus življenja.
Gogolj je bil torej koncem svojega življenja
obupal, da bi sezidal most med tujo kulturo in ru-
skim narodnim duhom. Zato je v drugem delu »Mrtvih
duš« pustil v nemar svoje' prejšnje načrte in stopil z
nedovršenega mostu na ruski breg. Oznanjal je po-
vrat h krščanskemu življenju, opominjal kmete k po-
korščini do vlastelinov in vlasteline k pravičnosti in
usmiljenosti. Za nasprotni breg se ni zmenil več,
čeprav so bili tam vsi gospodovalci in potujčeni
strahovalci te ruske duše, v katero seje vglabljal sed;ij.
Minilo ga je veselje, s katerim je prej vihtel bič nad
propalicami z onoga brega. Za nje ni imel več očesa.
Tukaj v svetu ruske narodne duše mu je tako godilo,
da je bilo videti, da kratkoinalo odobrava vse, kar
je prej šibal. Seveda, hotel ni več imeti opraviti z
nasprotnim bregom, kjer mu je ugasnila luč razuma.
Iz teh poslednjih let Gogoljevega življenja se sliši
želja po prvotni naravi, a to je bil pri njem že za-
četek blazr>osti...
Na ruskem bregu, v svetu ruske duše je
ostal Dostojevskij (1821 — i88i). Vsi njegovi ro-
mani so ena sama ogromna in prekrasna študija
ruske duše. Dostojevskij je dedič že bolnega Gogolja,
in D o s t o j e v s k i j je bil sam bolan, epileptičen.
Oni strašni hip, ko je mladi Dostojevskij stal na ša-
fotu,  pričakujoč vsak trenutek smrtnega udarca, je
zapustil v njem globoke sledove. Poglobilo jih je še
prisilno življenje v Sibiriji, kamor je bil obsojen po
izpremenitvi smrtne obsodbe.
To so bili veliki momenti življenja, in v takih
momentih je imel Dostojevskij poslej pogosto priliko
opazovati ljudi. Videl je svoje tovariše, večkrat naj-
nižje elemente človeške družbe, v takih hipih, ko je
zasijala iz surove materije duša na dan. Od todi je
pisal svoje romane. Zato pa diha iz njegovih romanov
občutje velikih momentov.
V vsem svojem pripovedovanju je Dostojevskij
pristen Rus. Njegovo umetnost je rodila ruska za-
mišljenost in neprestano preiskovanje bistva vsake
stvari. To rastlino je težko presaditi na tuja tla. P'o-
.šnemati so ga poskušali Francozi in Nemci. A
uspehi so bili skrajno negativni. Do najstrašnejših ne-
umnosti in blaznosti so prišli zlasti nemški kopisti
Dostojevskega. Seveda se ni nič obdržalo, ker ni bilo
nič organičnega, nič premišljenega. Citai sem, da je
Strindberg pred leti hodil po Berolinu z Dostojevskega
»Razkoljnikovim« v rokah. Vsakega mladega pisa-
telja je vprašal: »ali ste že čitali »Razkoljnikova« ?«
In na to ga je izvlekel iz žepa, češ, da ga mora
modern pisatelj nositi zmirom s seboj. Po noči pa
si ga naj dene pod zglavje. — Ustajali so nemški in
skandinavski epigoni Dostojevskega drug za drugim.
A izginjali so potem skoro prav tako nepričakovano,
kakor so se bili pojavili.
Dostojevskij je pristen Rus, in baš po tem, kar
je prinesel novega, neznanega iz ruske narodne duše
v svetovno slovstvo, je zaslovel po vsem svetu. Do-
stojevskij je odkril čitajočemu občinstvu nove strani
dušnega sveta, in kot takemu mu pristoja odlično
mesto v svetovni literaturi.
Če se vprašamo, zakaj samo Dostojevskij ni
čutil one, splošne želje večjih ruskih pisateljev, želje,
zbližati na najboljši način tujo literaturo in odtujeno
inteligenco rusko s prostim narodom, odgovoriti si
moremo samo na naslednji način : Dostojevskij je bil
bolan. A za njegovo bolezen svet ni imel zdravila.
V resnici je Dostojevskij le v narodu nahajal zdravilo.
Narod pa išče zdravila v molitvi. In Dostojevskij je
šel v narod in molil z njim. Umetnik svetovne .slave
je molil za svoj narod, in narod je molil zanj, in Do-
stojevskemu je odleglo.
Tolstoj ne spada samo po svoji vzgoji na
zapadni breg, ampak tudi po svoji naravi. V njegovi
krvi živi nekaj strastnega, vročega in konvulzivnega.
To sta dva silna nasprotnika njegove velike ruske
duše — duše, ki išče Boga in samo v njem nahaja
svoje zadoščenje. Mogočen je bil vpliv vzgoje in
blagostanja na Tolstega — to nam kaže njegovo
življenje, še močnejše je bilo delo njegove ruske duše,
izviti se izpod gnile, pobeljene skorje življenja, ki je
ležala na njej, izviti se izpod nje in se vzdigniti do
večnih idealov — to nam kažejo Tolstega spisi. Dra-
str. 232
SLOVENKA
matični in pretresljivi so boji, v katerih sta trčila
drug ob drugega Tolstoj —¦ mlad, življenja željen
aristokrat, prepojen z lahkotnim, tujim življenjem, in
Tolstoj, kakršen bi moral biti po zahtevah svoje lastne
duše. Slovansko dušno skitalstvo je do-
seglo o Tolstem vrhunec. Mej tujo kulturo in
preprostim stanjem ruskega kmeta je prešel Tolstoj
vse stopinje. Iz prva često vdan tujemu življenju, je
občutil polagoma svojo zvezo s preprostim narodom.
Nezadovoljnost in dušni nemir sta ga gnala v narod.
Skepticizem hiperkulture je bil to, ki se še ni hotel
odreči nobeni svoji predpravici, dasi bi se bil moral,
če je hotel najti mir. Oni prosvetljeni um, ki je v
njegovem prejšnjem življenju omahoval med stoi-
cizmom in epikureizmom, je med prostim narodom
hkrati pozabil, da še ni našel miru svojemu gospo-
darju. Začutil se je visoko stoječega nad preprostim
ljudstvom in občutil potrebo in poklic, postati učitelj tega
naroda, v katerem je hotel prvotno svoji duši miru.
Celo življenje Tolstega napolnjujejo taki boji,
taka primerjanja in združevanja tuje kulture z rusko
dušo. In »velikega pisatelja ruske zemlje« je moralo
stati veliko bojev in spoznanj, spoznanj tako globokih
in pomenljivih, kakor je življenje globoko in pomen-
ljiv njega namen, predno je zavrgel kulturo, predno
se je odrekel slavi pisatelja »Vojne in mira«, »Ane
Karenine« itd. ter se za vselej spustil v naročje pri-
rode. Ne, to ne more biti samo hrepenenje po [iri-
rodi a la Rousseau, to mora biti instinktivno spo-
znanje, da leži na dnu preproste ruske duše zaklad
individualne kulture, ki samo čaka poklicanega člo-
veka, da ga igrebe.
V Tolstem se najjasnejše kaže dušno skitanje
inteligence, ki jo je tuja kultura predaleč ločila od
naroda. Vsak narod je organizem sam zase. Kolikor
različnih narodov, toliko organizmov. In vsak zdrav
organizem je nepretrgana veriga členov, ki so med
seboj v neprestani dotiki. Kakor hitro je pretrgana
ta veriga, je organizem bolan. V slovanskih na-
rodih do najzadnjih časov ni bilo sklepajočih členov
med inteligenco in narodom. Med inteligenco, v tujem
duhu izobraženo, in narodom so zevali celi prepadi.
Odtod ta bolest v slovanskih pisateljih, globoko ču-
tečih členih organizma z razdorom v osrčju.
Kaj hočemo?
Zofka Kveder.
»Kaj hočemo?« In odgovor se je glasil: Ho
čemo delovati na to, da bi se zvišal duševni niveau
žen; da bi žena bila vznesena za višjo svojo nalogo
v družini in narodu; da bi se dosedajne ponižujoče in
podcenjujoče naziranje o ženi in njenem namenu v
življenju, ki vlada tako med moškimi kakor rned
ženskami samimi, nadomestilo z višjim, dostojnejšim,
današnjemu razvoju primernejšim naziranjem ; in na-
posled, da bi se s takim postopanjem došlo do viška
razvoja med možem in ženo, da bi se toraj uresničila
in spoznala ista veljava in ravnopravnost žen z možmi
v obče. Da bi ne vzklil kak nesporazumek, recimo
raji tudi takoj, česa nečemo. Nečemo toraj žen od-
vajati od dosedanjih. prirojenih dolžnosti, ampak
obratno, hočemo jih dovesti k globokejšemu spozna-
vanju teh dolžnosti; nečemo vesti žene k temu da bi
se z možem mučila zato, kar po pravici spada možu,
ampak obratno, hočemo delovati k spravljivi obme-
jitvi delokroga obeh spolov; nečemo, da bi žena zgu-
bila svoje dosedanje čednostne in moralne prednosti,
ampak obratno, da bi jih zvečala in razširila ; in
končno nečemo povleči žene v poulični hrup in kalni
ples nizkih bojev, ampak obratno hočemo jo nad vse
nizko, surovo in umazano zvišati. 'Osobito je nečemo
vesti  k   ničemur,  kar bi  bilo  njenega  prirojenega
zvanja nevredno; ali k vsemu, v čemer more biti z
uspehom delavna«.
Čitala sem ta odstavek v češkem romanu Jožefa
Laichter-ja »Za resnico« in zdelo se mi je, da bi ta
program ženskega lista, katerega je pisec vplel v
svpj umotvor, da bi bil ta program lahko, — ne, da
je to program tudi naše »Slovenke.« Kako nizko,
kako naivno se v obče razumeva delovanje našega
lista, vedel bo le oni, kateremu so interne uredniške
razmere nekoliko natačnejše znane. Vsak čitatelj misli,
da ima pravico diktirati listu smer. Pripeli se, da kake
stvari niti ne razume, da misli nekaj čisto protivnega,
kar se je hotelo z dotično notico, razpravo, črtico doseči
in eto, takoj sede in napiše svoje zahteve, grozi se in,
če druzega ne, pripravi urednici zopet jedenkrat par
grenkih, neprijetnih trenotkov. Jaz mislim, da ne bi
smelo biti take tesrtosrčnosti med nami, da so tendence
» Slovenke » tako vzišene in plemenite, da se morejo
le nazadnjaške, psevdo-moralne in tesnosrčne osebe
zgražati nad njeno vsebino. Razjašnevati pojme, bo-
riti se za resnico, za prosveto, za vse vzvišene, visoke
cilje človeštva, to je mislim vendar koristnejše in višje,
nego pribavljati naivnega čtiva za sen
timentalne dušice nekaterih nežnih dam
in gosoodičen.
