J r 1 sm.(M pohištva A li I' 4 F J i 1* d ij I .11*1 J^l [ r i!simwE3im : iUON POHIČIVA, MARIBOR 'Tržaška 65. VEGROS SHOPPING CENTEI % Opat in trije kralji v vas ? kjer ni kmetov stran 14 stran it f il S i J -L II *■ l v' Vi - \ N 1, - 11 11 “ (i f J ti 11 ,‘ (i k I I i D 1 BALON KUHINJ, MARIBOR | Ruška 104, tel. (062) _102 616j Časopis poklicnih Madžarov N V L> / li 1 1 C> I F- i t s i * \vr> I L jbe h ’ MuRka Sebota, 29. julija 1993 • Leto XLV • Št. 30 • Cena 80 SIT tl- I V Nepujsdgu, Časopisu slovenskih državljanov madžarske narodnosti, v nadaljevanjih izhaja objavljanje prekmurskih krajevnih imen v madžaržčini. Po abecednem vrstnem redu je najprej zapisano slovensko krajevno trne, potem madžarsko, nazadnje pa je v oklepaju dodana ie županija, v katero je kraj nekdaj, ko je bil pod Madžarsko, spadal. Objavljanje je bilo uvedeno s krajšim nagovorom, v katerem avtorica omenja, za koliko se je po trianonskem miru zmanjšalo število madžarskih toponimov. Časopis Nepujsdg se je pred kratkim odcepil od Podjetja za informiranje. Spominjanje minulih imen slovenskih krajev v Prekmurju je začelo izhajati v zadnji junijski številki, ki je Še izšla v času, ko je bil Neptijsdg formalni član naše skupne medijske hiše. V uvodniku prve številke odcepljenega časopisa je avtor v sklepnem stavku napovedal ustanovitev samostojnega zavoda za informiranje in >meodvismi pomurski madžarski tisk«. mi težko razumeti nekega vznemirjenja in prebujenih novih pričakovanj, ki jih je povzročil padec socialističnih sistemov 1 4 L' A I '-L.' ..«.■□1 >L * ' r* i r 1^^ / i n t I M f "A I* žakajr^ &da najraje čofnsnv^i^o pilSBflredtno luže! Včasih sem mia!^ Mfato kot neprebolt la attotka boJezen. Jz časov, ko smo po ^aifu ven na s/fico m se ikrooili it amaiano vodo is Vendar pa sem opazit, * floi—. . . .......................—■ -t-. popoJnAnta saa^.^g . -1(5 Pen na ufico in se ikropili i ujMuno vodo ix A n,- 2^^ vfeče noge v luio šudi takrat, ko se pred n/o lA i;a po^ifrApJij. PoiMi sem i* bov*^**’ nekaj v xvrii s - f „ 5 (fa se ib žM/onje ns kopnem *adeki, »o /• prri#o ti merjs. r praspi(M»in na tta^nja prapo^ehi. M todoj kakor je ie u^if, tfa ^a vse iz vede., Ztb aa itii, d# s teKhni uforafli/-« lo ntoje ni ntojroče rezfožM. r zirežr ff tfa f* vfe^.To pfl npj bJ bHi hj } ;« ki sa kajpada zajela tudi slovenske Madiare. Ta etnična skupnost bi bila v zelo kočljivem položaju, če ne bi zmogla kazati svoje vitalnosti tudi s tem, da se postavlja kot sposobna za lastno medijsko dejavnost. Toliko bolj, ker ji slovenska manjšinska politika nenehno sugerira in omogoča neko eksluzivnost. Rad pa bi vedel, od koga si želi biti madžarski pomurski tisk neodvisen? Kdaj in kje je kdo po vzpostavitvi neke relativne medijske svobode, ki se je začela Še pred spremembo političnega sistema, zmanjševal svobodo madžarskega pomurskega tiska? Dokler mi ne bo nihče dokazal nasprotnega, bom prepričan, da jim oblast večinskega naroda v tern času m kratila neodvisnosti. Pa madžarski pomurski tisk danes, ko je »samostojen«, kljub temu ni neodvisen: Če koče biti neodvisen, se mora najprej osvoboditi zasvojenosti s samim sabo, prepojenosti z lastnim ekskluzivizmom, ki se je je do kraja nalezel v zadnjem času. Nepu/sdg se mora odreči temu, da hoče biti v tej državi časopis poklicnih Madžarov. Če to prevedemo na raven posameznika, potem se s tem noče reči, da je potrebno biti najprej državljan, morda svetovljan in šele potem Madžar. Ne, tudi če bi ne Slo za manjšino, ne bi mogli mimo rega, da se dandanes v svetovni komunikacijski in vsak drug sistem posameznik in skupnost vključujeta najpoprej kor etnični entiteti. Ker pa gre za manjšino, je toliko riormalneje, da iz ohranitvenih razlogov poudarja svojo emično pripadnost. Narobe pa je, če je to edino in trirncrtc/ pri.puuftuči. j'vwfi;j'i/c p'w /tj vc i ekskluzivno politično načelo. Madžarski Nepujsdg je po~ 'J novno postal medij, ki je v svojem medijskem prostoru deluje monopolno. Enako, kot so delovati mediji v socializmu, ko so morali Zgolj ohranjati in varovati socialistični sErem. Nepujsdg nastopa kor kolektivizacijsko glasilo, ki ne zmore nobene (samo) kritične funkcije. Ce bi to funkcijo zmogel, bi se po četrtem nadaljevanju rega sicer nemara zafrkljivega objavljanja madžarskih toponimov v njem že oglasila civilna javnost madžarske narodnostne skupnosti in rekla, daje provokacija nepotrebna, ker ni nobene stvari, ki bi jo kot Madžari od te države zahtevati, pa je ne bi dobiti. Stefan smej v Zakaj letala niso poletela PrsfuPsIo čofnem v . to tn enkratbo obču^k, na siimo (udr sredi n^jve^/e mn^c* sradT ___________t_ »J JrjJif Oh Ittt bi Iti iLa .. Prspjpslo ^ofnam v Js moreniF Kw me prfvfflčt £a »4i|t proti toči? stran 9 hii« &9to »^m. Čof! t* *pei v JuiiJ Oh, ko bi le iie aeie^o. ,f: M' p. bodo ‘ ® ‘‘bčine? *estnik Ve sZn//j Smo bili vsi udbovci stran Kje bo tekla avtocesta? stran 4 tokrat svoje zveste naroč- nike, ki bodo do L tembra poravnali nino. . n< pel srečnežev, ki jim Vestnik name- ^1.^—------------- !tifl 'ls|jQ (samohodna kosilnica) v znesku 'n '*V Jelovica v znesku 1O'O,OOOSIT ^''eski ‘-'a 25.000 SIT 20.000 SIT fo narobni nc. morda tal 3 Učenci predstavljajo stare hiše MENJALNICA LEND so se množično odzvali na akcija Ličenci aoittunkih asnovnih Sat . DruStva za varstva okolja in sodelovati pri raziskovanju preieklosli in «dart/i«ri. Med najbolj zanimivimi so bile prav gotovo naloge o starih in ............... Pomurju, Tudi r Vestniku smo jim izjemoma namenih zanimivih hišah v A(jr 6. Z« 7. nrflfl. _9 f- Ugoden nakup In prodaja deviz ter drugih valut. . Mohorjeva 2, Lendava, teleton: (069) 75427, 75518 I 2. Vestnikov koledar 29. julij, četrtek. Marta 30. julij, petek, Peter 31. julij, sobota, Ignacij 1, avgust, nedelja, Alfonz '■«1 VREME Konec tedna bo sončno, vroče in soparno. Možne so posamezne vročinske nevihte. avgust, ponedGljek, Bojan 3. avgust, torek, Lidija 4. avgust, sreda, Janez Pregovor Og na Petrovo grmi, tisto leto orehov ni L \| ;1Up*wi '/'^ 1 '/^'^"il^^t^ sSSSSSi 'V - 1 Cs k U UVIULJu stran 2 vestnik, 29. julija aktualno okoli nas PO SLOVENIJI ■ BLED - Ruska gospodarska delegacija se je sestala s slovenskim ministrom za gospodarske odnose in razvoj dr. Davorinom Kračunom. Pogovarjali so se o dolgoročnem trgovinskem sodelovanju. Ugotovili so, da lahko Slovenija postane vmesni člen sodelovanja med Rusijo in Evropsko skupnostjo. Na tiskovni Afera z orogem močno odmeva ne da popraviti čez noč 11^ galno trgovanje z slovenskih tleh je afera, med drugim tudi na nenje] ® ■ ■ zmeŠBja*® kar t* Slovensko politično prizorišče zadnje čase pretresgjo različni zapleti in afere - od Hita, dosjejev, zamenjave Zmage vicii Mjuciovanja mea reusijo rn tivropsKo SKUpnostjo. Na tiskovni konferenci so povedali, da naj bi predsednik Milan Kučan Še letos J«l‘nČiča do odkritja velikih obiskal Rusijo, ruski predsednik Boris Jelcin pa naj bi do konca leta prišel na obisk v Slovenijo, količin oroqa na mariborskem desetletjih, kar mora vzbujati skrb in hkrati pomisleke vpletenosti najrazličnejših posameznikov in podjetij. Obrambni minister Janez o in j ■ VRŠIČ - Pri ruski kapelici je bila v okviru slovensko-ruskih dnevov spominska slovesnost. Kapelico so zgradili v spomin na umrle ruske ujetnike iž 1. svetovne vojne. Na spominski slovesnosti sta slovenski zunanji minister Lojze Peterle in ruski minister za ekonomske odnose s tujino Sergej Glazijev z vsemi vojaškimi častmi položila vence. V kapeli pa je bila maša zadušni ca. ■ LJUBLJANA - V 89. letu starosti je umrl znani gledališki Igralec in pedagog Maks Furijan. Že pred vojno je bil član Drame v Mariboru, Osijeku, Skopju in Zagrebu. Od leta 1947 do upokojitve leta 1962 pa je igral vrsto vlog v Drami slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, Prejel je tudi Borštnikov prstan. PO SVETU ■ SARAJEVO - Premirje, o katerem so se dogovorile vse sprte strani v BiH, je bilo nekaj ur potem, ko je začelo veljati, že prekršeno v Sarajevu in na več drugih bojiščih. Srbske sile so nadaljevale napade na Brčko. Spopadi so potekali tudi v Srebrenici, vnovič pa so izbruhnili spopadi med Hrvati in Muslimani v Bugojnu. ■ SALZBURG - Britanski zunanji minister Douglas Hurd je zahteval v pogovoru z avstrijskim kolegom Mockom od mednarodne skupnosti vei^a finančna sredstva in okrepitev enot OZN za zaščito varnostnih območij v BiH, ■ SEVASTOPOL- Približno dva tisoč ljudi je mirno demonstri- ralo in zahtevalo priključitev tega pristanišča Rusiji. S tem so podprli nedavno odločitev ruskega parlamenta, ki je to ukrajinsko pristanišče in floto v njem razglasilo za ruska. BANGKOK - Dve osebi sta umrli, veČ deset pa je bilo ranjenih v spopadu med študenti dveh univerz. Policija ne poroča o vzrokih spopada, ki je bil že drug tak incident v enem tednu. ■ MOSKVA - Osrednja ruska banka je sporočila, da umika bankovce, izdane od leta 1961 do 1992. Ruski državljani bodo morali denar zamenjati do 7. avgusta. Z naj novejšim ukrepom naj bi odstranili denar, ki ga je izdajala nekdanja Sovjetska zveza. ■ SKOPJE - Makedonska vlada je z zakonom prepovedala gradnjo jedrskih elektrarn in odlagališč jedrskih odpadkov. ■ SOFIJA - V bolgarskem parlamentu so na zahtevo protikomunistične opozicijske Zveze demokratičnih sil (UDE) glasovali o nezaupnici vladi. Proti nezaupnici je glasovalo 147 poslancev, samo 81 pa jih je bilo za, V zadnjih dveh mesecih je bila to že druga zahteva UDF-a za nezaupnico. ■ MOSKVA - Ruski parlament je odobril kazensko preiskavo proti prvemu podpredsedniku vlade Vladimiru Šumejku zaradi suma, da se je ukvarjal s korupcijo. ■ BRUSELJ - Na sedežu Evropske komisije je bi! parafiran sporazum o trgovini s tekstilnimi izdelki med Slovenijo in । Evropsko skupnostjo, I ■ LONDON - Britanski premier John Major je postavil na kocko svojo kariero in zagrozil, da bo razpusti! parlament in razpisal splošne volitve, če bo poražen v glasovanju o zaupnici vladi zaradi maastrichtskega sporazuma. Tvegan korak se je očitno obrestoval, saj je bilo za nezaupnico le 299 poslancev, 339 pa jih je bilo proti. ■ PEKING - V osmem krogu pogajanj med Kitajsko in Veliko Britanijo glede politične prihodnosti Hongkonga ni prišlo do nikakršnega napredka. Datuma devetega kroga pogajanj, ki bo verjetno zadnje, še niso sporočili, ■ RIGA - Latvijski parlament je potrdil novo vlado. Novi ministrski predsednik