SLOVENKA
Str. 233
»Slovenka« se bori za emancipacijo, za jednako-
pravnost ženstva. Seveda pod emancipacijo in jednako-
pravnostjo se pri nas razumeva to, da hočemo biti me
ženske — moški. Težnja po višji naobrazbi, po socijalni
neodvisnosti, po prostosti individualnega razvitka, —
vse to se smatra kakor težnja za nekako preosno-
vitvijo ženske v neki čudni, nesimpatični srednji spol,
ki je zavrgel vse čare ženskega bitja in duše, ki pa
se vendar ne more povspeti do one brezčutnosti in
jakosti moškega karaktera ali bolje — moških manir.
Emancipacija se smatra pri nas kakor nekak boj proti
družini, proti prvemu in naravnemu ženskemu zvanju ;
socijalna samostojnost žen je pravo strašilo, kjer se
našemu ljubeznjivemu močnemu spolu zasvetijo nakrat
kuhalnice, metle, otroške plenice pred očmi. Socijalna
samostojnost žen jim pomenja cel preobrat vseh do-
sedajnih razmer med možem in ženo. No, ta bojazen
je jako smešna. Žena bo vedno rada ostajala v dru-
žini in se iz neodvisnosti lastnega dela in truda zopet
rada vračala nazaj v zatišje srečnega domačega
življenja. Žena se svojega naravnega poklica kakor
soproga in mati nikdar neče odučiti in naj se tudi
v najranejši mladosti priuči sama vladati nad seboj,
sama skrbeti za-se, sama se udeležavati velikega,
mučnega, eksistenčnega boja. Ne bo se pokvarila, ne
bo udušila in zatrla svojega ženstva, ne, ampak na-
učila se bo ceniti sebe, naučila se bo spoznavati svojo
dušo in dušo drugih in ne bo se prodajala za lep
naslov ali polno mošnjo, ne bo se ponujala na raznih
ženitbenih trgih, ne bo tako poniževalno ribarila za
poročnim prstanom in iskala »partije«, ki ji obeta
lepih oblek, služkinjo, dober obed, preskrbljenje.
Preveč bo cenila sebe, da bi se mogla zamazati s
takim mišljenjem, in kar je glavno, ona ne bo p r i-
m o r a n a, da tako misli in dela. Njena duša ne bo
tako plitka, da bi jo vsak salonski oblizanec pri
prvem plesu začaral, da bi bila takoj pripravljena, reči
»da«, pripravljena za prvega, ki se oglasi od onih pet,
šest častilcev, s katerimi koketira in ki stoje nižje ali
višje v vrednosti po žepih, po penziji, po drugih ta-
kih vnanjih okolnostih.
Sicer se ne čudim, da je temu tako. Moj Bog,
kako pač se ženske vzgajajo? — Zato, da dobe moža.
In kdo nas vzgaja? — Možki. To gre vse po receptu.
Samo čitajte n. pr. Rousseau-vega »Emila«. Ko piše
o vzgoji Zofije, pravi : »Žena je stvarjena glavno zato,
da se dopada možkemu.« Ali pri vzgoji Emila ne piše
nikjer: »Mož je vstvarjen, da se dopada ženi.« — »Ni
dovolj, da so vredne spoštovanja, ampak morajo biti
tudi spoštovane. Ni dovolj, da so lepe, ampak mo-
rajo se znati tudi omiliti. Ni dovol), da so čednostne,
ampak morajo biti priznane ža čednostne. Mož, ki je
pošten, je odvisen samo od sebe samega in lahko
kljubuje javnej sodbi; ali žena, ki živi pošteno, je zvr-
šila samo polovico svoje naloge, ker ji mora ravno
toliko veljati to, kar svet o njej misli, kakor ono, kar
je v resnici... Vsaka žena hoče, da se dopade možkim,
ker mora to hoteti.«
Ako govori tako mislec, kakor je Rousseau,
potem je naravno, da ima ostala množica še mnogo
bolj tesnosrčne nazore o ženi. Ženske se ne vzgajajo,
da bodo enkrat dobre matere in soproge, ampak zato,
da dobe moža. Osemnajstletna devojka nima ni
pojma o življenju, nima ni pojma o kaki vzgoji in čez
leto dni naj bi bila družica, najbolji in prvi prijatelj
moža — in mati.
Možje sami hočejo tako dražestno, igravo, naivno
stvarčico, ali vprašanje je, če se more res kedaj iz-
cimiti o taki zvezi ona velika, globoka ljubezen, ki
je pogoj sreče, visoka ljubezen dveh sorodnih duš.
ki traja tudi preko dobe mladosti in zrelosti, ko so
lica še gladka, ko je glas še milozvočen, ko so lasje
še črni. Mož lahko ljubi tako ženico ; da-li jo pa tudi
ob jednem spoštuje, to je drugo. Ali more taka površna
narava res imponirati njegovemu duhu, ali more pri-
čakovati, da bo tako mehko, naivno bitje kedaj znalo
1'azumevati in prenašati vse vihre življenja ? Ali more
taka žena razumevati težnje njegove duše, ali bo znala
kedaj samostalno misliti, mu bo znala biti dober
čuvar-prijatelj, kadar sam ne ve, ni kam, ni kod?!
Ona bo gledala življenje k večjemu z njegovimi
očmi ; ako jo privede tako daleč, da bode nje-
govo slepo orodje, potem je lahko srečen. Nikdar pa
ne bode ona oseba, individuum z lastno voljo, lastno
dušo, ker to nikdar ni bila ; v najboljem slučaju po-
stave slab »eho« onega, katerega ljubi.
Žena .se danes vzgaja za odvisnost. Po vseh
pravilih naziranja in vzorov mase vzgojena žena je naj-
nesrečnejši stvor pod solncem. Prava sužnja je. Graja
javnosti ji je največja nesreča, ki jo more zadeti ; njena
narava, njen temperament —¦ ako ga razne formule
etikete in namišljenih prednosti še niso docela iz-
koreninile —-, je ukovan v železne verige, njene misli
niso proste, da ne govorim še o dejanjih. Tudi srečna
ne sme biti po svoje, o ne ! Vse njeno razvedrilo in
njeno veselje se sme gibati samo v patentovanih, od
vseh zasukanih moralnih tetk obojega spola odobrenih
mejah. — To se imenuje potem vzor-žena.
Ako je lepa in dražestna, osrečila bo moža za
jedno leto, . pozneje ga, — ako si je prisvojila kaj
upliva nanj ¦ - pobedasti, potegne ga k sebi v svoje
predsodke, v svojo malenkostno tesnosrčnost ; ako ne,
ako tudi tega ni dosegla, capljata oba jeden poleg
drugega, topa, tuja in nepoznana, in vse, kar ju še
veže mej seboj, je navada, če ne samo čut nekake
»dolžnosti«.
Žena, ki si je očuvala svojo osebnost, bo moža
vedno prej osrečila, kakor one punčke iz voska, ka-
tere si mož po svojem formul'ra. Slepo pokoravanje
in obožavanje njegovih želja in besed moža dolgo-
časi, ako ne vstvari iz njega egoista-tirana. On se
naveliča take  žene,  ki je vedno jednako pohlevna,
Str. 234
SLOVENKA
poslušna in dobra, njemu ne more ona dati nič no-
vega, ne zanima ga, ko jo je enkrat upoznal. Obratno
bo žena, — ki se zaveda svoje duše, ki nima ni one
nizke trmoglavosti razvajenih otrok, ki se tako često
najde baš pri »najbolje odgojenih« ženah, niti se ne
diči s tem, da se je iz ljubezni do moža odpovedala
svoji osobnosti, da se je pretvorila v njegovo senco,
v njegovo robinjo, — mnogo bolj, dlje in trajnejše
zanimala moža. On ne bo videl v njej slabega, otro-
škega bitja, ki potrebuje njegovega varstva in nego-
vanja, on bo spoštoval v njej jednakopravnega, jedna-
kovrednega druga sebi.
Ali vidijo možje danes v družini v nas družice,
prijatelje, žene, ki stoje na istem mestu, kakor oni ?
— Jako dvomim. V najidealnejšem našem zakonu bo
smatral mož v dnu svoje duše ženo nižje od sebe,
tako kakor da je n. pr. njegovo najstarejše dete,
potrebno njegove pomoči in njegovih skrbi. Kako
čestokrat se čuje v možki družbi oni na pol prezirni,
na pol dobrohotni vzklik: »Ženske so ženske!« Žena
se bagatelizira, — in tega smo žene same krive.
Priznajmo, nekako dopada se nam, ako se skrbi za
nas kakor za nedoraslo dete, ako se nas čuva in ne-
guje, kakor da smo prešibke, preslabe, da to činimo
same. Prisoja se nam tako malo samostalnosti, da
že same verujemo v to svojo namišljeno nežnost in
slabost.
Zato je toliko žen, katerim se zdi nežensko po-
tegovati se za socijalno jednakopravnost obeh spolov.
Nežensko jim je, ako se žene potezajo za višjo na-
obrazbo, da zahtevajo pristop tudi do uglednejših mest,
katera so doslej zasedali le možki. Da bi bile ženske
zdravnice, da bi zavezavale gnjusne rane, da bi iz-
vrševale operacije, — hm ! kako nefino, nenežno !
nežensko ! Ženski advokati. — kaka absurdnost !
Ženski trgovski potniki — smešno ! Ženski inženirji,
ženski tovarniški vodje, ženski mehaniki — ah ! do-
velj, dovelj ! Kam pa z možkimi, ako jim počno še
žene delati konkurenco ! — In pametne dame zma-
juje z glavami in ogorčeno vzklikajo : Glupost ! —
Ali tega ne pomislijo, da imamo ženske nosače opeke,
da imamo ženske bolniške strežnike, da imajo male
trg-ovine in obrtnije mlade 14-letne, takozvane »Lauf-
mädchen«, da imamo tovarniške in poljske delavke,
ki morajo opravljati najtežja, najnapornejša dela.
Jasno je, kakor beli dan, da je konstitucija ženskega
telesa nežnejša, nego ona možkega, da fizična moč
moža preseza znatno fizično moč žene, — nikakor
pa ni dokazano, da so duševne zmožnosti žene tako
slabe, da se ji ne morejo poveriti opravila, ki za-
htevajo duševni napor, ali ki zahtevajo kakoršnokoli
darovitost duha. Ako je nežensko, pripuščati žene k
opravilom, kjer pride v poštev psihično delo, ako je
nežensko, dopuščati ženam, da izobražujejo svoj um,
potem je naravnost brutalno, surovo in nehumanno,
dovoljevati  ženam, da opravljajo težka dela, ki niso
primerna njihovim telesnim silam, nečloveško je pri-
puščati, da stopajo v konkurenčni boj s svojimi moč-
nejšimi možkimi kolegi, da pred časom radi težkega
telesnega napora uničujejo svoje moči in si okrajšajo
življenje.