je Valdis Birkavs, minister za gospodarstvo Ojars Kehris, minister za finance UIdis Osis, minister za ; zunanje zadeve pa Georgs Andrejevs. ■ ISLAMABAD * Voditeljica opozicije v Pakistanu Benazir Buto je zmagala s svojo kampanjo za nove volitve, pri čemer sta odstopila predsednik Gulam Rak Kan in njegov glavni politični sovražnik ministrski predsednik N a vaz Šarif. letališču. Zlasti šokantno je slednje odkritje slovenske vojske, policistov in carinikov. Po anonimnem klicu na republiško ministrstvo za obrambo so v enem od skladišč na mariborskem letališču odkrili enajst zabojnikov, v katerih je bilo sto ali več ton orožja in streliva. Očitno gre za veliko tihotapsko afero, ki je Evropa skoraj ne pomni. Vse blago je bilo deklarirano kol človekoljubna pomoč, ugotovili pa so, da je orožje prišlo v Maribor iz ene nekdanjih držav vzhodnega bloka in da je bilo v skladišču že od konca septembra lani. Avtomatske puške, minometi, granate in strelivo so vredni več milijonov nemških mark. Ob tem se gotovo postavlja več vprašanj. Najbanalnejše je tisto, kako je lahko tolikšno število zabojnikov skoraj leto dni uskladiščeno na mariborskem letališču, ne da bi kdo sploh vedel, za kaj gre. Blago je bilo brez lastnika, ki bi plačeval skladiščenje. Dejstvo je, da gre za naj večjo ilegalno pošiljko orožja v Evropi v zadnjih Janša je lastništvo pošiljke pripisal Sefu mariborskega Visa Silvu Komarju, nekdanjemu izvršnemu sekretarju CK ZKS za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, proti kateremu je uveden disciplinski postopek. V nadaljnji preiskavi so ugotovili, da je zabojnike z orožjem konec septembra lani pripeljalo pet ruskih tovornih letal iz Budimpešte. Kriminalisti ministrstva za notranje zadeve so v zvezi z odkritjem na mariborskem letališču temeljnemu javnemu tožilstvu ovadili tri osebe, ki jih sumijo kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja in raz-strelivnih snovi. Gre za enega slovenskega državljana in dva tujca, eden je avstrijski, drugi pa državljan ene nekdanjih jugoslovanskih republik. Dosedanja preiskava kaže, da je oro^e ilegalno prispelo na mariborsko letališče iz več držav pod okriljem različnih humanitarnih organizacij, in sicer septembra, oktobra in novembra 1992. Ne moremo se znebiti občutka, kdo in zakaj seje odločil za tako tvegano potezo in kdo bo imel od vsega tega največjo politično korist. Če je bilo to »odkritje« zgolj naključno, bo seveda pokazal čas, toda ta afera bo za nekaj mesecev zasenčila vse druge na slovenskem političnem prizorišču. Čeprav bodo naposled odkrili žrtveno jagnje, pa bo afera Se dolgo odmevala ne le na domačih tleh, ampak tudi v tujini, To pa je velika Skoda, ki se je odnose, nered in v slovenski politiki. m v SlVVClIaM (Jvimiv., - , nedvomno imelo (udi me®’* 1 rodne razsežnosti. Z^to /J nujna izjava vlade, s ovrgli kakršen koli sum. ^,1 Slovenija kršila stališča, ^'1' /z Zagreba piše Konec razočaranj? Avtoiju uspešnih, zelo branih romanov s protivojno ia fašistično usmerjenostjo, med katerimi veijetno izstopa ® zahodu nič novega, se je tudi zapisalo: »Kdor ničesar ® pričakuje, ni nikoli razočaraul« Kaže, daje reklo Ericha JMn**" Kemartiua tak« rekoč pisano na kožo hrvaško-slore^'* odnosom, natančneje, moralo bi biti prvi pogoj, da se v S*®* niji otresemo še zadnjih iluzij « dogovaijanju in spora®*^^ nju s Hrvaško. Samo v tem primeru na Slovenskem n® l*' nenehno neugodno presenečeni, k« p« nenapisanem pr*' v zadnjem hipu spodleti kakšen pomemben dogovor ali zum s sosedo, tak« kot je že. četrti ali peli preložen predsednika hrvaške vlade Nikic« Valentiča, predvs*® njegovo podpisovanje treh pripravljenih sporazumov, U jejo lastninskopravna razmeija, gospodarsko sodelovahF ivilU UH’ ul i» Večji izvoz avstrijskega vina. Vse kaže, da je avstrijsko vinsko gospodarstvo končno prebolelo krizo, ki jo je povzročila »domiselnost« nekaterih kletarjev, ko so kristalno čisto barvo ter večjo trajnost vin dosegali z dodajanjem glikola. Po letu 1985 so kazalci domače proizvodnje vin sicer prepričljivo rasli, toda kaj ko je bil padec izvoza tolikšen, da avstrijske kleti še dandanes hranijo izdatne količine vina zadnjih šestih let. Podatki za leto 1992, ki jih navaja Avstrijska družba za trženje vin (Weinmarketiiiggesellschaft), pa kažejo na spremembe tudi v izvozu avstrijskih vin. Tako je avstrijsko gospodarstvo lansko leto povečalo celotni izvoz vin za kar 25,6 odstotka v primerjavi z letom poprej, pri čemer je ZRN, kot najpomembnejši uvoznik avstrijskih vin, uvoz povečala celo za 35,5 odstotka. Uradno zabeležen avstrijski izvoz je tako dosegel količino 94673 hektolitrov te že Grku Dioniziju in Rimljanu Bakhu dobro znane žlahtne kapljice. Avstrijcem je sicer uspela vrnitev med »TOP-10«, deset najpomembnejših vinskih dežel na nemškem tržišču, saj so lansko leto kar tri Četrtine skupaj 203,8 milijona ATS zaslužili v ZRN, vendar povečanje izvoza, izraženo v avstrijskih šilingih, Se zdaleč ni doseglo povečanj v hektolitrih. Poglavitni razlog za vrednostno zaostajanje izvoza za količinskim avstrijski marketinški strokovnjaki vidijo predvsem v lem, da prodaja velike večine vin potek preko drobnoprodajnih verig z živili, kjer so tudi avstrijska vina (okrog 21,5 ATS za liter) izpostavljena dosti večji mednarodni konkurenci. Strokovnjaki Avstrijske družbe za trženje vin predvidevajo v letošnjem letu ponovno rast izvoza, in sicer za dodatnih 20 do 30 odstotkov. 1 TABELA; Dežele, v katere izvozijo Avstrijci največ vina* ZRN Švedska Velika Britanija Švica ostali Vrednost (mio ATS) iŠŠB 8.6 7.3 7.2 21.9 Količinsko povečanje (%) 353 0.0 29,8 4,0 * Podatki veljajo za leto 1992, Vir: DSTAT, Dcr Standard, lastni izračuni. ANDREJ HORVAT Bo prevladalo trpljenje? Ali bo svet res samo spremljal umiranje Sarajeva po televiziji in nemo gledal, kako Srbi pobijajo civilno prebivalstvo? To vprašanje sta v zadnjih dneh v ameriški jav. nosti znova zaostrili dve pismi, na kateri pa Clintonova administracija še ni odgovorila. V prvem pozivu je 78 Članov ameriškega kongresa pozvalo predsednika Clintona, naj da Srbom 72-urni ultimat, da prekinejo spopade v obleganem Sarajevu, v na sprotnem pa naj pakt Nato pod ameriškim vodstvom po- VESTNIK Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota Časopisni svet: dr. Jože Bedemjak, Stefan Cigut, Zlatko Enih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj. Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo; Irma Benko (ditehlorioa in glavna urednica), Janez Volek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček, Jani Dominko. Jože Graj. Majda Horvat, Milan Jerše. Feri Maučec, Štefan Smej. Šlelan Sobočan (novinatjt). Ksenija ŠOmen (tehnična urednica), Nataša Jubnov (fotografinja). Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva in uprave; Murska Sobota, Slovenska 41. Teleloni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019. glavna urednica m direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21 -383 in 21-064, GPS (Irženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in biografij ne vračamo. Naročnina za II. Irimesečje 1993 je 960.00 SIT, celoletna naročnina 3.800 SIT, za naročnike v tujini 100 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sobota: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512, Tisk; Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje ši. 16/IB z dne 30.1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode inbrmativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za kaiere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. seže po sili. V drugem pismu pa ameriški Zidovski kongres terja vojaški poseg, $ katerim bi končali genocid v BiH. Dejstvo je, da je kongresni apel predsedniku Billu Clintonu podpisala te slabe četrtina vseh članov predstavniškega doma, kar potrjuje, daje tragedija v BiH tema, ki v ZDA ni več v ospredju splošnega zanimaiya, čeprav ameriške televizijske mreže objavljajo čedalje grozljivejše posnetke pobi-jaigja v lem delu sveta. Po drugi strani pa je državni sekretar Warren Christopher. ki se očitno ravna pojavnem mnenju, ki ni naklonjeno vojaškemu posredovanju v BiH, pred odbe^om na Bližnji vzhod izjavil, daje ameriška politika do tega vprašanja v skladu z ameriškimi nacionalnimi interesi. Predsednik Clinton pa je poskušal krivico za odsotnost vsakršne politiki do tega perečega problema prevalili na neenotno Evropo, pri čemer je pozabil, da so ZDA edina velika sila, ki je sposobna preprečiti genocid, ki poteka pred očmi vsega sveta. Hladna in indiferentna politika do klanja v BiH pomeni navsezadnje izdajo temeljnih ameriških vrednot, pa tudi nacionalnih interesov, so v pismu med drugim zapisali voditelji ameriškega Židovskega kongresa. Židi, ki se verjetno najbolj zavedajo, kaj pomeni genocid, so v zadnjih mesecih že večkrat ostro kritizirali ameriško administracijo zaradi povsem pasivne politike do vojne v BiH. Vsi dosedanji pozivi za mir na Balkanu so bili v ZDA brez ustreznega odziva in zdi se. da si ameriški politiki zatiskajo oči pred znanimi dejstvi. Čeprav imajo v ZDA številne domače probleme, pa vojaška posega v Somaliji in Iraku kažeta, da bliskovita vojaška akcija v BiH vendarle ne bi smela biti povsem izključena. Ameriška javnost pa je tudi proti sleherni obliki izolaci-onizma, ki bi bil neobčutljiv za teptanje temeljnih civilizacijski h. vrednot po svetu. Zavedati se je namreč treba, da na teh vrednotah temelji tudi ameriška demokracija. Zato ne bi smelo bili prevelikega pesimizem glede morebitnega ameriškega posega za rešitev vojne v BiH. Zahod pod ameriškim vodstvom nikakor ne bi smel dopustiti padca Sarajeva, kajti to bi pomenilo zmago sistematične rasistične in fašistične politike, hkrati pa začetek novega obdobja hladne vojne in novega berlinskega zidu. Nadaljnje sprenevedanje mednarodne skupnosti ob genocidu.v BiH pa bi zasejalo le trpljenje. MILAN JERŠE določevanje državne meje. Ker imamo z našo južno sosedo tudi take izkušnje, d® P* L njene uradne osebnosti ne pomeni kty dosti, je celo bolj®: tako. Kabinet slovenskega premiera dr. Janeza Drnovška v® darle kaže v prvih 120 dneh delovanja pete Tudmanov® hladnokrvnost, strpnost in odločnost, vendar pa to oči®® dovolj. Ker je na Hrvaškem marsikaj obmjeuo na pravi vodja najmočnejše opozicijske stranke, socialni I Bražen Budiša, bi tudi kazalo na glavo obrniti nov J nla^nzivanAnSa >n enčtra-viimAVATiia mtfi/l ^loVCnUO 11* . _J ,■ dogovarjanja in sporazumevanja med Slovenijo in Santo tako bi se dalo nekako zavarovati« da prvi ®***'*’*^^^ sporazumi in mednarodne pogodbe ne bi doživeli usodo Sporazuma o gospodarskem in finančnem sodelovaitju^J, ške in Slovenije, bi sta ga 6. februaija Jani podpisala - - - - - - -, •! —i.mOI*' 5 sporaam^t*^ Peterle in dr, Franjo Gregurič, poleni p* *’ T ® ’ «*l brez urad"^ eeenski parlament pod|nl oziroma S ‘ poslancev intT » klubu badezeje**** f * o niem ram«^ ^dnih pravilih igre prepreč*l*» < It ] J m razpravljal, v parlamentu. Naš predlog j^da k' J i pogodb med reso®*®'^ a iittvenske in hrvaške . S » -JnO II P po uskladitvi besedil mednarodnih nistrstvi in strokovnimi službami slovenske in tudi na Hrvaškem osnutke teh mednarodnih '‘'“"-Jot! _ in s®‘® .. I podpreti, dopofaiiti ali zavrniti v parlamentu -popolnem soglasju bi lahko predsednika vlad ali blaščeoe osebnosti podpisale dokumente. Drugega i®” teh medsosedskih nepremostljivih zadreg zares ni etde®' 5eveda se ob vsem tem zastavlja vprašanje, Itako Je du se v predsedniškem sistemu latinskoameriškega lahko poj®’’ »uradna« ovira sporazumevanjo in dogovarjanj** šen je na Hrvaškem, iyihov parlament V»I1B ^|irva««««ai4l« T UfAijen snn ---• ■- Mnvcoife? Z* parJam^ntoDi oziroma za un*?.:,«, ___________ v nriniarUt HDZ-ja se pravzaprav skrivajo samo v primeru, ovinkih in v pomanjkanju argumentov - tako ko* P®®" ■ m r* že Hiekii«?*" J **®******®'^*~*5nanfnem sodelovatvu V iuiX ***’^*”'*rre* sporazume in meddržavu* •ože ki palet « njegov« Hkt odločilnega dejavnika v hadezejevsk* Toda^* pod nespretoo 7p *>• pred podpisovanjem meddržavnih Ajgr* -^1. A' v k****!,, ie ptidpisane dogovore, sporazume in tiki, slednja pa sc ohniln kol vrtavka njihovi vsebini spregovorili v obeh patlameotin,|^^ o primem vsaj opozicijski poslanci in javnost **'*j‘’*^ d« 1* zejevsko oblast za besedo, četudi ni veliko 1»** ■'“•'St.? sedanjem razmegu sil, ki se sklicujejo na (ate, sploh l^ko premaknili hrvaški dižavm’ voz « tudi v hrvaško- slovenskih odnosih. Morda P« J® ” . zapletenega hrvaškega labirinta nekakšen *«(« razočaranjih ljudstva in tudi hl»ewla«J®^j|rf' irl nap"*^! ie ki .E„ralce nt j 1 tl D i ? ? i) d h S k » HliZ-ju vendarle kažejo prva znamenja, ,^|ce pa ceh) selitev teh hadezejevskih poslancev .T ■ i' Kudiše, morda narodnjake dr. Savke ®*'**^V^ sedaj I r| selitev hadezejevske desnice med »pravaše*, H na pet desnih strank. P'*j’*'S ** H *l Prav hadezejevski liberalci so se lansko po® .a ■ h tlavo in zaman opozarjah tudi v hrvaške® k v. ttavo in zaman opozarjah tudi v hrvaška drfava z ublBjevai^ni odnosov s , - lasten grob, ali kot je rekel tedanji premier ®'j|„vend*. rlč. -če si bomo nitvirili novrgi sovražnika n to nam slabo piše.« Tako se je tudi zgodilo- * brvai^** H*'*' slovenski pnihJem, piHrtal pa hi, če bi •*'*** igie#® itinbMi c cau*Airvmaiiidb1ll niihovih P" poR L ir. brez m<^ nasedali s sprejemanjem njihovih p 1 ška politika je poenostavljeno rečeno S na SlovcEHkem, potem med Muslimani in M _ jimi glasnimi sovražniki - v Miloševičevi Sr^^ tako rutko, da n- ji ir dneva v dan pti" [arij*''i Damoklejesega meča ne samo mednarodn* jjjg t-je že, K-ntvaČ k,d opihiaija ameriški ie jimi glasnimi sovražniki - v Miloševičevt je že. Nn*v»č (nH ameritbi je rf** tu JI ineriMm^iega izobčenja. Cena ®"'tj(l^** v Mih>šerlč*v:l Srbiji. Danes je tani ena n® ..jnr , ......---- rtavprt. že lil mUljiihn'jugttsIuvBuskih m ik :l* I« Smo bili vsi udbovci? )' { p '1 fslie. boga in glas hudiča zadnji sobotni prilogi Dela aeltaieri slovenski ----------- javnega mnenja zavzameli stališča do tega političnega, "'^»talnega in etničnega pro-'Istna. Viktor Blažič se zav- , “ht Z3 to. »da se nova demo- Potrebno pa je b't) "satiCnu država z nedvoumnim ziv j j POliiičr^jin siaiiščem moralno in Ptavno loči od prejšnje, lotali- države«. Šele potem se 'b lahko brezobzirne povzpet-ki obračajo plašč po 'b prisililo k spoštovanju tc-a postav pravičnosti in 'akci ie bo lahko pretr- jih objavi, če je to v državno korist. Slavoj Žižek trdi, daje se potem zaradi tega susuje vati. Pri nas se z najviSjih poli- ... ... tičnih vrhov trdi, da smo v ob- javni ugled najiadenih, nekaj ustvar- imperativ na dlani; »...jasen volivcev prestopi in morda pre- tru ve- ""^Ijnih ®ino I I kolektiven politični sklep o nelegitimnosti bivšega režima, na tej podlagi sprejetje ustrezne zakonodaje, pregled arhivov, umik dikreditiranih iz javnega pozoren na tiste, ki se bodo v tem poslu ponujali za rešitelje. Čeprav gospodje niso izrekli nobenega novega stališča, smo izbrali ta pregled, da ob njem nekoliko osvetlimo okoliščne. v katerih se danes dogaja slovensko politično življenje. Sku- dobju mirnega prehoda iz sistema v sistem, zaradi česar ni stojki celo nekaj poslancev, razloga, da bi se s preteklim S čimer je izrabljanje javnega korenito prekinilo. Na Mad- interesa za zasebno korist žarskem, na primer, je dru- opnv^jeno. Daljnosežne posledice neutja s točo na kmetijskih površinah severovzhodne Slovenije Samo v Gornji Radgoni za 700 milijonov tolagev ^ode Minuli teden so posebne občinske komisije že ugotovile škodo, ki jo je povzročilo neuije s točo v nedeljo, 18. julija. Če so mnogi že pozabili na polurno divjanje vetra in de^a, pospravili podrto drevo ali popravili odkrito strebo, pa ga številni vinogradiniki in sadjarji na (^ričkem in v Slovenskih goricah ne bodo tak« hitro pozabili. Posledice ne bodo opazne le ob letošnji trgatvi, ki bo za polovico manjša kot prejšnja leta, ampak še nekaj prihodnjih let. Močno so namreč prizadeti tudi mnogi mlajši nasadi sadnega drevja in trte, saj je v širokem pasu (2 kilometra) padala kot oreh debela toča. V pokrajini ob Muri sta najbolj prizadeti občini Gornja Radgona in Lendava. V gornjeradgonski občini je na komunalni Mrastrukturi škode za okrog milijon šesto tisoč tolarjev, na kmetijskih površinah pa kar za 495 miljjonov tolaijev škode. Toda, za božjo voljo, kdo pa gače. Tam je pred kratkim celo znameniti nacionalist Istvan Csurka, ki je bil na obisku tudi že pri naših Madžarih v Lendavi, javno priznal, da je sodeloval s tajno službo prejšnjega režima. Zakaj tega ni pravočasno storil tudi Jelinčič? Prav zato ne. ker se preteklost po vsej sili vklaplja v sedanjost kot njen konstitutivni del. Celo kot njen legi ti mistični in legali-stični pogoj. Sicer pa je jasno, da se preteklosti ni mogoče odreči. Toda uporabljati jo za vsako ceno, je lahko pogubno. Teža zmage in slast poraz« Naj skušamo biti Se tako sočutni, nazadnje nas vendarle strese. Saj to je smešno! Najprej so skrili truplo, zatlačili so ga v omaro, zdaj pa vpijejo, češ nesramni ste, lov na Čarovnice je Janši ustvaril to zalogo! Kdo je kriv. Če se danes rojeva Veliki Vodja Janez? Tisti vendar, ki so v parlamentu, v javnosti in zasebno, kjerkoli je tako naneslo, rekli, da nima smisla tega vleči na piano, ker smo bili itak vsi tako ali drugače i vpleteni v svinjarije prejšnjega 'ahl^o pretr-''stiga sumničenj, ptod sklepa, razen trstih, ki se bodo 1 zaradi očitnih dokazov zanje pravi, da naj gredo bomo vzdržati vsakega ■'ina srdit. ......... lOfllC takorekoč vsilili. -sajo vest ljudje nied ..v*««''”’' Mim. Bogom, kakor asiška dvojnost ^mii preiskovalci«. 'Vcljk« J!' s- svojem razmišljanju. ; sc ekspliciino mne* na Jelinčiča in na Pučni-'n stališN.;. sklicuii: na dom-jnrn-—= ~ Politična troedinost in ci- Ne, vsi. ki smo stari več kol dobri dve leti, nismo bili v udbi! Bili pa smo v prejšnjem sistemu. To je edino, za kar se £^■'110 iia wviLi~ lahko reče, da smo bili vsi. Od Pučnikovo tukaj naprej pa so glede preie- -fiiUJ, p. * uvjlin-kjrvvr se iz narave 1 t‘"fneEB klosti razlike. Nekatere so ve- "''S hfi ^'^^®tna izpeljuje like in opazne, druge se nam v njem razkrijejo šele preko drobnih P°^''arjen sistem, je ■ :■ i^;^;'njekrivtudiJelin-izpeljevanju jih odločno opredelimo, se po-''PtaSa ■ Stanovnik kaže, da sta v Sloveniji po te- i:'. nje, v,.; , meljnem ideološkem politič- sistema. Prvič, vsi, kot smo že rekli, nismo bili, drugič, če pa bi bili (skoraj) vsi, bi se morali dati očistiti. Ker ne gre in ne gre, da bi s takšno večino delal državo, Kvečjemu tolpo. Tolpa pa obstane samo, če je dovolj močna, da se konstituira kot organiziran sistem. Brž ko pa to naredi, pa Že ni več tolpa. Potem že ima pravni sistem in, to pa je najpomembneje, ima zarezo v svojem delovanju. Ta zareza govori takole: do sem smo bili takšni, od tukaj naprej in obrobnih opazk in prebliskov, Če združimo te razlike in se greste, umazano igro igrate, ----------------- ■.---------j -r če jim kdo reče, da tam nekaj P® takšni nismo! "V imenu z dosjeji, jih, in to smrdi. Ker ti dosjeji smrdijo in bodo smrdeli tako dolgo, dokler se jih ne prezrači. Ja kakšno igro, zaboga, so si svojih novih vrednot, ki so nas nem prepričanju dve vrsti ljudi. In za nič drugega ne gre v vseh ti ljudje predstavljali! Ni pokvarljivo teh aferah, od Hitove, Jelinči- •"'li L rt®« P® države^ i*’’ - . " ^'užh ” 'Opravlja njena skupnih imenovalcev, Ta dva ■rr^i .'ned1;2'’’‘‘*‘ SpHehal zadevata slovesnko sedanjost. javnosti ozi- Prvi, ki sega Se nekoliko v pre-1^^ revolucije teklost, pomemben pa je pred- ttiL^pfed *ntč- vsem za danes, je .v tem. da je v tem vi:^ii^^“;°POsamez-■ ■■ Se. ker je 141 nf-se tnformacij-'žui dejavnost '' - - - JtiiLsi Sn 1 namreč raj) vsi za večstrankarski si- C; javno lui- potrebno, te ki j. ; *zamočvir-^taib,'J-'eva„j^, ^1''®«*'. da je ‘'Iri *e;i, --nim m je v tem v po- P® ■T"e, javno raz- v skTac^u zakoni in je _____ Oj, - s laktai legalnim* ’mbo, da bi lahko bencin riirali v posodo. Pozabil pa je tudi, da tukajšnji ljudje ne prenesejo takšne malomarnosti in balkanizma. Stranka, ki je bila ob istem času na bencinski Črpalki OMV-ja in ki je vse skupaj opazovala, je malomarneža prijavila policiji. In tukaj se začne spet zapletati: policija je Se isti večer poklicala Cestno podjetje Murska Sobota. da je dežurni delavec s strojem izkopal onesnaženo zemljo; vse skupaj so prijavili inšpekciji, ta pa je obvestila tudi občinskega ekološkega ministra Stojana Habjaniča, ki je tudi poklical novinarje. Zdi se nam. da bo objava v časopisu še najhujša kazen, ki bo dole- Ivanjci, Ivanjševci, IvanjSevski Vrh, Kunova, Lokavci, Negova, Radvenci. RodmoSci), Radencih (Melanjskt Vrh, Beračeva, Janžev