Ako goni danes socijalna beda tudi žene ven
iz komodnega, srečnega zatišja družine v naporni
boj za obstanek, potem je le pravično, da se ji do-
voli uporabljati in uveljavljati svoje moči na način,
ki je najprikladnejši njenim osebnim talentom in
osebnemu okusu.
To je naravno, da — toda naj zopet navedem
citat iz romana, katerega spominjam v početku te
ra ^pravice :
»Sodim, da žena v življenju ne bode nikdar v
celoti prevzemala vseh onih poklicev kakor mož, da
bode v tem praktičnem in bednem življenskem boju
ostala med možem in ženo vedna razlika in da bode
žena v družinskem življenju vedno igrala svojo glavno
ulogo, in sicer nlogo mnogo znamenitejšo kakor danes,
ker bo stala na vi.šji stopinji in ker se dvigne tudi niveau
družine same. In iz tega sodim : temeljita, najvažnejša
vzgoja, v kohkor se tiče človeka v obče, ta vzgoja,
katere naloga je dopolnitev in podpora detskega raz-
voja, mora biti popolnoma jednaka«. — To je, da se
privede tako ženo, kakor moža k spoznanju sebe.
»Vedno počiva v samospoznanju resnično, pravo ra-
zumevanje življenja«. »Jedino človek, ki nastoja spo-
znati sebe, doseže temeljito, globoko naziranje o živ-
ljenju in svetu, ki ga obkoluje. Mnogokrat je to
neprijetno, pečati se s seboj, ali nekoristno to ni. Stoji
to silnih pretresenj, bojev in duševnih bridkosti, tudi
mnogo trpkih solz. Ali čemur se človek najbolj čudi,
je to, da vse to ne utrudi duše, ne oslabi, nasprotno
ojača, da se tem laglje zoperstavlja vsem vnanjim in
notranjim razporom. Fin de siecle ! Človek živi v
toku življenja in se zaman brani njegovega upliva.
Z gorečim delom gradi v sebi in ravna, samo da bi
imel zalogo orožja proti napadom. Kadar je pa sam
srečno gospod situvacije, gleda mirno na to delovanje
zunanjega sveta krog sebe, dovoljuje mogoče zdaj pa
zdaj kakemu uplivu od zunaj zmago, kar mu pa
sedaj ne more več škoditi. Samo ta, ki se je na ta
način dvignil, z lastno močjo duše in z močjo svojega
prepričanja, samo ta se lahko obdrži na višku take
brezskrbnosti«.
Dajte nam prosto.^t individualnega razvitka,
vzgajajte nas ali ne trudite se, držati nas v nevednosti
in neumnosti, ne delajte nas bedastih, mesto da bi
nas učili ! Otvarajte nam oči, da vidimo lastno dušo,
in ne bo vam treba graditi nam predsodkov, kovati
nas v verige tesnosrčnosti in nevednosti, da se »ne
zgubimo«. N e v ed n o s t in slepota so nam naj-
hujši sovražniki. Čemu nas vzgajate v otroke,
ko bi nas lahko vzgojili v ljudi, čemu nas skrivate
pred lastnimi očmi, mesto da bi nam rekli : Iščite
SLOVENKA
Str. 235
sebe ! Ako probudite v nas ponos čiste duše, zavest
jakega karaktera, bodete lahko brez skrbi, da si
same najdemo srečo. Sreča je v nas, ni v tem, ali
dobimo moža ali ne, ni v tem, imamo-li doto ali ne.
Ako sledimo kedaj komu v mirni družinski hram, ne
bomo storile to z mislijo, da smo »preskrbljene«, ampak
z najsvetejšim sklepom naše duše, da osrečimo moža, ka
terega ljubimo, da osrečimo otroke, ki bodo kedaj naši.
In ako moramo ostati zunaj, kjer vrvi ljuti boj obstanka,
ne 'bojte se. tudi tukaj si bomo znale priboriti mirno,
zadovoljno srce.
Nikdar pa ne bomo srečne, ako nas vspavate v
pogubljivi, nevedni, lažnjivi sen. Morda se kedaj pre-
budimo ; morda prepozno da nadomestimo, da po-
pravimo, kar ste zakrivili vi. In če propademo, ne
smete nas obsojati : naš pad je tiha, strašna kletev
na one, ki so nas vzgojili v slepa, gluha bitja z dušo
opice in pobarvanim srcem salonskih igrač !
Študentke.
Piše : Zofka Kveder.
(Nadaljevanje.)
V.
Minula je pomlad in leto in zima. In zopet je
bila pomlad. Prišla je sem od juga vsa mlada, sveža,
burna in v hipu je zakraljevala povsod. Na curiškem
jezeru zibalo se je vse polno malih čolničev. Kakor
rože so bili na divnem, krasnem modrem polju. Na
quaju je šetala pisana množica v veselih pomladnih
toaletah. Zrak je odmeval cvrčanja, petja, veselega,
nejasnega šuma, — pomlad je pela, pomlad.
Pred glediščem, ob kraju jezera, stalo je društvo
visokošolcev. Sešli so se tako polagoma na trgu, v
ulici, in vedno se je še kak novodošlec pridružil. Saj
je bilo vse zunaj, da se nagleda in naužije teh milih,
krasnih dni. Sami znanci so bili. In mnogi od njili
se niso videli že dolgo. Živeli so sami zase, študirali
na različnih fakultah in pohajali različna društva.
Srečavali so se morda pač tu in tam na ulici, ali ni
se jim dalo razgovarjati. Zakaj ? — v zimi in prvi,
deževni, megleni dobi bližajoče se pomladi ? 1 Ko je
bilo tako pusto zunaj, ko so vse hiše tako strogo in
sivo spale ob straneh. — Ali danes je bilo solnce in
tako lepa, lepa pomlad. Pa se jim je zahotelo malo
znanih obrazov, malo šale, pripovedovanja, brezpo-
membnih, ali vendar tako milih opazk in malo dobro-
dušnega smehu.
Dimoff je prvi izšel iz svojega zatišja. Motel je
doli v mesto, da obišče Pestalozzijev dom in zopet
enkrat malo pregleda bogato zbirko raznih pedagoških
listov vseh dežel in jezikov. A prišel je komaj malo
doli v živahne mestne ulice, ko je srečal dva znanca.
Nikamor nista hotela ta dva, samo tako sta hodila
po ulicah brez cilja. In Dimoffu se tudi ni več tako
jako dalo iti študirat pedagoških listov. Nekdo se je
spomnil na veslanje. Pa so odšli k jezeru in seli v
čoln. In za čudo, v teh čolnih, katere so srečavali
in prehitevali, je bilo polno znanih obrazov. Malo so
se zastavili, razgovarjali se preko in odvesljali dalje.
Bilo je tako lepo !
— A kje je tvoja žena ? — vprašal je Pavel
Lewinsky, oni Rus z dobrim, otročjim srcem, ka-
terega zaročnica je študirala v Petrogradu medicino.
Kje je tvoja žena? že dolgo jo nisem videl. —
— Ah, Ana ! — nasmehnil se je Dimoff in nekaj
svitlega mu je šinilo preko lica. — Zakaj naju ne
obiščeš? Zvečer od šeste ure dalje sva skoro redno
doma, ako ne greva v gledišče. Preko dneva je pač
težje. Jaz grem po svojiii potih, ona po svojih. Opoldne
se dobiva pri obedu v ruski kuhinji, zvečer doma,
pa si takrat še-le pripovedujeva, kje vse sva bila in
kako sva sprovela dan. —
— Jaz bi ne bil nikdar verjel, da boš ti kedaj
nje mož ! — pripomnil je Lewinsky dobrodušno. —
Tako grozno površen si bil včasih !
— Da, da ! — smejal se je Dimoff. — A jaz
sem bil takrat uverjen o svoji veljavi !
Oni drugi, — bil je Mihajlov, — je dodal :
— Ali svojeglav si še vedno. Kadar si nekaj
teorij zabiješ v glavo, potem s teboj ni razgovora.
In ničesar se ti ne more dokazati ! ¦—
— Prav, kakor tebi ne! Ti ne boš s svojo ab-
straktnostjo nikdar ničesar dosegel. In to je še naj-
lepše, da ti sam ne vidiš, kako nasprotstvo si ! Tvoje
mišljenje in tvoje življenje, — večjega kontrasta si
misliti ne morem ! —
— Ker si preplitek, da bi me razumel ! Jaz se po-
korim vsem vašim pravilom in formam življenja, ker
mi je to življenje, ker sem jaz sam sebi premalen-
kosten, da bi potrošil toliko duševnih sil na sebe in
sebi jednake, kakor vi. Moj ideal je masa, vesoljnosl.
— ali ne od danes, ali jutri, ali od včeraj, ono da-
leko, neznano, ki pride tekom časov. —
Ah, Mihajlov je bil zopet v svojih meglovitih
teorijah ! Dimoff se nikdar ni mogel premagati, da
bi ne počel na taka izzivanja z vso strastjo svojega
temperamenta pobijati teh čudnih, sanjavih nazorov.
Str. 236
SLOVENKA
Ali preje bi bil premaknil par švicarskih gor iz svo-
jega mesta, kakor le za pičico omajal Mihajlovo pre-
pričanje.
Lewinsky se je tiho nasmihal svojeglavemu filo-
zofu in njegovemu gorečemu protivniku. Mislil je na
Petrograd in na svojo zaročenko. In nekako tesno
mu je postajalo v duši. Bil je dober, dober, tako jo
je ljubil, a kaj je mogel zato, da ga ta ljubezen sedaj
ni več tako osrečevala, kakor prej. Mučila gaje, ne-
zadovoljen je bil in čemeren, in tuja sreča ga je zdaj
samo še bolj spominjala, s kako skromnim delom se
mora zadovoljiti sam.
Dimoflfa je imel rad, ali ni se mogel premagati,
da ne bi včasih mislil :
— Glej, kako je srečen! A jaz sem sam, sam!
Midva sva tako daleč, daleč! —
In mislil je na njo in bilo mu je tako težko,
mučno, da se mu je zdelo vse glupo in brezmiselno,
tudi ta njihova ljubezen, v katero sta v početku tako
blaženo verovala. Da, s početka je bil celo ponosen
na to, da sta tako daleč jeden od druzega a da se
vendar tako zelo ljubita, da sta srečna v tej ljubezni.