Vrh, Hrastje Mota, Radenci), Vidmu (Ro- tolarjev škode, in sicer na njivskih površinah 52 milijonov, v vinogradih 63, nekategorizi-ranih cestah 52 milijonov, za- radi erozij'e zemlje je 40 milijo- nov Škode in na objektih 20 M;_______ » ' ’ '• žički Vrh in Sianetinci) in .... , , Črešnjevcih (ČreSnjevci in “'''Jonov, Lendavska vlada ,e te la nevestnega Šoferja, Na 5 I UNZ-ju so sicer zapisali, da »bo zoper kršitelja podvzet ustrezen ukrep«, kaj bo to, pa je težko predvideti. Sanitarni, vodni in požarni inšpektorji so mnenja, da je to tako huda kršitev, da je že kaznivo dejanje. Dejstvo paje,daje težko »uloviti« in kaznovati nekoga, ki je nenehno na poti. V tujini takšne prekrške kazanujejo na kraju samem, kjer se pred kršiteljem odvzamejo vzorci onesnažene zemlje. Sanitarna inšpektorica Milena Mlinarič si je tudi ogledala izko- Ptujska cesta). Najbolj prizadeti so vinogradih in sadovnjaki, kjer je toča pospravila od 20 do 70 odstotkov pridelka (odvisno od lege), na njivskih površinah pa so njive z bučami, koruzo in sladkorno peso prizadete do 60 odstotkov, nepo-žete površine pšenice, rži in ja-rega ječmena do 50 odstotkov ter druge okopavine prav tako do 50 odstotkov. Ker bo potrebno posamezna območja na- sprejela nekaj ukrepov, s kate- pano zemljo pred črpalko tančno oceniti. prosijo vse rimi želi ublažiti povzročeno škodo. Tako predlaga ministrstvu za finance, da se kmetovalcem iz naselij, ki so v letu 1993 utrpeli že tri elementarne nesreče, odpiše v celoti davek iz kmetijstva (Odranci, Čren-šovci, Trnje, Gomilica, Nede-lica, Turnišče, Renkovci, Dobrovnik, Strehovci), vsem drugim kmetovalcem v občuti Lendava pa naj bi se odpisala polovica davka. Izvršni svet SO Lendava se je tudi zavezal, da bo regresiral 50 odstotkov cene pri nakupu semena za ponovno setev za nadomestitev izpadle krme ter zagotovil sredstva krajevnim skupnostim Dobrovnik, Gorice , pri Lendavi, Čentiba in OreSjc-Dolina za najnujnejšo obnovo cest in poti v vinograde. V murskosoboški občini so oškodovanec, da se oglasijo na sedežih krajevnih skupnosti od 26. do 30 julija. Globalna ocena škode je je naslednja: zasebni sektor ima prizadetih 20228 hektaijev površin, škode pa je veČ kot 266 milijonov tolaijev; Radgonske gorice imajo uničenih 151 hektaijev (v glavnem intenzivnih nasadov) ter Škode za Čez 68 OMV-ja. S skupno jjomočjo so zemljo naložili v zabojnike, še sreča, da je Slo za manjSo količino in za gorivo, ki hitro hlapi. Najbolj usposobljena ekipa za odstranjevanje posledic razlitja Škodljivih to-' vorov Je v Radenski (zaradi zaSCi-I tenega vrelčnega območja), edina I možnost za sežiganje oziroma uničevanje tovrstnih odpadkov pa v Nafti Lendava. BERNARDA B. PEČEK v .oooskem po-•) 4 iieniSnsVv ttpaVk' Kuuten tium le niijusujlNJo R' naU Mvat, saj je V na dnigcoi te-V* 1^”'''*'’'*“ Ljulaljanc ■ r' 'kistnsko driavlja**-srbske narodnost'. ^'** uatotrt v te’«— ' fi« >4 I k 4 t- rezervoar Izkupuim zemlja pred črpalko OMV-ja v Murski Siiboti je prepojena z bencinom. Je le za 5tl ali 17V litrov supcrbencina? milijonov tolaqev; Kmetijstvo prizadeti predvsem zasebni vi-Cmei ima poškodovanih 425 nogradi in sadovnjaki v osred-hcklaijev kmetijskih površin njem delu in na obrobju GoriČ-ter več kot 29 milijonov tolar- kega, največ škode pa je v sa-Jev škode, VG kapela pa 355 dovnjakih in vinogradih v Selu, hektaijev (prav tako predvsem Fokovcih in Filovcih. Točnej-•..> —i v«4 _!.! podatkov do sklepa redak- cije nismo uspeli dobiti. BERNARDA B.PEČEK črnci vinogradov) ter veČ kot 65 mili* Jonov tolaijev škode. Zaradi dodatne zaščite pridelkov in L stran 4 Ob najnovejši podražitvi premoga Vsakdo se znajde po svoje o primernem ogrevanju je sredi poletne .sopar« težko razmišliati, toda dober gospodar že prej poskrbi za kuijavo, da ga pozimi ne bo preveč mrarilv. Mnog« pa j« nedvomno ogrela najnovejša podražitev premoga prednji leden. Delavski svet Rudnikov rjavega premoga Slovenije, ki so letošnje polletje sklenili z rekordnimi 890 milijoni tolarjev izgube, se je namreč odločil za povišanj« cen komercialnih vrst rjavega premoga za približno štiri odstotke. Tako stane gigajoul premoga namesto dosedanjih 405 tolarjev po novem 422 tolarjev, to pa je 4,2-odstutna podražitev. Za tono Orehovca, po katerem je veliko povpraševanje, bo treba v prodaji na veliko odšteti po novem v povprečju nekaj nad 7.(170 tolarjev. Pri tem stane tona tega premoga v kosih okrog 7.430 tolaijev, v kockah pa nekaj več kut 7.300 tolaijev. Sicer pa bodo kupci morali za tono trboveljskega rjavega premoga v kockah plačati 13.081 tolaijev, za enako količino ruskih kock bodo odšteli 14.490 in čeških 14.990 tolaijev. Lesni briketi, ki jih pred jesenjo ne bodo imeli, pa so stali nazadnje 15.700 tolaijev, medlem ko je prosto minski meter po 4,800 (olaijev. Morda pa se boste odločili kar za velenjski lignit v kosih, ki ga prodajajo po 8-600 tolaijev za tono, V zdajšnjih razmerah, ko na trgu s premogom velja nered, saj se s tovrstno trgovino ukvarjajo že za vsakim vogalom in posel očitno cveti, se seveda marsikdo znajde po svoje. Številni zasebni ponudniki pa so poskrbeli tudi za nemoteno oskrbo z drvmi. Tako bost« za meter bukovih drv s prevozom odšteli od 3.500 tolaijev. Primerjava izračuna ogrevanja stanovanj in poslovnih prostorov z drugimi vrstami goriv dokazuje, da gretje ne bo poceni. Zasebni porabniki plina naj bi v kurilni sezoni porabili okrog 60.000 tolarjev, pri čemer se cena kilograma plina v jeklenki giblje okrog 40 tolarjev. Nekaj manj, in sicer 50.000 tolarjev, pa naj bi odšteli porabniki kurilnega olja; pri Petrolu stane liter kurilnega olja 27,20 tolarja. Tega je za zdaj dovolj, pa tudi plačilo kurilnega olja naj ne bi pretirano pretreslo družinskega proračuna, saj ga je možno kupiti na štiri obroke, ki jih ne obrestujejo. Le prvo četrtino zneska je treba plačati takoj. MILAN JERŠE L I I L gospodarstvo Katera je prava? za Temeljno sodišče v Murski Soboti je julija prejelo dve vlogi registracijo družbe. To niti ne bi bilo čudno, če ne bi Šlo pravzaprav za isto dejavnost, lokacijo in tudi ljudi, ki so si zelo blizu. Kljub obetom, da se bo spor med slovenskimi gospod a r- stveniki, ki so vlagali v razvoj sejmišča v Gornji Rad gon i, in Ljubljanskim sejmom (ki po preoblikovanju Gospodarskega razstavišča skrbi za organizacijo sejmov) končal s sporazumom, pa do tega ni prišlo. Upravičeni so bili naši dvomi, da so gospodje iz Ljubljane pristali na sodelovanje zaradi pretveze, lahko bi rekli tudi: zaradi zavajanja nasprotnika. Po tihem so pripravili vlogo za ustanovitev nove družbe Pomurski sejem, katere stoodstotni lastnik bi bil Ljubljanski sejem, torej brez sodelovanja občine in številnih podjetij, ki so nasprotovala prav takšnemu posestniškemu obnašanju ljubljanskih sejmaijev. Vendar pa to ni bila edina vloga za registracijo sejemske družbe v Gornji Radgoni. čredo Ljutomer, d,o.o. Ormoška 3 69240 Ljutomer tel. (069) KI 533 int. 23 Iščemo sodelavce za široko storitveno dejavnost: 1. Sprejmemo družabnika podjetja, ki je voljan vložiti sredstva in delo (izobrazba humanistične in ekonomske smeri) 2, Honorarne sodelavce, ki niso preobremenjeni z obveznostmi in bivajo v Ljutomeru ah okolici (študentje ali končana srednja šola) 3. Gostinsko podjetje ali zasebnika, ki je pripravljen skleniti dolgoročnejšo pogodbo za sodelovanje. BELTINKA Beltinci, Tovarna pletenin, d.o.o 69231 BELTINCI Štefana Kovača 3 VABI K SODELOVANJU za nedoločen čas s polnim delovnim časom KOMERCIALISTA zaželjena je VII. stopnja strokovne izobrazbe (dipl, ekonomist, lahko tudi pripravnik) ter aktivno znanje enega tujega jezika (nemškega ali italijanskega) V prijavi navedite osebne podatke in priložite dokazila o izo- । brazbi ter Jih pošljite na naslov: RASICA-BELTINKA, Beltinci Tovarna pletenin, d.o.o. št, Kovača 3 69231 Bellinci Prijave sprejemamo S dni po objavi. Za dodatne informacije nas pokličite po telefonu (069) 42010, a »v - - 1*"^* r ■l J J (f. s. !, Autocommerce iz Murske Sobote je v zdravilišču v Moravskih Toplicah predstavil serijo novih malih mercedesov - razred C. Vozila se ponašajo z naJviŠJimi varnostnimi standardi, novimi 4-ventilnimi motorji, bogato opremo in udobjem, številni ljubitelji so lahko mercedese tudi preskušali. Osnovni interes je - so zapisali ustanovitelji družbe Radgonski sejem - dati lastnikom, ki so sejem ustvarjali, možnost upravljanja in vodenja sejemske dejavnosti. Za to nalogo je bila imenovana delovna skupina, ki jo je vodil Janko Slavič, vodja pomurske kmetijske svetovalne službe in podpredsednik Izvršnega sveta SO Gornja Radgona. Na osnovi dogovarjanj 5. julija 1993 so ustanovili skupščino d.d. Radgonski sejem in izvolili 5-član-ski upravni odbor, ki ga sestavljajo: Budi Dolšak, pomočnik direktorja Gospodarsko razstavišče Ljubljana, Miha Vodenik, predsednik IS SO Gornja Radgona in predsednik sklada stavbnih zemljišč, Alojz Vrbnjak, podjetnik iz Orala Pskfe, Ivan Obal, državni sekretar nistrstva za kmetijstvo in goz. ■ leto bo ta nova družba organizirala sejme.« Realno imajo resda več možnosti, da uspejo registrirati novo družbo, kot Ljubljanski sejem; le-ta je namreč v revizijskem po- darstvo Slovenije in Guzii Grof, direktor podjetja ABC Pomurka in pooblaščenec skupine podjetij. Za vršilca dolžnosti za čas 60 dni je bil imenovan Drago Lepoša, načelnik oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Gornja Radgona. Ves čas so o namerah obveščali tudi Ljubljanski sejem (vsi zaposleni na sejmišču v Gornji Radgoni so zaposleni v Ljubljanskem sejmu), vendar niso dobili nobenega odgovora. Prijavili so registracijo družbe v sestavi, kakršno smo že omenili. Janko Slavič je optimistično izjavil:»Prihodnje stopku, zato Še ni dokončno odločeno, če je bilo preoblikovanje Gospodarskega razstavišča pravilno ali ne. Vendar pa se vse skupaj ni končalo s prijavo registracij na sodišču v Murski Soboti. Vmešal se je predsednik SO Gornja Radgona, ki od sodišča zahteva, da začasno zadrži postopek za registracijo delniške družbe Ljubljanski sejem, saj bi bila (po njegovem mnenju) s tem občini povzročena velika materialna škoda. Kot direktor VG Kapela je g. Vogrinčič ves čas sodeloval pri pogovorih o ustanovitvi sejemske družbe. V pokrajini ob Muri je završalo; je Vogrinčič »izdajalec«, se je prodal ljubljanskim sejmarjem, ker si želi funkcije, se je res dogovoril z Jeršetom. da »zminira« ustanovitev družbe Radgonski sejem, saj je očitno, da Ljubljančani svoje družbe zaradi revizije ne bodo mogli ustanoviti? Zgodba se torej šele začne. Janez Egavec, vodja Pomurskega sejma, je povedal -.»Jaz imam o vsem svoje mnenje, vendar sedaj ni pravi čas, da ga povem... Vse skupaj se mi zdi noro. Dobro bi bilo. Če bi se sedaj Še mi zaposleni dogovorili, da oddamo vlogo za ustanovitev svoje družbe in pustimo možnost drugim, da se priključijo. Seveda, če to storimo, lahko pričakujemo, da bo dal Ljubljanski sejem vsem tukaj zaposlenim odpoved - ali pa vsaj dvema iniciaiorjema. Zaenkrat hočemo predvsem speljati ta sejem do konca.