Ali vedno bolj je izginjaval nimbus, s katerim je
olepšal to njuno razmerje. Minulo je pol leta, jedno
leto, da se nista ni jedenkrat videla, in zdaj mu ni
bila ta ljubezen več krasen, svitel sen, v katerega
se je zamislil vselej s tako srečnim, srečnim srcem,
— ne zdaj mu je bila ta ljubezen muka. Srce mu je
bilo, kakor prenapete strune, kakor da mora vsak
dan nekaj priti, kar ga oslobodi iz tega mučnega
duševnega stanja. In bal se je, da ne pride nekaj
temnega, nekaj silnega in krutega, kar mu za veke
poruši še ono malo vere, kar je je živelo v njegovi
duši v ono daleko a svitlo, mamečo, divno srečo,
katero si je nekdaj zamislil... Iz njenih pisem je citai,
da je ona v jednakem duševnem razpoloženju. Njena
pisma so se mu zdela prisiljena, neodkritosrčna.. Oni
ljubeznjivi ton, tako poln gorečega čustva v početku,
premenil se je zdaj v nekako nervozno, nezadovoljno
vzklikanje. V jednem pismu menjavala so še najraz-
ličnejša čustva, neposredno, jedno za drugim. Videl
je iz njih, da sta si slična, da njune duše ne pia-'
vajo več v onem visokem, srečnem miru, katerega,
sta si ustvarila v početku. Da bi bila vsaj skupaj, da
bi se mogla vsaj včasih razgovoriti, videti ! Ali tako !...
Ah, on je čutil, da se bo polagoma vse, vse lepo
sesulo v njegovej duši, da ne bo ostalo nič, nič, samo
neka apatična otrpnelost...
Ona dva sta se ])repirala, ali Lewinsky ju ni
slišal. Zagledal se je tjekaj nekam nad gore. Bilje že
brez misli, samo neko trpko, mučno čustvo mu je
ostalo v duši.
Nekdo jih je pozdravil.
Dimoff se je tako hitro obrnil, da se je čoln
močno zagugal in da je malo vode plujsnilo baš na
Mihajlove hlače. Nemilo se je razsrdil, no, Dimoff ga
ni poslušal. Mahal je s klobukom, onemu v pozdrav,
koji jim je prej zaklical.
Bil je Farinelli. Sedel je sam v čolnu in sedaj
brzo porinil prav k njim.
Z Dimoffom sta si segla v roke. Tedaj ob Šašini
smrti sta se jako zbližala.
— Kako, vi na jedenkrat tu?! — čudil se je
Bolgar. — Menil sem, da se voziti na Seini ? —
— Ravno danes sem došel. Bil sem pri vas, ali
ni vas bilo doma. Pa sem šel malo na jezero. Vse
popoldne veslam že tod okrog. —
— Kako to, da ste došli iz Pariza? —
— Dolgočasil sem se tamkaj, okritosrčno re-
čeno, — odzval se je Farinelli. — Postal sem menda
že jako podoben staremu penzionistu, katerega živci
ne prenašajo več one buke svetovnega mesta. No, in
to je res, postaral sem se. —
— Pa za to ste odšli iz Pariza ? — čudil se je
Dimoff dosti naivno.
— Ne ravno zato, ali... no, pa o tem se še lahko
pogovorimo ! Kako se vi tu še kaj imate ? Srečni ? —
— Da, jaz jako! Sicer je, kakor vedno. Zadnjič
se je jeden zastrupil — propal je na izpitu, mnogo
jih je zopet odišlo, došlo je prilično novih... A kako
je v Parizu ? Ste zahajali kaj med rusko kolonijo ?
Tudi nekaj Bolgarov je tam. —
— Nekatere sem upoznal. Ah, da — Sonjo
Ivanovno ste poznali ?
. — Da, kaj je ž njo ? —•
— Mislim, da se ji godi prav grozno. Videl sem
jo parkrat. Sama kost in koža. Tudi je menda postala
sušičava vsled bede in napora. Po zimi je bija bolna.
Pisala mi je, da jo obiščem. Stanuje v nekem uma-
zanem predmestju v sedmem nadstropju, v pravem
brlogu, brez luči in zraka. Bolna je bila menda od
lakote in mraza. Odišel sem takoj v ono rusko društvo,
da ji kaj pomorejo, magari po sili, ker je v vsej svojej
bedi grozno ponosna. Okrevala je, aH jaz mislim,
da se je uničila za vedno. Rusija je menda ne bo
videla nikdar več.   —
— Grozno ! Prijateljica moje žene, ali sedaj ji
že mesece nič ne piše. Jaz ne odobravam takega te-
ženja za svojimi cilji, ki je že indentično s pravim,
samo še krutejšim samoubojstvom. —
Veslali so h kraju. Ker so imeli čolne od raz-
hčnih podvzetij izposojene, domenili so se, da se sni-
dejo pred glediščem.
Mejpotoma so srečali še druge znance, in zdaj
jih je stala cela gruča pred glediščem in debatirala.
Za dober teden je imelo biti gostovanje Duse, pa so
šli nekateri takoj k blagajniku, da jim rezervira pro-
store vsaj še za nekaj dni.
Nekateri so se razgovarjali o najnovejšiih po-
litiških dogodkih v Rusiji, Srbiji, Bolgariji, drugi so
rešetali  vsebino  berolinskih in bečkih socijalističnih
SLOVENKA
Str. 237
listov. Polagoma so se na to razhajali, največ po
dva, tri.
— Idite z menoj ! — dejal je Dimoff Farinelliju.
— Videli bodete moje stanovanje, in moja žena vas
bode vesela. —
— Pa idem, — je odvrnil Farinelli in počasi
sta odišla proti zgornjemu mestu. — Povejte mi kaj o
sebi in svoji ženi ! — zaprosil je Dimoffa.
In ta je počel pripovedovati, kako sta se v po-
četku zimskega semestra vzela, kako živita in kako
jima je lepo in krasno. Za jedno leto zvršita študije,
potem se vrneta v Bolgarsko. Ogrel se je in pripo-
vedoval vse one male, srečne malenkosti, ki se po-
navljajo vsak dan in ki znajo tako zelo osrečiti
človeka.
— Čez dan sva jako malo skupaj, preveč se
motiva inače. Ako sva doma, sediva vsak v svojej
sobi, ker če sva skupaj, mine nama dan, pa da ne
delava ni pičice. Od stanovanja imava vsak svoj ključ,
pa prideva in greva, Ivakor se pač komu poljubi.
Ali na večer, znate, nama je tako lepo. Vedno ve-
čerjava doma. Nekaj delikates, sira ali salame in malo
svežega masla, pa čaj. Ali tako je lepo ! —
— In če pridejo otroci? — vprašal je Farinelli.
— No, potem pač zgubiva jeden semester, ali
to nič ne de ! Ali poznate Gordonovo ? Medicino štu-
dira, a on jus. Pred dvema letoma sta se vzela. In imata
že jedno dete. Tako je zdravo in ljubko, čeravno ne
more biti mati celi dan pri njem. Pri neki ženi je, v
oni hiši, kjer stanujeta. Včasih opoludne gresta za
kake pol ure na sprehod, a redno jih bodete videli
z vozičkom, kjer peljeta malo. A to nič ne de, —
ponavljal je Dimoff. — Samo, da je sreča, vse drugo
je potem tako lahko! Razumete, da včasih sam ne
vem, kako mi je, od same sreče. Kar vse mi miglja
pred očmi krasote, v srcu mi je tako milo, kakor, da
mi vse poje, vriska v duši, kar nekam bi poletel,
nekam, nekam!... Tako sva srečna z Ano, tako zelo!
Vsa druga je ! Samo da jo vidite, oči se ji vedno
bliskajo, krešejo, tako je mila in lepa ! Tako zelo jo
imam rad! —
Dimoff je utihnil in njegove smeječe, srečne oči
uprle so se nekam pred se, nekam, nekam, nekam...
Sam ni vedel, kje, kaj je krog njega, samo tako srečen
je bil, tako, tako...
Tudi Farinelli je molčal. Nekaj mu je ležalo na
duši. Tako rad bi bil vprašal za Lizo, tako rad, a ni
mogel, nikakor ni mogel. Kakor, da je vse zakopano
v duši, vse, vse za vedno, da nikdar več ne vstane.
Lani po Šašini smrti se nista več videla. Odišel
je v Pariz. Vse ono težko od Šaše je čul od Ane
in bilo mu je, kakor, da ne sme biti nikdar več sre-
čen. Od t;daj ni nič več čul od Lize. Dopisaval si
je pač z Dimoffom, ali ta se je ogibal vsega, kar
bi moglo spominjati na one prošle dogodke in sam ni
hotel vpraševati.
Želel je zdaj, da Dimoff počne razgovor o Lizi.
pa ga je zopet izpraševal o znancih o predavanjih,
profesorjih. A Dimoff ga ni umel kaj hoče. Zdelo se
mu je pač, da želi Farinelli nekaj čuti, nekaj poiz-
vedeti a ni mogel razumeti kaj. Da pove kaj o Lizi,
bilo mu je sicer že parkrat na jeziku, a vselej se je
še spomnil, da bi bila morda indiskretnost, nekako
netaktno vsiljevanje v intimne zadeve Farinellija.
Mračilo se je, hlad je rasel in ljudje na ulicah
so se nehote zavijali tesneje v svoje plašče in ogrinjala.
V Farinelliju je rasla želja, da čuje kaj, pa bila
najmanja, vsakdanja malenkost o Lizi.
- Vprašam, vprašam, — ponavljal si je v mislih,
a vprašal le ni. Dospeli so prav na višek gornjega
mesta. —
— V tej ulici stanujem, — je rekel Dimoff.
In takrat je vprašal Farinelli :
— In kako je gospodični Lizi Aleksandrovni ? —
Njegov glas se je tresel, čeravno se je trudil, da
doni vprašanje, kolikor mogoče, navadno.
— Kako sem smešen, mislil si je. Najprvo to
obotavljanje in sedaj se mi trese glas ! In kako be-
dasto vprašujem. Gospodični, gospodični Aleksan-
drovni ! ! Kako afektirano ! Kako to, da se mi Dimoff
ne smeje, pa to je vse tako smešno, tako smešno !
— Liza ? — ponavljal je Dimoff. — Liza je vedno
jednaka. Obiskuje nas. —
Tudi on ni mogel ubraniti, da mu ne odmeva
v odgovoru neko začudenje.
— Za Lizo vpraša. Morda je prišel radi... Kdo
zna, morda...
In te pretrgane hipne misli so se tresle v nje-
govem nerodnem odgovoru. Bil je nevoljen in jezen
sam nase. Tako sta oba v jednakem, neprijetnem raz-
položenju vstopila v malo hišo, ki je ležala v prijetnem,
skromnem vrtu.
— V drugem nadstropju smo. krasen razgled
imamo, — rekel je Dimoff, in hitro sta se počela oba
razgovarjati o razgledih, kakor, da sta vesela te pri-
like, da preideta preko zadrege, katera se je nehote
obeh polastila.
Nu, zgoraj je bilo stanovanje zaprto, in Dimoff
je zastonj iskal po svojih žepih.
— Vidite smole ! Pozabil sem ključ v domači
suknji, a Ane še ni. Čakati morava. —
Naslonila sta se na okno na stopnicah in čakala.
Nekako vesela sta postala radi te male neprilike.
— Danes imam vsaj tovariša, — smejal se je
Dimoff.
— Kaj se vam večkrat pripeti kaj tacega ? —
— O že parkrat ! A najinteresantnejše je to, da
sem vedno le jaz, ki čaka pred vratmi, Ane nisem
še nikdar zasačil v takem prijetnem položaju. —
— Nimate služkinje ? —
— Ne. Ne potrebujeva je. Dve sobi imava samo
in malo kuhinjico, kjer se nikdar ne kuha. Služi nama
Str. 238
SLOVENKA
za biblioteko in umi valno sobo ob jednem. Zjutraj
pride vedno'postrežnica, a potem je mir. Pravo štu-
dentsko stanovanje ! Najceneje nama je in največ časa
imava na ta način. —
Spodaj se je začulo govorjenje in stopinje.
— Ana je, — vzkliknil je Dimoff. — A še nekdo
je ž njo. —
Nagnil se je nad ograjo in zagledal Lizo in Le-
winskega, kako sta stopala kvišku. Ana jima je
sledila.
— Lewinsky je, — rekel je Farinelliju, — in
neka dama. Jako malo se že vidi, mrak je. —
Zardel je, ker se je tako ženiral izreči pred Fa-
rinellijem Lizino ime.
Kmalu so bili vsi zgoraj.
Ana se je čudila. Liza pa je pozdraviht Farinellija
kakor starega, a brezpomembnega, površnega znanca.
Njega je jezilo, da se je tako hitro spoznala v
situavacijo, osobito, ker je bil on sam ves nervozen
in razburjen.
K sreči sta se Lewinsky in Dimoff razgovarjala
in smejala, da so tudi ostali potem lahko prešli iz
prve zadrege v miren razgovor.
Poseli so v Anini sobi krog mize, in ona je znala
urediti, da so bili kmalu vsi v živahnem razgovoru.
Kaj vam piše vaša zaročenka ? — vprašala je
Lewinskega.
— Kaj piše ? — vprašal je skoro jezno nazaj.
— To je ravno ono ; samo pisma, pisma, pisma ! Jaz
sem tako nezadovoljen tako grozno nezadovoljen ! —
— Pa kdo vam je kriv ? ! Idite v Petrograd, pa
študirajte  tam. Kakor da ravno morate tu biti. —
— Premišljal sem že sam. Ali težko mi je. Ravno
tu bi rad zvršil, da. —
— Pa pišite njej, da pride semkaj ! Kako  sta
vidva nespretna! Dolga ločitev ne koristi nobeni lju
bežni, niti najlepši in največji ! —
In oba sta se počela živo razgovarjati. Ani se
je dopalo, da je komu nekaka protektorica, da mu
more svetovati, a Lewinsky jo je rad poslušal in ji
pripovedoval samo, da se more zazgovarjati o svoji
zaročenki.
Ostali trije držali so se bolj hladno. Osobito
Liza je bila sicer jako uljudna, ali hladna do skraj-
nih mej.
Kako uljudno lice ima, — mislil je Farinelli.
Kakor, da ga je donesla naravnost od kakega učitelja
salonskega vedenja. Zakaj se hlini !
In gledal jo je, kako se obnaša, kako se smeje,
kake kretnje ima. Vsak njen gib je seciral. A bila
mu je tako tuja ta večer, tako tuja, — skoro anti
patična. Kako je bila Ana ljubka v svoji malko smešni,
materinski skrbi za tega Lewinskega in njegovo srečo.
In kako je bila mila proti svojemu možu ! Vse lice
se ji je svetilo neke notranje sreče, kadar je govo-
rila ž njim !
A Liza, — Liza se mu je zdela ta večer čisto
podobna onim strogim obrazom nemških hipereman-
cipirank, katere slikajo včasih v raznih humorističnih
listih. Tako malo ženskega je imela na sebi. one po-
sebne, prirojene ženske miline...
Nezadovoljen je odšel od Dimoffa. Z Lewinskim
sta spremila Lizo do njenega stanovanja.
Sicer se mu fe zdelo tu zunaj na ulici, kakor
da je Liza postala drugačna, da seje v njenem glasu
treslo nekaj toplega, dragega, — a bil je že toliko
razočaran, da niti ni hotel tega opaziti. Še bolj hladen,
še bolj konvencijonalen je bil ž njo, kakor ona ž njim.
Odšel je peš dol' v mesto, kjer se je bil provi-
zorično nastanil v nekem hotelu.
Luna je izišla, in jezero se je svetilo, kakor
ogromno bledo zrcalo. Naslonil se je na ograjo ob
kraju in gledal tja v daljino, kjer so se dvigale megle.
Zakaj je prav za prav prišel semkaj ? ! Zakaj ? —
On se ni vprašal, niti ne ve odgovora. Nekaj ga je
vleklo, da pride, in on je prišel. A sedaj ni zadovoljen. .
Neko čudno, trpko čutstvo ga je obšlo. Pričakoval je
drugega, nekaj drugega ! A sam ni vedel, kaj. Samo to
je vedel, da ga je jezilo in bolelo, da je bila Liza danes
taka, tako nekako nesimpatična. Bilo mu je, kakor
da ga bole vsi nervi, kadar si jo je predstavljal,
kakoršna je bila baš nocoj. Njene oči so bile tako
trde, imele so. neki kovinski, jekleni svit, katerega
je tako sovražil. In niti lepa se m i ni zdela, niti
sploh simpatična. Se je spremenila ona, ali se je
spremenil on?! Zastonj je razmišljal. — Morda se je
samo hlinila ? ! Pa končno, — kaj ga briga. Kaj je
on njej ? !
Mislil je na tega dobrega, idealnega Lewinskega',
Mislil je nanj, ali razumel ga ni. Tako dolgo zaročen,
a ona je v Petrogradu in on tu. In samo nekoliko
težko jima je, samo nekoliko težko... A inače sta
lahko dobra, lahko.
Nasmehnil se je. Spomnil se je svojega življenja
v Parizu. Da, da, bil je dober... Ali to vse je bilo le
zato, ker mu je ona katastrofa Šaše pretresla dušo,
inače, — inače... V svetu je to težko, težko!
In zopet je mislil na Lizo. Ako bi bila ona
dobra, prav taka, kakor si je želel on, bilo bi lepo.
Ona bi mu prevzela dušo, vsega bi ga prenovila, da
bi vse ono blato, vse ono nečisto, nelepo palo raz
njega. Njegova duša bi bila kakor to jezero, tako
krasna, blesteča, mirna, a velika in globoka. Kakor
to jezero !
In še enkrat je pogledal doli po jezerski gla-
dini, daleč tja v nejasne konture sivih megel.
Jezero je pljuskalo jednakomerno, mirno, kakor
udarci človeškega srca, kakor nekaj živega, čutečega...
P'arinelli je vso noč, še v sanjah videl to jezero
a na njem je plaval on.
(Dalje prih.)
SLOVENKA
Str. 239
Listek.
Književnost in umetnost.
Naša slika: Wotlzinski: »Sen mladosti.« Poljski
umetnik nas je zanesel v čarabno plesno dvorano. Tu
sedi mlada krasotica, počiva od plesa ter sanjari.
Di ven sen mladosti: ona gleda v duši, kako pleše ž
njim, kako mu v blaženem zanosu gleda v mile oči.
Žal, da je sen mladosti tako kratek!
,.Misterij žene".*) Vabljiv naslov je to : skrivnost
žene ! Koliko slcrivnosti imajo žene — tako pravijo
vsi njih poznavalci ! — Skrivnosti mikajo že same ob
sebi, koliko bolj, če je skrivnostno bitje ženska. In ta
knjiga se imenuje »Misterij žene« ! Ali se nam bodo
odkrivale skrivnosti ženske narave, ali se bomo samo
utrjevali v veri o nerazrešljivosti ženskih skrivnosti ?
Tako premišljujemo, čitajoč naslov te letos izšle
slovenske knjige, ploda znane energične pisateljice,
Kvedrove Zofke.
To se mora reči, knjiga ima moderno obleko,
lista se po čez, ne po dolgem ; z>unaj na platnicah
je postava, ki je, kolikor se da sklepati iz golih prsij
in dolgih las, res žena ; vse drugo je misterij, čegar
besedila ne uganemo, ker smo premalo vajeni onih
zvitih, črt, ki nas .spominjajo deževnega curka, kedar
ga podi veter krivec čez hrib in dol. — Ali ni več
¦slik ? Pač, na str. lo. sta postavi, edna z repom druga
brez repa, noge opirata ob noge, držita se z rokami
in jih napenjata ; kaj sta in kaj pomenita, to je mi-
sterij. — Še edno sliko najdemo na zadnji strani,
pravo ponočno strašilo : sama gola glava zre z iz-
buljenimi očmi v tla, iz glave (!) v tilniku pa sta
vzrasli roki. ki jo držita, opiraje se v tla z velikan-
.skimi prsti — tretji misterij.
Ali te slike ne pridejo na račun Zofke, risal jih
je E. Nor.
Kaj pa Zofka ? — Glejte, kaj smo prezrli : Na
notranji strani prvega lista je doprsna slika — po
naših mislih — mladega dekleta ; možki je sicer
ovratnik, možka kravata, lasje so ostriženi, naočnik
diči izrazit nos, ali obraz nam brezdvojbeno kaže
mladenko, ne mladeniča. — To je Zofka. — Ni še
popolnoma v navadi, da bi pesniki, pisatelji... pri-
devali svojim izdelkom svoje podobe — a meni je to
ljubo, pri Zofki, ki je kazala vedno neko original-
nost, dvakrat ljubo. Saj veste radovednost... Za sub-
*) Zofka Kveder, Praga igoo. — To poročilo smo sprejeli z
naslednjim pismom :
Doslej sem imel opraviti le z Vašim upravništvom, ker sem
naročen na Vaš list, odkar so mi pripuščala sredstva. Ali čitam ga
tudi, kar morem o nekterih drugih, na ktere sem naročen, trditi le
deloma. Citam ga, ker občudujem neumorno požrtvovalnost onih za-
stopnic »šibkega« spola, ki jih ne prestraši množica zaprek, surovost
napadov, celo iz bratskih taborov, ter blažena zaspanost (ali blaziranost)
velikega dela ženstva. — Zanimam se za vse, kai je v zvezi z Vašim
listom ; zato nisem smel prezreti »Misterij žene«. Knjiga mi je v
v celoti — ugajala in ne malo rezala v srce. Hoteč proti splošni
obsodbi knjigo res oceniti — ne kar zasmehovati — in nekoliko
naglašati objektivnost, sem poslal že davno priložen rokopis ne-
kemu časniku, s kterim sem bil že dalje v zvezi. Ah urednik si ni
in ni upal spisa natisniti... ne vprašajte, zakaj. — Tu ga pošiljam
Vam na prosto razpolago. Zadeva je zdaj — žal — že zastarela,
ali nekaj odstavkov še le lahko porabite, ako Vam je slučajno kaj
prostora še praznega in nimate kaj boljšega. Sicer pa Vam ne za-
merim, če vržete vse v koš ; vsaj Vi boste vedeli, da tudi med moštvom
zaničevanje »Misterija« ni splošno, dasi je obširno.