« Seveda danes več ne bi mogli ustanovili družbe po starem zakonu, kajti Il.julija-kakor nas je poučil predsednik Alojz Vogrinčič - je začel veljati nov zakon, G. Vogrinčič vztraja pri svoji zahtevi; v prvi vrsti mu gre za korist občine in pravilno ocenitev deleža; boji se tudi, da se bodo vse te Številne firme združile, medtem ko bo občina spet izvisela. Trdi, da o vlogi Ljubljanskega sejma za ustanovitev svoje delniške družbe v Gornji Radgoni ni vedel nič, na vprašanje, če se je res povezal z direktorjem Ljubljanskega sejma Borutom Jetše-tom, pa je odgovoril: »Natolcujejo lahko kakorkoli, verular so moji izračuni o deležu občine pravi. Občina bi morala imeti v družbi 35~odstotni delež, Ca- spadursko razstavišče 34 in drugi preostalo. Ni pa prav, da ima Gospodarsko razstavišče 67 in občina le 15 odstotkov. Jaz sem z Jeršetom govoril veliko prej, nič pa se nisem povezoval. Sem pa ga vprašal, zakaj ga ni poleg - rekel je, da nič ne ve. Dvomim. Sicer pa ne more nihče česa takega sprejeti brez sklepa skupščine.« C. Vogrinčič je opozoril tudi na spremembo vsebine 9. člena, kjer so besedico iitnora« zamenjali Z »lahko« - gre za ponovno ocenitev vrednosti; po njegovem mnenju je bilo v osemdesetih letih občinsko zemljišče dano v upravljanje izključno Pomurskemu sejmu in ne Gospodarskemu razstavišču Ljubljana. 11 hektarjev zemljišča, kjer je radgonsko sejmišče, je na določen način še vedno v lasti občine. Ker vse niti vodijo tudi k predsedniku Izvršnega sveta SO Gornja Radgona^ smo o mnenju povprašali tudi Miho Vodenika ;»Ne želim dajati nobenih izjav o neumnostih, kijih je zapisal predsednik Vogrinčič. Njegov namen je sprožiti Zaradi slabega nacionalnega programa gradnje cest v Sloveniji ne morejo priti z mrtve točke niti poslanci v državnem zboru Vetrnica potrebuje tudi veter Miha JazbinSek, republiški minister za promet in okolje, je resda poln domislic in spreten govornik; tako je »zablestel« tudi na petkovem posvetu o gradnji avtoceste Koper-Lendava (sklicala ga je Območna zbornica za Pomurje v Murski Soboti), ko je predlagal nuvo severno radičicu trase avtoceste, in dejal, da smo doslej vse ceste gradili brez dolgoročnega prostorskega načrtovanja. Zaradi nujnosti povezav z vzhodni in i državami, pa tudi s Hrvaško (misliti moramo tudi na večje mejne prehode s Hrvaško) v Sloveniji ne moremo vsč govoriti o cestnem križu, temveč o cestni vetrnici, ki ima več krakov na vse strani. Dodali bi lahko, da vetrnica potrebuje tudi veter, ki jo požene - prav tako bo cestna vetrnica potrebovala podporo vlade, da se bo z namenskim zbiranjem denarja steklo dovolj denarja za gradnjo cest v Sloveniji. Da je iluzorno pričakovati enotno rešitev in določitev trase avtoceste v severovzhodni Sloveniji, je bilo očitno Že večkrat, prav tako tudi na petkovem posvetu. Kljub prošnjam članov odbora za infrastrukturo in okolje pri državnem zboru, da naj se poenotijo, se to ni zgodilo. Občine Ptuj, Ormož in Ljutomer (niso niti proti severni različici) so bolj za južno avtocesto, ki naj bi potekala na relaciji Slovenska ,.s>- K ' ■"'^1^; L. ■ ■'■■<. .'m . - •” . ■Sf .V:' i s. afero na moj račun. 1* govo pismo (pismo zahteva je bilo 0^ prejšnji številki -op.a.) bomo obrav«*tf^ v skupščini. O usiaoi'jj t u>iei0^ družbe Radgonski sej«®J največ povedo Slavit, in Korpičeva. Pa Še t»: upravnega odbora * stavbnih zemljišč je bH J sklep, da se da Mihi pooblastilo, da podp** godbo o ustanovitvi.« Zapletov glede sejmi^ mor v Gornji Radgoni ( tovo še ni konec; le <1* tudi v tem primero o* J obveljal pregovor: pirata dva, tretji doM*^" BERNARDA B A o *'i AR ŠPED Delavci doma* bi zmanjšali ..j-i* f!i V I so v prvih petih *'*®*^^l - gomjeradgoo* J ŠPED-u pridelali z« milijonov tolaijev iig" radi tega ter vetikegs prevelikega števil* ?«!: ti A i - Minister za okolje in prostor Miha Jazbinšek je na petkovem sestanku v Murski Soboti predstavil svoj predlog luftve >*severnt trase*< aviDcesfc. Bistrica, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Bistrica, Hotiza, vse do mejnega prehoda Pince. Občine Maribor, Lenart, Gornja Radgona in Murska Sobota pa se zavzemajo' za severno različico, ki naj bi potekala prek Slovenskih goric in bliže vsem omenjenim mestom. Novo severno varianto je predlagal tudi minister Miha jazbinSek, ki južno zavrača zaradi številnih »hišnih priključkov«. Njegov predlog je sicer s prostorskega vidika pravilen, verjetno pa ne pozna pokrajine. prek katete je potegnil Črto na zemljevidu. Po njegovem mnenju naj bi avtocesta potekala v smeri Slovenska Uistrica-Miklavž-Pesnica Hrasto-vec-Gimianje- Radehova-Zgomja Senarska-B ren-gova-Cerk venjsk- K raljtvcUVidem-Sellšče- tljašev-cr-Veriej (oz. Banovci (-Ižakovci- Odranci-Crenšov-ci-Hotiza in naprej proti Pincam. Katera^ od treh variant bo obveljala, je težko napovedati; Žare Pregelj, predsednik odbora, je nato predlagaal, da bi v predlog o gradnji avtoceste navedli le začetno in končno točko, torej Slovensko Bistrico in Lendavo, o poteku trase pa bi se potem lahko dogovorili v prihodnjih mesecih. Pomurski poslanci so ministra javno opozorili, naj pripravi do konca septembra potrebne lokacijske načrte (da ne bi priSle v poštev za gradnjo in obnovo spet druge, manj pomembne ceste, in to samo zaradi tega, ker imajo Že pripravljeno vso potrebno dokumentacijo). Jazbinšek je takoj od reagiral: »Naj KLIC ne dela napote - povejte tudi I« javno.« In potem odgovor:»Umek se izgovarja, da je cokla JazbinSek, vi pa spet, da je to Umek.« Nekaj resnice je v tem. žal pa so zaradi sporov med ministri prizadete prav obrobne občine, saj ostanejo njihovi problemi nereSeni. Na ponedeljskem zasedanju republiškega državnega zbora pa so poslanci sprejeli predlog predsednika odbora Žarela Preglja, da naj vlada do oktobrskega zasedanja pripravi namesto poročila o gradnji avtocest nacionalni program gradnje avtocestnega sistema - v programu pa naj bi vlada tudi natančneje določila vrstni red in dinamiko gradnje cest. Zaradi takšne odločitve poslancev državnega zbora pa je postala vprašljiva druga točka, ki je povezana z nadaljnjo gradnjo cestne mreže: namensko zbiranje 16 odstotkov od prodanih motornih in dieselskih goriv. Smisel takšnega zbiranja denarja ne bi smel postati vprašljiv! Pmv tako pa naj bi poslanci obravnavali še tretji pomemben »cestni akt«, in sicer zakon, ki bo določal pogoje koncesije za posodobitev cest BERNARDA B.PEČEK kov, nizkih cen visoke oht^ jemno osebnih dohodkov jej A D Hnldtnoa in AR Holdinga in im TO sklenila, da s prvim Jrjj šlje 117 delavcev n* zaposlovanje. Tako jih je zdaj samo 15, ki so redno ^\ kogar od prijavljeOti' -„Jj pa potrebajejo^ "* togodbeno. 'k vodu slijo pogodbeno, goslovanskega« trg* cem cen prevozov skorajda vsem J V APIdJUd TJVniP J fj ‘ Sloveniji začela " R Itned na ie Z* AR Sped pa j® ostal še Mesno industrijo brez pf^^ iivtriio JF - UT1“. tudi Radenska nn prodaja več Li Ki lA tifl dl! vode, ki bi jo t|n radgonski to vo rnjs^ MakedoniP. ■ jj voze v MaKco''”'r.| Madžarske, ga rije - plačujejo n^^, 540 nemških r«!* .jt 34U nemsKiM '",3,»?' nja, ker med jpiiJ I J 1 iij^j Kcr UJc^ , jpFj . kedonijo ni skleo^ > o prevozih oziron* / nju Ic-teh J, močno I, Vse povečuje srmSl* r Direktor AR 6 Direktor AK jpiCj , TirŠ pa je pnl®8 . za.skrbljen tudi LoJtkureivre menda kljub ''r-vozom nimajo P poslenih, preit**! bi jine in P‘X*‘***."®j,:||, j* i IC lU P'"-'."- ■. ' Leto l«H r ke iz Gornje ■ (f nike iz Gornje najbolj uspe' času. Iijeineii J E 1 'ji ki so vozili na že divjala vojn®JL »kuhala«, so in*^ ' a' «11^7* .M. in naročil, l” v barikadah, ** jj, Žava denar p«*^! ““ ' " MV*i P J niso dobili n jini |j vrednega kar' »redlUgH M- -mark, A_J 2 jL>4>.kn ih d I* e tudi eden oJJ' leva trg v yj tovornjak na mesec h LlU'*^ Zl. v It' i'-a I ' odstotkov ILjf i- ..*«r na 1 bro lom eter p^ t _____ ipiii Jilrd 'It z ukreiH”"’ (, Ški marki. tvijo poslovanjct "jji.Rj/ 4 zmanjšali it)?' nesezonu ' '■ »licvc ajv —- UCIV ruftiU *J Ik "4 ‘c djetje i hlokadc ■ nosil « V tujini ni^in ■ benega ' v«nsk liri'^* .-.,. I Tu/ sl* l u - 't . 'v časov J tudi obiio*** iA venski pr®" Shellovoka' kakor pa ne j/ l' A i1ij julija 1993 stran 5 Tt E La ■ . lokalna samouprava lokalna samouprava na prepihu pakon se bo še nekaj časa medil o zakonodaje W^^^^^r^pravi so iz »Reorganizacija občin v Slove-, niji ne bo poceni. Potrebno bo urediti raztidUev premoženja med novimi občinami, delitev I obveznosti . skupnih objektih, I ureditt upruvae prostore novih ti lokalni 'fatra li* jasnejši, zato je zanimanje sklint 1- področju. Ztistoji gl'! alf ')!! ji* skupjji ^'^roCenj kjc'' so imele . “''■ae nohf Ano . ....... prejšnjega sklica. z zapleteno tri- V _ ' politične silnice večino P^meznih tudi zborih, so bili za uresničitev '®*3Vnp I ---------------------’■ o lokalni samo 'IfrSa, skušali doseči avni ravni nn l.jncvm samo- >4 EE'”l>rskih ^'‘Pnjo - ravni po lanskih de- volitvah čim višjo za ^^■esničitev ustavne "'IS|| A 1 I U,9LUTJ|Vtf ie d t '''■ ^^^oupravi. i ‘‘"i zbor obliko- komisijo za lo- Vzporedno je J '''ladi „ delo ‘udi )!i| Hi "1 Pred na,.,:----- PtoipVc^^*^ zakoii- o lokalnih volitvah v Jeli Sicer pa sku-lokalno sa- I izhodišče .uveljaviti za tudi skoncentri- Evropski li- ^ita ■ ii>''Oiipra»e. Pn 3 zavedajo, da jc Z'" Pom^^u * samouprava ?■'*’ oblasM n'" 'l®c®ntralizi-Eepubliki Slove- te melje v za 4 ^Pfemenjena? 1^ ‘eikalne saniou-cJen najpo-L- J*'n nni;,ix„:u ka Političnih proce- L ninn 7- proce-»<1 “'^bok postav- »K nii.'^^,svoiitv: ^‘"'"jenju in celo la n 4 I bo pravilno ? bistveno z t ki *• t> feritorio I n ^1 Jl ( ki *• o llorio I n riz\ ■ ej--‘ p®-thi,- Slovenije, dosegli tudi g |?iue,?'