Spis priobčujerao v celoti.
jektivni vzrok, da se je slika postavila v knjigo, se ne
brigam.
Ti boš nas torej poučila o »misteriju žene«, ti,
ki si žena v onem generelnera pomenu, kakor vsaka
Evina hči, dasi ne v onem ožjem pomenu, kterega
pridobiti je bil — kaj ne? — do emancipacije začetek
in konec želj vsega ženstva ?
Izročim se tvojemu vodstvu, čitajoč knjigo. —
Citam... čitam do konca.
Kaj sem našel ? Kratke prizore, skoraj aforizme,
pisane strastno, tu v kipečem, tam raztrganem jeziku,
tu nejasno, temno, tam z golo odkritostjo. Predmet
pa je temna, tužna stran usode žensk. Vrstijo se slika
za sliko, brez luči, iz njih odseva ženska nesreča, brez
tolažbe ; nesrečnice so junakinje, vse globoko čuteče,
prenašaje neizmerno, prikrito ali neprikrito bol ; pi-
sateljica pa izliva ves srd na one, ki so vzrok, da
so postale nesrečnice, pereč sarkazem na one, ki
skomizavajo z ramami nad nesrečnicami. Prvi so
možki, druge so takozvane srečne ženske. — Mrki
obrazi nesramnosti, podlosti, hinavstva, skrajnjega
egoizma se vrste drug za drugim, strte nade, ali celo
samo strtje brez nade !
Tak je prvi vtis. Pa poglejmo si knjigo.
»Bila je stara, imela je bele lase, lice pa ji je
bilo nagubano. »Moža sem imela. Hodil je k meni
na dom, pri meni ni živel.« Prišli so otroci. Ona pa
je dolgr> čakala sreče, a nje (njega!) ni bilo. »Rodila
sem in robovala — jaz, človeška živina!«
Drug prizor: »Pri njej je sedela bleda smrt...
na čelu so se kazali sledovi večnega miru«. In prosi
ga: »Ne hodi, ne hodi!« Ali on je »odšel s pravico
živih, zdravih«.
Tam vidimo tovarniško delavko, ostarelo v trudu ;
zdaj jo popeljejo v bolnico.
Ženska je povsod zadnja. Sedemletno dekletce
mora zibati, bratec »Tonček pa se je šel na dvorišče
igrat«, za Tončka raznaša v svojem »prostem« času
po zimi žemlje, ob nedeljah gredo možki v gostilno,
ona jim,  ko  dorase, krpa doma obleko, itd...
Povsod »krohot moči. Moža. Nad ženo«.
In kako zapeljivo zna uporabljati mož svojo moč ;
to je virtuozno opisano na str. 42 si., ko se oni na-
ivni idealistki odpro oči glede vedenja »otročjega«
mladeniča nasproti njej : »So wirbt man Dirnen, go-
spodična !«
Kaka pa je moževa idealnost !
»Idealist je bil. Brez prestanka je fantaziral o
svoji mladi krasni ljubici. »Vidite, ona je za me tako
visoka, tako sveta«. Zadnjič je mnogo govoril o sebi
Vse je povedal. Koliko denarja je že zabil v... hišah...
»Za Boga, in Vi ste zaljubljeni idealno ?! ...Vi ste za-
ljubljeni in še zahajate tja?!« »No, da, kaj potem?
Vsi delamo tako!» »A vaša draga?« »Ona je za
me tako visoka, tako sveta...« »Bil je ves razvnet in
navdušen«.--Res »Kaj smo žene takim s t o-
tisočerim m ozkim? Angel j ali zver. Le
človcK ne! (Str. 55).
Ali more najti ženska v zakonu srečo, v zakonu,
ki ga sklene mož s takimi nazori, brez ljubezni?
— Kako se norčuje Danin mož z ljubeznijo ! »Lju-
bezen, ha, ljubezen — to je samo pijanost, pijanost
Str. 240
SLOVENKA
posebne vrste. Ko se človek strežne, ne ostane nič
kakor nekaj prijateljstva. Kaj ne. Dana?« — Dana
pa joče na skrivnem.
Druga: »Osemnajst let je bila stara, tri mesece
omožena, lepa, krasna, njen mož je bil bogataš in le
malko v letih in debelušen, da se je jedva videlo. ¦ •
Skočila je v vodo.« — Zakaj? Nihče ni pojmil. —
Pač, nekatere mlade žene malko priletnih... bogatih
gospodov so razumele. Pa »molčale so, oblačile se v
svilo in vesile na se zlato in dragotinje, zakaj voda
je globoka in smrt tako strašna!« (Str. 45).
Tu nesreča v bogastvu ; kako bi je ne bilo v bedi :
V nizki zaduhli sobi spi delavec, njegova žena in de-
vet otrok. Kaka je bila žena pred desetimi leti, picd
poroko in zdaj ! Ob štirih se mož zbudi. »Po osem-
najst ur je delal na dan, a njegovi otroci so gladovali.
Sovražil jih je že, nikdar niso bili siti;. Kaj pravi
on svoji preblagoslovljeni ženi, to se naj čita v knjigi !
Hujše, grozno je,kar se godi (str. 36 si.) v rodbini
pijanca, žganjarja. Ne da se zapisati sera.
Mari se naj čudimo, da se ženska boji takega
zakona, da išče drugod »sreče«? Ali se naj čudimo,
da Kovačevega Franceta, sajastega in neotesanega
»topoglavca« noče vzeti njegova Netka, revna šivilja,
ki ne mara biti nesrečna kakor Kotnikova Barba,
ki ima »tri pankrte, pa pijanega dedca, nič jesti, nič
obleči, samo palico in klofute vsak dan ?« — Dovolj !
Temne strani človeške družbe se nam odpirajo, le
temne*), »zvonovi so zvonili sramoto nad
naše  društvo  v   naše hiše« (Str. 21).
Ali se je odkril misterij ? Kazale so se nam
ženske v raznih položajih, vidno ali nevidno nesrečne,
nesrečne pa vselej zaradi kakega moža. večkrat —
to se ne loči dovolj — tudi po krivdi moža. Zato
se izliva ves žolč na moški rod ! Ali — paradoksno
— vsa ženska sreča leži — ta duh preveva knjigo —
le v ljubezni do moža, prepevajo se slavospevi lju-
bezni tako ognjevito in žarno, tako neprikrito, kakor
še morebiti nikdar v slovenskem slov-
stvu, posebno od ženske strani. Kako se izogniti
paradoksnosti ? Nemara leži v tem vprašanju misterij ?
Ta misterij pa je res razkrit: Ženska teži z ne-
premagljivo silo po ljubezni, »vse vroče... življenje
gori v njej... Ona ljubi z vso silo, z vsemi močmi...
Ne z ljubeznijo angelja niti z umazanostjo živine,
ampak z zdravo, močno ljubeznijo človeka.« Tako
ljubi ona, ali ona hoče biti tudi ljubljena
tako, kot človek, in ne kot zver in ne kot
angel j! V tem najde svojo srečo. Zato išče
nekoga, »ki bi jo ljubil, kakor zemlja ljubi solnce, ki
bi trepetal ljubezni kakor goreči, migljajoči zrak v
vročili poletnih dneh.«
Pisateljica sama je živ zgled za ta misterij. Njena
»duša je bila kakor harfa... z razglašenimi strunami.
Tisoč tonov je spalo v strunah, a nikdar niso vzpla
vali v svet.« Bolele so jo melodije, ki so spale v
strunah njene duše. »In tedaj si prišel Ti -Ti
umetnik... doteknil si se strun, in zapele so nebeške
himne, in moje srce je vztrepetalo sreče... Vsa
čustva Tebi, vse tebi, umetnik, vse Tebi, Vlado!«
(Str. 58, prim. str. 25 si.)
*) Le eden sestavek (na str. 50 si.) je nežen, dasi tudi vzbuja
žalost. Poîabljena piodajalničarka vidi rada mladega moža, ki prihaja
kupovat papir. Nikoli je ni ogovoril; pa ona mu zavija vse v rožast
papir. To je njena ljubezen. Potem je izostal. —
Na vsak način je to čudna knjiga, izmed naj-
čudnejših, kar jih je pisanih v slovenskem jeziku.
Mnogo britke resnice se tu pove z drzno jasnimi be-
•sedami, z golo nagoto, s popolnim preziranjem eti-
ketnih in še drugih spon. Tu in tam se razprostira
pač tudi pregloboko morje mistike, v kterem bolj slu-
timo nego spoznamo nektere trdne otoke.
Prizori sami ob sebi so resnični posnetki istinitih
činjenic, izvajanja iz njih pa prekoračijo a priori meje,
ki so jim stavljene glede na ozek obseg vsebine onih
prizorov. — Vsa krivda glede one ženske bede se pri-
pisuje moškim, prezrlo pa se je, da v mnogih .slučajih
trpi z žen.>ko i mož — večkrat še Ijolj —• pod
isto težo usode, ktere ni zakrivil on, ni zakrivila
žena, — Beda je bila na svetu in bode.
Tudi ne vem. kak bi bil račun, ki bi ga delal
moški rod z ženskim. Ali bi se ne našlo tudi mnogo,
mnogo nesreče, ki jo je zakrivila mučenica ženska ?
Našlo bi se in najde se!
Ce pa iščemo le črne barve, našli je bomo vedno
mnogo, vse se nam bo zdelo črno. — Takemu e d n o-
stranstvu se lahko mnogo očita; ima pa
tudi nekaj dobrega v s e b i. In to dobro pu-
stimo tudi tej knjigi. — Vse, kar je v knjigi,
bi se dalo težko zagovarjati. Ali ne
iščimo tega, ampak skušajmo razumeti
nadarjeno pisateljico, z ozirom na to, kar
je povedati hotela. — Ne tehtajmo besed,
tehtajmo misli in voljo, ne čitajmo le z
očmi, ampak s srcem, potem se bodo našla zrna.
Sprijazniti se pač ne moremo s prerafinirano pre-
trganim slogom na nekterih mestih in z nekterimi gr-
dimi slovniškimi (ne tiskarskimi, kterih se tudi ne
manjka) napakami.