*)i(l ’ ^vjegii luai hje J P f^^ra z po re d i te v l' fX[ , D^I Objava os-1* 2akono- urejala 'J' ffpravo '^tk' je bila upravnih 1 ■ razni sc- Številna ude- «bčin i n m IZ vse Slo- 11 Fl, 'I ’ v Ljubljani. '.»te.-to« po- na liSlIl ■'■ivneu- u predstavitvi Ih <1^1 <*bČani? I i ^1 li f * f, tl v 11^ '■'h mnenj, s pomočjo katerih dobi ustrezno delovno telo boljši vpogled v stanje na posameznem področju, sklicala državna parlamentarna komisija za lokalno samoupravo, priča, kako pomemben bo zakon o lokalni samoupravi. Posvet je namreč presegel začetno in splošno moupravno skupnost, ki nastane na podlagi odločitev vanjo vključenih občin. Predlagatelji zakona menimo, da bi v okviru takšnih ustavnih do- jetje omenjene zakonodaje. Pri postopni uresničitvi zakona čuna in da naj bi bil za to spre- obravnavo lokalne samoii- prave pri nas, saj je bilo slišati vrsto predlogov in pobud, ki jih bodo morali upoštevati pri izdelavi zakonskega besedila za drugo že amandmajsko obravnavo zakona jeseni. Pri tem so se druge zakonodaje, ki se pMjvezuje z lokalno samoupravo, kpt so npr. zakoni o lokalnih volitvah, referendumskih okoliših, državni upravi, ločb poskušali z zakonom opredeliti čim trdnejše temelje uspešnega nastanka in delovanja pokrajin. V nasprotnem se bodo okrepili odpori proti oblikovanju manjših občin, ponovno pa se bo odprlo tudi vprašanje spreminjanja ustave, ki bi ta trenutek gotovo usodno Zavrlo zakonodajno delo. Me-nifii. da bi v skladu j. usCaviiU zasnovo pokrajine veljalo dopolniti ponujeni osnutek v tem smislu, da bi imela občina mož- o lokalni samoupravi kaže vztrajati pri možnosti iz osnutka, da omogočimo nastanek posameznih novih občin takoj po sprejemu zakonodaje v tistih primerih, kjer pri prave trajajo že dalj časa in je odločitev že bolj ali manj dozorela. Občina mora biti materialno suverena Na dlani je, da so se zakon- skega HTtn IL| kil c lokalni siitriMi- nost ne le prostovoljnega vstopa, ampak tudi izstopa iz pravi, ki mij (si bil kot prcdRig nared že konec letošnjega leta, v slovenskih občinah lotih kritično, s povsem praktičnega upravnih okrajih, pravosodju pokrajine,« poudarja predse d itd,, dotikali le toliko, kolikor zadeva prizadevanja za skladnost celotne zakonodaje, ki ureja to področje. nik državne parlamentarne komisije za lokalno samoupravo dr. Ciril Ribičič. jet enoten zakon o javni porabi. Iskanje pravih rešitev Zanimive so nedvomno nekatere konkretne pobude in predlogi iz posameznih slovenskih občin in krajevnih skupnosti. Tako Idrijčani po besedah njihovega predsednika občinske skupščine Janeza Podobnika nasprotujejo predlogom, da bi bila njihova sedanja ob- čina sestavni del up ravne ga okraja, v katerem bi jim delali družbo bodisi Nutraiijci, bodisi Gorenjci ali pa sosedje iz severne Primorske. Upravno samostojnost si bodo izborili v skrajnem primeru tudi z refe- obfin, jHtiskati in zaposliti pri-Utežno strokovno podkovane uslužbence, spremeniti ustroj države Slovence z ustauovicrijo ^ravjiai ttkr^ev, polu'^, sest in ne vero so-še. Skratka, stroški bi Siti priGližno pol miljjarde ECU- jev.* (Vho-mit Gnu. kranjski župan) Proti prevladi centralizacije Predstavniki slovenskih ob- krajevne skupnosti na obrobju velikih mest postale še revnejše kot so sedaj. Težave bodo pri Ob zdajšnjih razpravah popisu občinskega premoženja o novi lokalni samoupravi ne in Se večje pri morebitni delitvi »Ne na vrat na nos!« zornega kota, torej izhajajoč iz ... problemov, ki jih občutijo rendumskim izrekanjem vseh v svojih okoljih. Pri tem opo- prebivalcev sedanje idrijske zarjajo na možnost prevelike drobitve občin in na to, da bi občine. Upravna okrajna ure- ditev pa manj skrbi tolminsko občino, saj je njeno ozemlje po eni od različic razdelitve Slovenije predvideno kot samostojni upravni okraj. pMjudarek pa je dan mestni občini. Premalo je govora tudi o vlogi občinskega sveta, zanimiva pa je njegova pobuda, po kateri naj bi natančno opredelili potrebno število Romov v njihovi skupnosti, da bi lahko izvolili svojega poslanca v občinski svet. Enakovredne možnosti za manjšine Svoj lonček seveda pristavljajo tudi pripadniki obeh narodnostnih manjšin v Sloveniji - Italijanov ob zahodni in Madžarov ob vzhodni državni meji. Politični status obeh manjšin se po osamosvojitvi ne bo v niče- mer spre menil, zagota vij ajo strokovnjaki in politiki, zato ni gre zanemariti časovnega uve- med več občin. Opozarjajo pa Ijavljanja nove zakonodaje po tudi, da jim bo država, potem Čin in krajevnih skupnosti Ijavljanja nove zakonodaje po tudi, da jim bo država, potem imajo številne pomisleke glede njenem sprejemu. V osnutku ko je vzela občinam že vrsto obsega in podrobnosti zakon- sta namreč ponujena dva pri- pristojnosti, odvzela tudi ve-skega urejanja lokalne samou- stopa, ki se v glavnem razliku- liko premoženja, medtem ko prave, pogojev, ki morajo biti jeta po tem, ah uveljavitev za- se pripravlja prevzeti celo izpolnjeni za ustanovitev ob- ■ ■ ■ .......... čine, organiziranje in način volitev organov lokalnih skupno- sta namreč ponujena dva pri- stopa, ki se v glavnem razlikujeta po tem, ah uveljavitev za- četi takoj po sprejemu zakona Športna igrišča, ki so bila, de- sti. Podobno velja tudi za zagotovitev potrebne stabilne gmotne osnove in financiranja lokalnih skupnosti, položaja in pristojnosti pokrajin, časovnega in vsebinskega usklajevanja lokalne samouprave ter preobrazbe državne uprave. Odprta pa ostajajo. Se naprej vprašanja in dileme o načinu in tempu uresničitve nove zakonodaje, usklajenosti te zakonodaje z zakonom o lokalnih volitvah, državni upravi, pravosodju, referenudumu, javnih financah in drugi področni zakonodaji. ■»Ni slučajno, da se mnoge polemike vrtijo okrog vprašanja ureditve pokrajin v zakonu o lokalni samoupravi. Na eni strani gre za opozorila, da lahko prevlada centralizacija, Čc bi ob oblikovanju majhnih o lokalni samoupravi in jo izpeljati do sjMtmladanskih volitev ali pa ta proces nekoliko post o p ne j e realizirati po izvedenih volitvah občinskih svetov in županov na spomladanskih volitvah, ki bi bile Se v okviru dosedanjih občin. Večina se nagiba k drugemu predlogu, ki nimo, zgrajena s sredstvi občanov. Nasploh je največ govora o tem, da mora zakon o lokalni samoupravi natančno določiti vire financiranja občin. Ob tem naj bi pri njihovem oblikovanju je verjetno tudi bolj realističen pomembnem posvetu o lokalni pristop. Seveda pa je možno za . . oba pristopa najti precej utemeljitev, vendar bi nas dolgotrajna razprava o tem odvračala od drugih, pomembnejših vsebinskih dilem. Jeseni, ko bo bolj jasno, kdaj bo realno občin, kot so v Evropi nor- malnc, med njimi in centralno državo ne oblikovali V mesne lokalne samouprave. Na drugi strani pa gre za omejitve, ki jih postavlja ustava, ki pokrajino določa le kot prostovoljno sa- Nastal^či laLoii o lulutiBi samoupravi prediddeva neposredBo volitve zupBBoV in hkratne vt^tve v sv^e krajevnih skupnost). S tem hi tid^viK nenormutno stanje. ko sveti KS marsikje delujejo dQe od mandata, s čimer Id medili imdi enote lokahiifa cknpnosti. Ker bodo lokalne volitve, kot jo videti, precej zapletene, jih bo treba volivcem natenčno razhiiiti v ■mtdti obfini posel^. Seveda pa morajo biti nove občine tako po obliki kot vsebini kontinuiteta sedanjim občinam, kajti brez tega si ni možno zamišljati njihovega učinkovitega delovanja. Proces razdružitve večjih na manjše občine ne bi smel nikakor ne- dvoma o njuni ustrezni neposredni zastopanosti v lokalni samoupravi. To pomeni upoštevali tudi ekonomska me- rila. Slišali pa smo tudi kritike gabvno vplivati na podeželje na račun vlade, ker na tako P^i oblikovanju teritorialnih samoupravi ni bil navzoč finančni minister, kajti od tega, ali bodo imele občine izvirne prihodke in ali bodo lahko zadržale vsaj polovico dohodnine in drugih dajatev, bo odvisno, a1i bodo nove občine birokrat- možno pričakovati sprejem ska izmišljotina ali pa območje, nove zakonodaje, se bo možno kjer si bodo ljudje izboljševali znova vrniti k tem vprašanjem. Do takrat pa bo treba vse sile usmeriti v razčiščevanje vsebinskih dilem in pospešiti spre- življenjske razmere. Predstav- enot. Kot omenja Aurelio Juri iz Kopra, imamo pri nas že mrežo 62 občin, zato zadev ne kitit: povsem obrniti na glavo, ampak jih racionalizirati in prilagoditi sodobni evropski lokalni samoupravi. Precej pripomb je slišati tudi na račun premajhnega zagotavljanja avtonomnosti in finančne samostojnosti novonastalih občin. Na to opozarja tudi predsednik v praksi, da bo poskrbljeno za njun celosten obstoj in razvoj, kar vključuje uresničevanje posebnih pravic narodnosti v gospodarstvu, šolstvu, kulturi in na drugih področjih z matičnim narodom. Ob razpršenosti prebivalstva na dvojezičnem območju soboške in lendavske občine, zlasti na manj razvitem m obmej n e na demogra f sko niča finančnega ministrstva je ... pojasnila, da bodo nove občine Skupščine občine Murska So- financirane pretežno iz prora- bota Andrej Gerenčer, ki se zavzema za kakovostnejšo ob- »Komisija zeli Nti središče prizadevanj za uveljavitev močne in avtonomne lokalne samouprave in j« zoper poskuse centralizacije, hi so pri nas, kot se dogaja tudi drugod, oh sprejemanju področne zakonodaje. ; Naš cilj ne more biti likvidacijo doscdangth občin ~ za kijj takega Ijndi pač ni mogoče mntivirali ’ 7. „ '-Lr . ' - ampak vzpostavljanjG avmnntnnili tu I vplivnih lokalnih skupnosti, občin in pokrajin. Takšnih seveda, ki : bodo ljudem Miže in zato funkdonalnejše jptri nveljav^aoju njihovih I vsakodnevnih življenjskih interesov,« je na posvetu s iiredslavnihi slovenskih občin i^avU dr. Ciril Ribičič. čino, ki ne sme biti predraga. Po njegovem je zadnji čas, da ustavimo nenadzorovano razdeljevanje občinskega premoženja. Predlagateljem osnutka zakona o lokalni samoupravi pa je zameril, ker so zaobšli natančnejšo opredelitev mesta j Financiranje se bo sčasoma uredilo in okolice, kar je sicer praksa v sosednji Avstriji, precej večji • ' - t att iojer: S' .Ss-SSEi GLAVAČ, BERNARDA f ogroženem območju, se madžarska narodnostna skupnost zavzema za tako obliko neposredne zastopanosti v predstavniških organih lokalne samouprave, ki bo vsem njenim pripadnikom zagotavljala enakovredne možnosti v strnjenih dvojezičnih občinah, pa najsi gre za Prosenjakovce, Hodoš, DomanjSevce, Dobrovnik ali Pince, Naliti si čistega vina! Po drugi strani pa del raz-pravljalcev Se vedno nasprotuje vsakršni preobrazbi lokalne samouprave, češ da bo to le zapravljanje denarja. Menijo, da nove občine ne bodo nič bolj učinkovite in kakovostnejše od sedanjih, ker ne bo mogoče dobiti sposobnejših ljudi, ampak le stare kadre (komuniste in udbovce). Zanje bi pomenil nov zakon o lokalni ■ samoupravi zgolj zlepljenko, ki naj bi vnesla Se več zmede na tem področju. CirH Knlešnik iz Ljubljane je celo menil, da je ustanavljanje pokrajin nepotrebno in da se bodo v odnosu do občin pojavljala nenehna nasprotovanja. Povsem na- sprotno stališče pa so imeli drugi razpravljale!, ki so se zavzemali za čimprejšnje preoblikovanje občin, ki zdaj marsikje životarijo zaradi kronične nesklepčnosti trizborovskih občin- TETER KOLMANIČ, invalidski upokojenec: »Strirtjam se s pripravo novega zakona o lokalni samoupravi in ustanavljanjem novih občin. Zdi se mi prav, da se tako velika občina, kot je soboška, razdeli na več Te bodo zagotovo bližje interesom občanov. Menim pa. da bo problem s financiranjem teh novih občin večji, kol je bil doslej. Prepričan pa sem, da bo sčasoma to financiranje vendarle zaživelo. Prav tako se mi zdi ustrezno ustanavljanje pokrajin, ki bodo lahko po svoje gospodarile, hkrati pa razpolagale s tistim kapitalom, ki ga bodo ustvarile.