Tudi še nikakor nismo vajeni in še menda ne
bomo kmalu, da bi se ljubavna pisma kar tako očitno
prodajala tiskana občinstvu, kakor je tukaj storila
Zofka nasproti svojemu Vladku. — Res je Vladimir
Jelovšek 2. zvezek svojih »Simfonij« posvetil »Svojoj
Sonji«, ali tedaj še nismo vedeli, kdo je ta Sonja. Ko
pa smo čez ne dolgo časa potem, kakor Simfonije,
dobili tudi iz Prage naše »Misterije«, iz iste tiskarne,
istim papirjem, z risbami istega E. Nora, z izrecnim
posvetilom »Vse Tebi, Vlado«, je nam postal položaj
takoj jasen,
»Misterij žene« je za razvoj slov. slovstva vse-
kako zanimiva knjiga, ki je na vsak način vredna
I krono.
Dr. J. T.
»Slovanski vek«, Dunaj VIII-2. Bennogasse 22.
Naročnina 10 K na leto. — Šesta številka te iz-
vrstne vseslovanske revije prinaša mnogo lepih člankov
o slovanski veri o slovanskih jezikih, slovanski knji-
ževnosti, slov. kulturnih novostih, misli o nacionalizmu,
rubriko : kritika in bibliografija itd. Ker ima list poleg
ruskega besedila večkrat tudi nemški, francoski ali
drug slovanski prevod, priporočamo ga tonlo vsem,
ki se hočejo učiti ruski, zlasti našim ruskim »kružkom.«
»Svjetlo«, slobodni neodvisni i nepolitički list.
Karlovac — Zagreb. Letnik XV. Cena na leto 12
kron. — To je solidna tedenska smotra »Mlade hr-
vatske«, ki je prinesla že več izvadkov iz »Slovenke«
ter se bavi često tudi z ženskim vprašanjem. List je
odločen in "radikalen ter si pridobiva če dalje ve,č sim-
patij na slovanskem jugu.
SLOVENKA
Str. 241
40. Številka »Svjetla« je posvečena dijaštvu ; v
prilogi iste označuje »mlada Hrvatska« — izvečine bivši
sotrudniki tudi na Slovenskem dobro znane »Nove
Nade« — svoje težnje. Kaj hoče »mlada Hrvatska«
Proglas nam odgovarja na to vprašanje tako-le :
»Mi hočemo svobodo v najširšem in najčistejšem
pomenu besede. In zato smo tudi mej seboj nevezani
in neodvisni v vseh specijalnih vprašanjih. Hočemo
svobodo razvoja, ali v prvi vrsti notranjo svobodo
individija, iz katere sledi zahteva, da smemo reči tudi
javno svoje iskreno mnenje o vsaki stvari in osebi.
Kriticizem, odločni, javni, odkriti kriticizem, ki ne
pozna kompromisov, je naš znak! Toda hočemo kri-
tiko, ki vodi do kakih pozitivnih rezultatov. Nasto-
pamo pa s tisto plodno skepso, ki samo zato dvoji
m analizira, da v nove, boljše združitve združuje dobre,
zdrave, sveže elemente. Iznašaje pridobitve našega
posameznega dela pred forum publike, hočemo samo,
da ji damo prilike, kako bi tudi ta nastopala skupno
z nami. da si s tem odkritim delom odgojimo d.obro
občinstvo, to je, individualiziran zaveden krog, ne
pa slepo maso.
Mi stojimo na narodnostnem, na hrvatskem te-
melju, ker v duši svoji in v krvi svoji čutimo za ta
narod — priznavamo, da smo Hrvatje, ali nočemo da
nekoliko ljudi, ali nekoliko tradicijonalnih idej dekrt-
tira smer in obseg našega dela v našem narodu. Naše
hrvatstvo in naš patriotizem sta realna in globoka,
nista le lepi frazi. Protiverski nismo, hočemo pa, da
svobodno in kritiško razpravljamo istotako o verah
in konfesijah, kakor tudi o vseh drugih stvareh. Proti
morali nismo, ne razuinemo morale pa kot zunanjo
uniformo, morala je za nas stvar vesti vsakega po-
sameznika !
»Po globokem našem prepričanju je naša prva
dolžnost: s kritiko in odkritosrčnostjo izčistiti našo
zadušljivo atmosfero in osvežiti vse naše javno in
privatno življenje ; s kritiko delati pri nas in pri drugih
na stavbi jasnih, edinostnih in nejednostranskih na-
zorov, tudi da se ti morejo, znajo in hočejo otvoreno
priznavati in dostojno braniti ; z intenzivnim delom
na vseh poljih odgajati popolne, samostojne in odločne
posameznike ter delati na to. da se jim omogoči svo-
boden razvoj in nastop. A nadalje hočemo z eksten-
zivno popularizacijo pridobitev človečanstva skušati
stvoriti inteligentno in napredno občinstvo,
ki bo moglo može dela razumeti in hoteti podpirati.
Stoje na principu slobode, smatramo ženski spol za
jednakopraven z možkimi in zato hočemo delati za
pravo emancipacijo žene.«
Ena prihodnjih številk bo posvečena zgolj žen-
skemu vprašanju. O tej priliki se vrnemo k »Svjetlu«,
katero za danes toplo priporočamo vsem — odraslim
— prijateljem zdravega čtiva.
Novi natis ,,Cecilije" I. del. Že dolgo let
je pošel L del priljubljene »Cecilije« skladatelja
Ant. Foerster-ja, katero je bila 1. 1883. izdala družba
sv. Mohorja. Mnogo se je povpraševalo po novi izdaji,
katera je prepotrebna zlasti za.naše cerkvene pevske
zbore. Odbor družbe sv. Mohorja se je zato odločil,
da družba prvi del »Cecilije« na novo izda, in
sicer v popravljenem in izpopolnjenem ponatisu, tako
da bo nova izdaja ustrezala cerkvenim in tudi drugim,
zlasti dijaškim pevskim zborom. Nova »Cecilija« bode
obsegala: i. Mašne pesmi, in sicer pomnožene; la-
tinski >.Requiem«, prav lahek za en glas sspremlje-
vanjem  orgel  ali za mešani zbor ;  razne pesmi za
cerkvene čase, za blagoslov, več »Tantum ergo«,
kakor so bili že v stari »Ceciliji«, samo da se neka-
tere pesmi izpustijo, oziroma z boljšimi in lahkejšimi
nadomestijo. 2. H tem pridejo obhajilne pesmi, Ma-
rijine ter pesmi za godove raznih svetnikov. Izbrale
se bodo pa samo najprimernejše pesmi, in sicer tudi
nekaj novih, ker je drugih dosti v II. delu »Cecilije«,
katero se v družbeni zalogi še vedno lahko dobiva.
3. Obseg nove izdaje bo nekako isti kakor stare,
molitvenik pa se izpusti. — Cena knjigi bo ista, kakor
je določena za II. del, t. j. i krona. GoSpode družbene
poverjenike, pevovodje in vse, ki bodo novo knjigo
potrebovali, uljudno in nujno prosimo, da odboru
družbe sv. Mohorja čim preje, vsaj pa do novega
leta naznanijo, koliko iztisov bodo potrebovali pevski
zbori in posamezniki po raznih krajih, da se more
določiti naklada ponatisa.
»Slavjanska Lira.« Gosp. H. Vogrič je izdal te-
koči mesec nadaljni dve štv. —,2. in 3. zvezek —
svojega tamburaškega glasbenega lista ter naznanja,
da bo odslej izhajala »Slavjanska Lira« vsaki 25. dan
meseca. Do koncem tega leta izšli bodeti po dve
številki ob enem. List je jako dobro urejevan ter
ga vsem tamburašicam in tamburašem priporočamo.
Uredništvo in upravništvo se nahaja v Tolminu na
Goriškem. Cena letniku (12 štev.) znaša 12 K, na-
ročnina za pol leta 8 K.
Razno.
Osebna vest. Naša urednica se je dne 27. sep-
tembra poročila pri Sv. Jurju ob Ščavnici z g. Eranom
Klemenčičem, novinarjem v Trstu.
Višje žensko vzgojevališče v Belgradu je internat
s petimi razredi. Sprejemajo se dekleta od g. do 15.
leta starosti. Predavanja so v srbskem, nemškem in
francoskem jeziku, v vsakem jeziku nekoliko pred-
metov. Učenke nosijo uniforme. Šolnina, stanarina in
hrana stane na leto 1050 dinarov {okoli 1000 K).
Gpa. Marica II. Tudi mi smo posneli po ljub-
ljanskih listih nekaj krivih podatkov o uspehih na-
darjene naše pisateljice, ter nam veleva novinarska
dolžnost, da jih popravimo. Z ruskega smo namreč
dobili pismo, ki se mej drugim glasi takole: »Daje
Marica II. naredila izpit za vso žensko gimnazijo
in za štiri razrede možke, kakor je bilo čitati v slov.
časnikih, to je bedastoća. Ženske v ruskih možkih
girtinazijah ne uče, a v ženskih samo do vštevši 4.
razreda. Počenši od 5. razreda učijo tudi na ženskih
g'inmazijah profesorji, čeprav so morda ženske učne
moči na ra^-polago... Ne umejem, k čemu ta »švindelj «
v časnikih, katere vendar mi v Rusiji čitamo.« — Niti
mi ne umejemo tega.
»Conservatrix«. Tak naslov je dobila g.ca Kri-
stina Bonnevie na vseučilišču v Kristijaniji na Nor-
veškem. Kolegij imenovanega vseu<iilišča jo je namreč
imenoval konservatorjem žootomičnega muzeja, da-si
se je za. isto častno službo potegovala cela vrsta uče-
njakov. S tem je akademični kolegij izrekel načelo
ravnopravnosti med obema spoloma o oddajanju vse-
učiliških služb.
Medicinke in farmacevtke v Avstriji. Važen korak
naprej na poti ženske osamosvoje. V Avstriji se je
dovolilo ženskam, da študirajo zdravniške in lekar-
niške vede. — Ker nam za danes ne pripušča prostor,
spregovorimo o tem predmetu  prihodnjič obširneje.
Str. 242
S L O V E N K A
»Enoletne prostovoljke«. Nemški listi »Zukunft«
(Berolin) »Waage« (Dunaj) in »Dokumente der Frauen«
(Dunaj) se bavijo z vprašanjem »enoletnih prostovoljk«.