« MILAN JERŠE JO^E CJVOREK, BOŽO BABIČ, skladiščnik.' Za nas, ki stanujemo na vasi, skih skupSein, V novem da se la ''""‘f h "* i < a44’;’'"'' ii ^-če^^^^^P-rda I ^Sr l^iti neki f /j" '‘^^delje- li "■ Čp sirn„„„> L_'Tn- L'\ " 'I Vt I ’ na bi bilo dobro, če bi obsia/alo več občin. Na ta način hi imeli manj stroškov in hi lahko opravili več svojei>a dela. Tako ne hi bilo Ireha hnditi venoinei stojni obrtnik: »Moje mnenje je, da preveliko drobljenje občin ne hi bilo pametno, saj bi morali zaposliti veliko novih ljudi, denar zanje pa hi morali dohiti Z občinskim proraču- fin, ■Sr iifi po- ^^ncirarija. stromaš- -ufl so p' opri, ‘Nh torti .ve ttti/t pri v Mursko Soboto, če želiš opraviti kak posel na občini. Zdi se mi tudi prav, da se bodo ustanovile pokrajine, saj hi takrat lahko več naredili za svoje območje, npr. gradnja cest hi bila tedaj bolj organizirana. Briča-kujem, da ho z novo organiziranostjo občina učinkovitejša kot do,slej.o notn. Morda hi res kazalo raz- Širiti določene dejavnosti, ne pa do skrajnosti. Občina ima trenutno svojo vlogo, vendar ne takšno, kot hi jo morala imeti. Zdi se mi, da sedaj premalo dela za občana in je marsikdaj težko priti do tistega, kar potrebuješ. Zdi se mi. da vse traja predolgo in je preveč birokracije. To novem pa bodo potrebovali še več ljudi, zlasti v rezijskih službah, kar bo podražilo vrsto zadev.« ekonomski tehnik: »Todpiram ustanavljanje novih občin, ki je predvideno z zakonom o lokalni samoupravi. Trav je, da bodo Beltinci znova -dobili svojo občino, saj so jo imeli Že nekdaj. S tem ho občina bližja občanom. Po drugi strani pa se ho pojavil problem razdrobljenosti občin in njihovega finan-cirania. Skratka, tu se pojavlja vrsta dobrih in slabih st ram. Po novem bo taka občina bližja krajanom in ne bo treba potovati v Mursko .Soboto, kjer je treba velikokrat čakali v dolgih vrstah pred upravnimi okenci. Problem pa bo z zagotavljanjem izvirnih prihodkov novih občin, to pa ho potrebno na neki način rešiti.« za- konij pa vidijo tudi rešitev problema, ki se pojavlja zaradi razdeljevanja občinskega premoženja, ki si ga država prilašča. Skoraj vsi pa se strinjajo, da se sprememb v lokalni organi-niziranosti ne smemo lotiti na vrat na nos, ampak moramo Čimprej doreči vsa tista vprašanja, ki zadevajo financiranje občin, ker vseh zadev očitno ne bo možno reševati naenkrat. Pomembno je. da država Čim- prej opredeli pristojnosti lokalnih skupnosti. Naliti si je treba čistega vina in zagotoviti, da bodo občine ustanavljale na osnovi resničnih potreb in intere- se občanov. MILAN JERŠE stran 6 vestnik^ 29Julii;j^ raziskovanje pomurskih osnovnošolcev Na pobudo Društva za varstvo okolja Pomurja so se učencih pomurskih osnovnih šol že drugo leto lotili zanimivih raziskovalnih tem o varovanju naravne in kulturne dediščine. Najbolj dragoceni so prav gotovo podatki o starih hišah, ki jih je po Goričkem, Ravenskem, ih tudi v Slovenskih goricah iz leta v leto nsanj. Madi raziskovaici so izpolnjevali formularje in ' zapisali vse podatke o hišah in lastnikih, naloge pa opremili še ■ z dodatnirnt risbami, skicami lokacije in bagatim slikovnim gradivom. Nekatere zbrane podatke oziroma zgodbe bomo objavili tudi v Vestniku, vendar že vnaprej prosimo za razumevanje, ker ne bomo mogli objaviti vseh nalog, čeprav so še tako zanimive. Bernarda B. Peček Lepota starih zidov najdb. Prav gotovo je to nemirno obdobje uničilo staro rimsko naselbino. Ozemlje šalovske vasi je mejilo na stražno ozemlje Orszeg, kjer šEeva. Katoliško in evangsi’^' pokopališče oziroma grobo” čijo po n: šče oziroma grobo« , i lagrobnih kamfi>hj>'j5 si h. Evangeličani obiskujejo', . . . ® __ □ - L**nllP ■ obrede na Hodošu kaiol'l“ so Madžari uredili naravne obrambne pasove. Naselili so jih stražarji, ki so se ukvarjati s kmetijstvom. Kasneje to ozemlje ni ustavilo turSkih vpadov. Leta 1604 so Salovci postali utrl ki. Vse kaže, da ŠaJovski zgodovinaiji poročajo Člani zgodovinskega krožka OŠ Šalovci šo pod mentorstvom Marije Horvat poiskali nekaj zanimivih starih hiš s tamkajšnjih »bre. gov«. Delo so vestno opravili Igor Svetec, Matej Svetec, Sašo Svetec, Marjan Balaško, Mitja Rengeo, Danilo Svetec, Robert Pertoci, Andrej Rac, Bojan Kučan, Srečko Filo, Sabina Svetec in Sonja Lepoša, Željko Janko pa je posnel fotografije. Salovce in kratko zgodovino tega zanimivega območja so takole predstavili: Šalovci so srednje velika vas v SV-predelu Goričkega, So razloženo naselje, ležijo v široki dolini Velike Krke vzhodno od sotočja Peskovskega potoka in Male Krke in na rahlo vzpetih pobočjih Brega in Kutoša. V zgodovinskih zapiskih se ime Šalovci - Saat prvič pojavlja 1365. leta. Ime se je večkrat spremenilo (Saat, Soot, bvsmht, Sati), vsi podatki o Šatovcih so v arhivu žalske županije na Madžarskem. Prvi naseljenci na območju .šalovec in bližnje okolice so bili v mlajši kameni dobi. O tem pričajo neolitske kamnite sekire, najdene v Šatovcih, Budincih, Markovcih, Čepincih in Dolencih. Te najdbe hranijo v pokrajinskem muzeju. V času rimskega cesarstva so Šalovci spadali v provinco Panonio. Jugovzhodno j ■ - r Hiša Terezije Kerčmar iz Jalovec 34 je vzorno vzdrževana in ima lepi i urejeno okolico (Igor Svetec, Željko Janko in Sašo Svetec). Ob »tarnacu« stare hiše Aleksandra Barbariča iz šalovec 194, kjer je fasada ilovnata, talni zid pa iz lesenih brun, je zasajena stara vinska trta. (Marjan Balaško, Sašo Svetec, Matej Svetec, Željko Janko) ski standard 18. in 19. stoletja, To je stegnjen dom iz lesa, znotraj in zunaj obmetan z ilovnatim blatom, ki je imel vse stanovanjske in gospodarske prostore pod skupno s slamo krito dvokapno streho. Danes so hiše prenovljene in prekrite z eternitno kritino ali strešniki. Tla v prostorih so bila ilovnata. od vasi je rimsko grobišče s štirinajstimi gomilami (Vašlekj. Petdeset metrov vzhodno od grobišča je rahlo dvignjen poraščen plato, ki daje slutiti možnost rimske naselbine. Arheologi so to potrditi, vendar do izkopavanj še ni prišlo. Iz obdobja preseljevanja ljudstev ni nobenih so Turki leta 16S3 požgali tudi ša-tovsko cerkev. V Šalovcih sta v preteklosti prevladovala dva tipa domačij. Odlično so ohranjena poslopja primi-tivnejše različice panonsko-prek-murske stavbne kulture in domačij- Vhodna fasada ima okno »iže«, kuhinje in posebne vhode za vsak prostor, hlev in »gumle«, Tu se je pripravljala hrana za živali. Drugi tip je bila mabijanica ali cučenca«. Zgrajena je iz tolčenega ilovnatega blata, krita s slamo. Za te hiše je bila značilna črna kuhinja. Prebivalstvo Šalovec že nekaj stoletij pripada evangeličanski in katoliški veri. Zaradi tega so imeli prebivalci tudi ločena pokopališča. Ta ločenost se danes več ne upo- I uurcGC Jiri nuuuau, j »papinci« pa v Dolencih- ' klosti sta obstajali tudi o“ Evangeličanska Je bila u , IJena leta 1883- Sprva je “tr v zasebni leseni stavbi, leW pa v novozgrajeni šoli, h'l^ j rabi Še danes- Leta katoličani zgradili svoje 1930. leta so učenci skupno državno Šolo- i 196UI983 je bila v Šalo«* jp žična osnovna šola. Dai^; J ,------------jolo iRltnd^, 1961^1983 je bila v jemo osnovno u***{ ■ X iz Šalovec, MarkoveOi . Dolenec in Bndineo. VSO ... T p * _ laf !C * c H-V bil - ?^r? veliko. Vrsto Wt 1 gl prav učencev upadalo, prav število prebivalcev v jil” seh. Prišlo je do deagtan^ bivalstva, ki je iskalo oo^ - UiVšlliSLVa, M žek v bližnjih mestih m J ... .•■. - n IB r.. Med našim raziskoval® LVIC^ LjujIHL iciipp..' ]l panjem smo ugotovili’ puijj^llb OlllV ki smo jih opisali, ki smo jih opisali. ljudje; čeprav so doživi, Zelo lepo tire]^J'K^ .