Misel, ki jo je prva sprožila Frida pl. Bülow zaslu-
žuje našo pažnjo. Imenovana essayistka predlaga, naj
bi, kakor morajo mladi možje vsaj po eno leto kot
prostovoljci opravljati vojaško službo, bila dekleta
prisiljena, da po eno leto žrtvujejo človeštvu v bol-
nišnicah, otroških vrtcih, sirotišnicah itd. To naj bi
se zgodilo med i8. in 22. letom starosti. Dekleta naj
bi si na ta način od bliže ogledala revščino in težave,
ki tlačijo države in človeštvo naj bi pomagala nositi
in odstranjevati nesrečo, ne le, da bi država in
človeštvo s tem dobila velik zaklad delavnih moči
na razpolago, na dekleta sama bi tako enoletno
prostovoljstvo uplivalo jako ugodno; njih duh bi
dobil širše obzorje, njih srce bi požlahtnelo — a
marsikateri mladenki bi se tem potom tudi ponudila
prilika, da si zagotovi bodočnost. Tista, ki bi čutila
poklic v sebi, da bi lahko vedno živela in trpela za
človeštvo, bi ostala v bolnišnici, sirotišču ali otro-
škem vrtu, druge pa bi vstopile venkaj v življenje okrep-
čane na duši in na telesu, usposobljene, da bodo
lažje prenašale vse nezgode, ki bi utegnile doleteti
njih družine, in vešče pomagati, kjer treba, bodisi
ob postelji dragega bolnika, bodisi ob zibelki dragega
otn;ka. Razume se, da bi, kakor pri vojakih, tudi
tukaj premožnejša dekleta trpela stroške te enoletne
službe sama, dočim bi jih pri revnejših morala nositi
država. S tem bi se uvedel nekak ženski — milita-
rizem, ki bi pa človeštvu vsekako več koristil nego
najlepši možki bataljoni z vsem svitlim orožjem vred.
Na Nemškem imajo potujoče gospodinjske šole,
ki skrbe za izobrazbo revnega kmetiškega ljudstva.
Celo poslopje, ki obsega učno dvorano in potrebne
postranske prostore, se more razstaviti v posamezne
dele in tako prenašati iz kraja v kraj, da ni treba
deklicam hoditi v mesto in se morejo i najrevnejše
priučiti razumnemu in cenemu gospodinjstvu. Na dan
plačajo 24 vinarjev, a dobe za to popolno hrano (je-
dila, ki so si jih same pripravile). Učiteljica dobiva
stalno plačo od okraja. Te gospodinjske šole so tudi
pozimi. («Zensky Obzor).
Dijakinje v Budimpešti. Letos je ravno štiri leta,
odkar so v Budimpešti višji gimnazijalni razredi pri-
stopni tudi deklicam. Letos je bil za dijakinje prvi
zrelostni izpit. Ta izpit narede lahko na dveh srednjih
šolah. Pri izpraševalnih komisijah obeh učnih zavodov
se je prijavilo skupno 50 abiturijentk, in od teh 50
jih je napravilo 39 izpit z dobrim vspehom.
Ne uživajte pegastega sadja! Na jabolkah in
hruškah se pogostoma nahajajo umazane, temne pege.
ki se pri uživanju večinoma prezrejo. Na podlagi
znanstvenih preiskav |>a je dokazano, da obstoje te
pege iz samih malih gljivic, ki zamorejo prebavlja-
jočim organom mnogo škodovati. Dobro je torej, ako
se sadje olujîi, preden se povžije, ker že samo edna
lupina lahko povzroči težkoče v želodcu.
Otok brez možkih. Na otoku Anona na južni
strani Nove Gvineje prebivajo izključno samo ženske.
Žive se od ribolovstva. Na otoku se ne sme naseliti
noben možki, vendar pa se jim dovoli, da se smejo
mimogrede muditi na otoku. Otroke moškega spola,
ki .so posledica tacih mimogredočih posetov, pomečejo
v morje in samo deklice puste pri življenju.
Društvo za prizadeve žen. (Union für Frauen-
bestrebungen) v Curihu je nedavno izdalo poročilo
o svojem delovanju v letu 1899. Iz istega posnemamo
sledeče:
V začetku imenovanega leta je društvo ustano-
vilo pravni tečaj, v katerem je dr. Schurter predaval
o švicarskem in curiškem obiteljskem pravu
s posebnim ozirom na ulogo žene v istem. Vseh pre-
davanj je bilo dvanajst. Imenovani profesor je zelo
pregledno in ja^^no govoril o svojem predmetu, in
slušateljice — bilo jih je okolo sto — so sledile nje-
govemu razlaganju od začetka do kraja z največjim
zanimanjem.
Ker je švicarsko trgovsko društvo sklenilo, da
se ženskih kandidatinj ne sme pripuščati k trgovin-
skim izpitom, je društvo »Union« naprosilo švicarski
zvezni svet, ki daje trgovinskim šolam gmotne pod-
pore : I. da se ženskam omogoči obiskovanje vseh
trgovinskih šol in tečajev, katerim daje zvezni svet
subvencije, in to pod istimi pogoji, kakor veljajo za
možke ; 2. da je ženske kandidatinje pripuščati pod
istimi pogoji k vsem trgovinskim skušnjam; 3. daje
le takim šolam in tečajem dovoliti podpore, katere
zadostujejo pod 1. in 2. navedenim zahtevam.
Zvezni svet je na to prošnjo odgovoril v svojem
poročilu z novembra meseca 1899. Iz tega odgovora
izhaja, da zvezni svet docela priznava opravičenost
želja, izraženih v navedenih prošnji. Zvezni Svet pravi
mej ostalim: »Vsled prizadevanja žen, da dosežejo
enakovredno izobrazbo kakor možki, bode morala
odpasti tožba, da neizšolana delavska moč žene vpliva
neugodno na plačo moža. Ako se poda ženam prilika
za boljšo izobrazbo, smele bodo zahtevati tudi boljšo
plačo. Enakovredno delo tvori pogoj enaki
mezdi, in vprašanje, odkod izhaja to delo, ali iz
možkih ali ženskih krogov, ne pride v poštev. K o n-
kurenca postane plemenitejša, kedar sta
oba spola enako izobražena...«
Končno rešitev vprašanja o pripuščanju ženskih
kandidatinj k trgovinskim skušnjam so izročiU po-
sebnemu odboru, ki je o tem razpravljal spomladi
igoo. V tem času pa je narodni svet že sklenil
z 69 glasovi proti 10, da je ugoditi želji društva
»Union« ter staviti trgovinskim šolam in tečajem o
dajanju državnih podpor pogoj, da sprejemajo ženske
kot  slušateljice ter jih pripuščajo k vsem  skušnjam.
Društvo »Union« se je vdeležilo mej drugim sno-
vanja zveze švicarskih ženskih društev, katera zveza
je imela nedavno v Bernu svoj ustanovni shod ; o tej
priliki je gospa dr. Adamo predavala o »pripravljanju
žene za delo v življenju«. —
Društvo je ustanovilo brezplačna pravna
posvetovanja za uboge ženske. V imeno-
vanem letu se je 307 žen poslužilo te ustanove. Ve-
činoma so vprašale za svet glede ločitve zakona ali
zaradi očetovstva. V tem oziru podpira društvo več
curiških, odvetnikov — brezplačno.
Poročilo zaključuje z željo, naj bi se čedalje več
žen dalo prepričati, kako potrebno je njih sode-
lovanje na vseh poljih socijalnega dela,
ako hočemo, da se socijalna zgradba razširi in do-
vrši v smislu mira in pravičnosti. V vseh vpra-
šanjih, kise tičejo tudi ženskega pre-
bivalstva, moralo bi se slišati sodbo in
mene nje žen; sicer ni mogoče doseči vsestranski
zadovoljujoče rešitve.
Našim sotrudnikom. Za danes smo morali iz-
pustiti več prispevkov, mej drugim izviren dopis z
Ruskega. Prosimo potrpljenja !
Priloga    Slovenke*' št. lO. 1. 1900.
Tiskala tiskarna    Edinost'*, Trst.
Wodzinski J.: Sen mladosti.
Cenilniki
zastonj
in franko
Šivalnih strojev tovariiiška zaloga
Ivana Jax-a
v Ljubljani
F Dunajska cesta Stv. 13. "A
priporoča svoje pripoznano najboljše
Šivalne stroje
za domačo poraio iu obrtniške potrelie.
Odlikovan fotografski n ipnlfTp
  atelier     il.  O Cl ivi L
V OORICI
Gosposka  uliea št V. 7.   '•B
edini zalagatelj c' kr. drž. uradniške zveze za Goriško,
sprejema vsa v fotografsko stroko spadajoča dela.
Novi, velikomestiio urejeni ateljer odgovarja
vsem modernih zahtevam te stroke.
Razglednice, lepše hM vse ijoseflanjč 20-25 gid. tisoč.
Na zahtevo se pride fotografovat dotični kraj.
Jaz Ana Csillag
s jimi 18.') centimetrov
d( tili Loreley-lasmi do-
bi sem jihvsled 14-me-
se îuporabe svojesamo-
iznajdene pomade. To so
najslovitise avtoritete pri-
znale za jedino sredstvo,
ki no provzroča izpadanja
las, povspešuje rast istih,
poživlja lasnik povspešuje
pri gospodih polno močno
rast brk ter daje že po
kratki uporabi lasem na
glavi kakor tudi brkam
naraven lesk ter polnost
in ohrani te pred zgod-
njim osivljenjem do naj-
višje starosti.
Cena lončka 1 gld.,
2 gld., 3 gld., 5 gld.
FoSilJam po poäti
vsak dan, ako se
znesek naprej pošlje
ali pa spoâtnim po-
vzetjem povsem
svetu  iz tovarne,
kamor naj se  poii-
L Ijajo vsa naročila.
Ana Csillag
Dunaj I., Seilergasse 5.

___5)
^aron 3vica
Krasna poiest zuaineiiitcEa lirvatsieia
pisatelja A, SENO i se âoM t slo-
venskem preyoË pri našem ureiištTu
za 40 stotink, p pošti 46 stotink.

Zaloüa in tinariia
pohištva vsake vrste
od
AMsaiito Levi Miizi v
Piazza Rosario štv. 2. (M
Bogat izbor: tiipetiirij, zrcal in slik.
Ilustriran cenik gratis in franlto.
Cftiie Itroz konkiuTiice.
Blago postavi se na brod ali železnico franko
^VL.ayvg,9VVg SAUNIG & DEKLEVA "
60E1CA - ulita MMitip 1, - GOBICA
(Melianičiia delavnica v Nunski ulici št. 16.)
imata v zalogi na dobroti in trpežnosti neprekosljive
šivalne stroje „PFAFF", kakor tudi raznovrstne
druge stroje za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in
stroje za umetno vezanje (Strickerei) ; nadalje velik
izbor dvokoles iz prvih avstrijskih in inozemskih to-
varn in sicer od 90 gld. naprej.
Vsakil koiikiiiTiica iKMiioiroea I
Se toplo priporočata z
udana
odličnim  spotovanjem
Saunig & Dekleva.
krasna  povest znamenitega hrvatskega Dobl SG
pisatelja AvffUst Š(M10a, v slov. prevodu. , ,
Cena 35 kr., po pošti 5 kr. več. V 1861» HretBlStVD.
„Cuvaj se senjske roke"