___/1y%TnnV’ 1 svojih skromnih domu'-nas prijazno sprejeli- J- Učeoci šalovske osnovne šole so izbrskali staro Šalovskem bregu, ki se je pred nekaj leti sesedla in zrušila- -s slamo krita hiša v Šalovetb. v >' ' t i d i tl »Huklašova« butana hiša v Rogašovdh Raziskovalno nalogo učencev geografskega krožka Osnovne šole Sv. Jurij odlikujejo predvsem čudovite barvne fotografije in dragoceni podatki o starih hišah na skrajnem zahodnem delu Goričkega. Njihov šolski okoliš zajema vasi Sv. Jurij, Rogašovci, Večeslavci, Pertoča, Ropoča, Kramar ovci, Ocinje, Sotina, Serdica in Nuskova, Natančno so obdelali kar 15 hiš, pri delu pa so se spopadali z vsemi tegobami terenskega dela: območje je zelo razgibano, med zaselki in hišami so velike razdalje, ponekod so bile hiše dostopne le peš. težave pa so jim povzročale tudi zastarele parcelne številke in karte. Vodila jih je mentorica Emica Gaber. »Ajsmenariv od Sv, Jurija Vito Nemec iz 5.razreda je obiskal 1852. leta zgrajeno hišo »Gabrovih pojbov« od Sv. Jurija 98, ki jim pravijo tudi »Ajsmenari«, Hiša je podolgovata z na-puščem, visoka pa 4 metre; streha je dvokapna s čopi, v glavnem prekrita s slamo, nad »trnacom« pa z opeko. Lesena vrata so malo izrezljana, fasada je narejena iz »cimpra« (blata), pobarvana belo, svisli so lesene in z odprtinami. V hišo se vstopa navzdol, zanimivo je, da imajo črno kuhinjo in da je lesen tudi dimnik. Staremu štedilniku pravijo »lisica«. Hiša je prav gotovo pravi etnološki biser in bi_ si zaslužila spomeniškega varstva. Trije bratje ( »Snajderovi«, »Gabrovi pojbi« ali »Ajsmenari«) so stari od 76 do 86 let, Pri »Klonfarovi Marički« Hiša Marije Hajdinjak (Klonfarove Maričke) iz Pertoče' 20 je naseljena in zelo dobro vzdrževana. Zgradili sojo dornačini že davnega 1884 leta, obnovili ■ST- s slamo krita hiša »Ajsmenarovih« je ptavi etnološki biset. Hiša »Cimeštrovega Karčka« Tomaž MekiS iz 8.razreda je obiska! Karla Šinka iz 'Nuskove 90, ki mu po domače pravijo kar »Cimeštrov Karči«. Hiša so zgradili 1910. leta v obliki Črke L. Pred tremi leti so jo obnovili, tako da je kritina danes opečna. Zid je obeljen z apnom, talni zid pa je iz blata in plev. Zidovi so obrasli z vinsko trto. V notranjosti so trije prostori, v katerih sla lesena pod in strop. I I I Z apnom pobeljene stene Klonfarove Maričke iz Pertoče, pa 1964. leta. Napuščje širok, nad »trnacom«, fasada pa ometana »brunarica« bele barve, le talni zid je črn. Dvorišče je poraslo s travo, proti cesti pa je zaprt star vodnjak, poleg pa čez 100 let stara hruška. Hajdinja-kove je obiskala Agica Flisar iz 8. razreda. Rajsaijevi ali »Huklašovi« Tomi Deutsch in Alojz Matič iz 7.razreda sta obiskala eno najstarejših in največjih butanih hiš v tem delu Goričkega. Hiša Štefana Rajsarja iz Rogašovec 60 naj bi bila zgrajena že davnega 1693. leta, obnovili pa so jo 1973, leta. Je podolgovata, velika 180 kvadratnih metrov, visoka 4,5 metre. Fasada je bela butana in dobro vzdrževana, talni zid kamnit, napuSč širok, lesen. Vratni okviri in vrata so lepo obdelani, prag pa je narejen kar iz zemlje. V notranjosti hiše so leseni stropovi, krušna peč pa je kamnita. »Caaeštrov Karči« ima lepo vzdrževano hišo v Nu-Aon. Huklašova hiša je ena najstarejših in največjih butanih hiš v tem delu Goričkega. i. Bifj' K Znamenite hiše prekmurske ravnic® | Učenci Osnovne šole Beltinci 142, Hiša je bila pred tremi leti pokrita s | so opravili že veliko raziskovalnih nalog, med drugim so se lotili tudi iskanja znamenitih oziroma značilnih starih hiš, ki še stojijo 142, Hiša je bila pred tremi leti v okolici Beltinec. Simona Sraka, tnelita Krauthaker in Sonja Člen iz S.razreda so na primer takole opisale svoj obisk pri Še prekrita s slamo; danes so na strehi salonitne plošče, vse drugo pa je še vedno tako kot včasih - podolgovata hiša, fasada iz blata, okna majhna, lesen strop, črna kuhinja, peč, vodnjak (star okrog 200 let),,, Zlatka Erjavec je zapisala : vPo domače mu pra- pokrita S pokazat in pripove । Jasmina Zadra'* Cigan, prav tako 3 Sole, pa sta tibiJi lec, ki stanuje v stari , ,______ HplfltlClh .if 3 Cigan, prav Sole, pa sta tibi**" s slamo, v Beltih' Črncu 15- Beitn... por. \ Učenki M. j. Bdt,nča;k^^,X I J I Slakovi iz Lipovec živijo v tipični panonski hiši. družini Martina Srake iz Lipovec 65: »Obiskati smo stare hiše, katerih je v naši vasi in tudi okolici zelo malo. Najprej smo se ustavili pri Martinu Sraki. Povedal nam je veliko o hiši. Kasneje, ko smo si ogledovali notranjost hiše, smo videli, da smo ga zmotili pri popoldanski malici. Prej sestavljena vprašanja, so nam pomagata začeti pogovor. Gospod Martin je bil zelo presenečen, ko smo ga obiskali, kajti ob pogovoru je bit napet. Ker smo videli vodnjak, smo ga vprašali še zanj. Prosili smo ga, da nam pokaže, kako se uporablja, in to je z veseljem storil. Odšel je po «ključ», s katerim dvigujejo vedro z voda. Kmalu srno se vrnili k hiši. Pokazat nam je tri prostore. Gospod živi samo v eni majhni sobi. Ima posteljo, omaro, ki si jo je naredil sam, štedilnik na drva, mizo in stot. Vodovoda in elektrike nima. Čeprav nima veliko stvari, je zadovoljen s svojim življenjem. Obisk je bit zelo zanimiv.« Janja Kociper in Zlatka Erjavec iz 8. razreda sta obiskali Ivana BerendijaSa iz Gančan z zanimivo Ben >> Tkalec tudi zapisa*'- ,> je zelo hiš. Ko smo jih ts!^ ' eno lepo zelo staro hišo. "'J '' tPP let. ie lepo ohrdhM JOO let, je lepo vljena, pred lirami -.i-r'’’' It 0» čimi vrtnicami •- _ hišo, smo tt-s^ .(P 'e prt matici- Srld i v tile prt nagega obls^‘1’' . .41 'e. i ' i’! i nobenega prijetna, , p. Lastnica 1^ . f .J* Crirrtd r . lil ‘ Ji in -»*ix h J- . nfev-- .,1» . leto 9; /iijo Vsako ledi g . g l^jn o id tttv r, ima v les meni, da je ,e /"■'š''’ S doif"' e lin Julija Tkalec iz Beltinec je srečna v svojem fop*® vijo Va/tek. Je zelo prijazen in se rad pogovarja. Živi sam. V hiSi ima črrto kuhinjo. Stene so črne.. Tla iz blata. Hiša stoji od teta 1846. teta. 1990. mu je zgorela streha. Ima lep vrt in rože. Pred hišo v vrtu stoji vodnjak, star od 160 do 200 let. Je še uporaben. Poteg ima rključ«, s katerim zajema vodo. Predert je streha zgorela, je bila slamnata, sedaj je K ■ saj se je iRrZr/ flri**', n(7i siabetn pagledP' M i gf.rfl.l"' !5. Ltrsmi" smfti H' fr v r s -..n jni ,,Md ad frf = .It' 'h jg*nik, 29. julija 1993 stran 7 Iti' rrt ti^ jid k ift raziskovanje pomurskih osnovnošolcev Ostanki pravih panonskih hiš v Bahovcih Gibina in njene hiše g. ^('Bakovci ■razredov rta Osnovni ini;,. - flani razi .skoval n ega ‘'^rnees krr,?!-.. _________________ u,«., I^^Bte Potočnik razisko- •'* JakZ hiš ‘ ^‘^1 življenje v nji h in v okolici l««,Zj^‘^'’i,‘^Melovalrte Ir S^,‘^^ne>n Se i.-ri J ^'''^^'1'0 ii^njo samo od ii:}‘^'^^''olini driigth in tako ■tin . .. t - IjS/vaivi 0.1..;.._j. *.■ »rift Mpzjž ...................................................e....................... 4 t Zcj M ir/i M jSc «1 A. t fj*'' ■ ll li Raziskovalni krožek OŠ Raz-križje se je v okviru raziskovalne naloge Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo odločil za raziskavo kmečke hiše; ko pa so iskali najsta-rejSo hišo v vasi, so ugotovili, da je na Gibini precej starih hiS, zato so opisali kar vse naselje. Skupaj s fotografskim krožkom so opravili obsežno delo, zato je prav, da člane krožka naštejemo: Urška Ši-monka, Sebastijan Koki, Sonja Pečnik, Aleš Kodba, Mario Belo-vič, Lidija Srša, Natalija Krampač. Denis Baumgartner, Martin Vozlič, Melita Horvat in Klavdija Ščavničar, mentorica pa je bila Marta Magdič, Takole so se lotili dela: gospodarski prostori pravokotno priključeni k hiši). Vendar smo ugotovili, da je današnja podoba precej drugačna. Samo 20 odstotkov hiš je zgrajenih na ključ. Skoraj nikjer ni več sledu o nizkih, lesenih in ometanih kmečkih hišah. Ohranilo se je samo nekaj starejših zidanih stavb. Življenje se torej razvija in z njim tudi naša bivališča.« iMATERINSKI * 1. K's I v I iki <«Cim|)ratia» tiiJa iz Dakovee se plast za plastjo, se nabija in od tod tudi ime »nabijanca«; za dobro trdoto se daje vmes kakšna opeka ali debel kos lesa, »Nabijanca« je značilna za vso Panonsko nižino. Tudi v Bakoveili je več starih hiš iz lesa (»cim prač« j kot iz blata. jth ■i-- Jaz bi imela vedno, ko bi deževalo, občutek, da se bo hiša razmočila in sesula. Kakšna sreča, da živim v hiši, ki je zgrajena iz opeke...« Učenci bakovske osnovne Sole so obiskali vseh 13 starih hiš, ki so »cimprane« ali butanc: »CIM- PERn (»cimprača«) je hiša iz lesa, zunanji del je obit z lesom, vmes je plast, ki ji pravimo po domače »igrice«; ta plast je iz mešanice Učenci so prišli do naslednjih ugotovitev: čeprav so stare, so zelo dobro ohranjene; nekaj je že podrtih, nekaj jih razpada, veliko pa je obnovljenih; v večini še vedno živijo ljudje, v hišah pa je tudi veliko stare opreme. S pomočjo ankete s 14 vprašanji so učenci tudi ugotovili, kako so živeli ljudje v teh hišah nekoč in kako živijo danes. Najstarejša hiša v Bakuveih je bila zgrajena IK26. leta in jc stara 167 let. Sicer pa stt bile vse te hiše grajene dobili blato - zemljo. Vsem 13 hišam so že prenovili strehe, okna in vrata. Ljudje v glavnem vzdržujejo hiše sami in živijo ie od pokojnine. Zelo so zadovoljni in pravijo, da bodo v teh hišah ostali do smrti. Vežejo jih lepi spomini na življenje v njih. Najbolj zanimivo je vprašanje. ali mislijo, da imajo te hiše prednost pred zidanimi in zakaj? Več kot 60 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so hiše toplejše, okrog 30 pa, da so cenejše, Nalogo so sklenili z naslednjo mislijo: »Lepše, boljše in bolj zdravo je živeti v novejSih hišah. Vsi imamo radi lepoto, razkošje. Vendar je nekaj na tem, da so stari ljudje bolj zadovoljni v svojih hišah, pa čeprav iz lesa in blata... Vas Gibina Šteje 66 hiš, vendar je nekaj ie opuSČenik, tako da jih je naseljenih 52. Kar !0 hiS je starejSih od 100 let. NajstarejSa je bila zgrajena ISOl leta, vendar je bila že večkrat obnovljena. 7 hiš je starih od 70 do 100 let. Prevladuje pravokotna oziroma podolgovata oblika stanovanjske hiše. Večina hiS je srednje velikih, pritličnih in podkletenih. Vse strehe, razen dveh, so dvokapne. Kritina na strehi je iz opeke, razen nekaj novejSih hd. ki imajo salonitne ploSče. lira o/tne so lesena in večinoma dvokrilna, Sest hiS Ima naoknice. Prevladujejo lesena vhodna vrata z oknom. Fasada je večinoma ometana, nekaj je Se kamna Kakšnih drugih detajlov na hiSah ni, le ena ima dva okrasna dimnika iz granita. Večina hiS ima žično ograjo, tri tmajo betonsko, Štiri pa živo mejo. Devet hiš ima star lesen pod in strop. Vrt je povsod ob hišah. Dvorišča imajo večinoma urejena, prevladujeta gramoz in trata. Kekaj hiš ima na dvorišču brajde in koruznjak. Skoraj polovica jih ima svoj vodnjak. Za to območje je bila v preteklosti značilna panonska hiša (na ključ, ko so DOffl f .—i PRISPEVAJTE ZA MATERINSKI DOM! Prispevke lahko nakažete na žiro račun Materinski dom, Karunova 16 A, Ljubljana, štev. 50101-603-43533 HVALA! I Piirga in Kohnenščak Nedelja je ^iištva — - - * ^14. Pfvp- J' ^iiwvn 2ii var’ taziskovalno i d i f J si^"!" Zanimive hiše usmerili na % n vands-i IZ I*"''!« mentor- ene 1^ '' srediSču kraj; IriPir^^J . . ■' la Odkrila petrovskih raziskovalcev so Inrij. nalogo pri- ‘"'ai iz 7. ra. min narodnemu buditelju Antonu Kremplti in je pomenilo nekakšno pripravo na 1. slovenski tabor v Ljutomeru, ki je bil naslednje leto, številni spomeniki pričajo, da so tod živeli narodno zavedni in neuklonljivi Prleki, aktivno pa je delovalo tudi sokolsko društvo. Z odprtjem termalnega kopališča je kraj spet postal znan daleč naokrog, r Vas se je v letih od 1951 do 15. septembra 1991 imenoval.! Buč-kovci - zaradi prejšnjega nabožnega pomena vendar se danes spet imenuje Mala Nedelja. V starih trdno zasidranih kmečkih družinah je navada, da se lastniki na kmetiji menjajo ob smrti lastnika. Potomci se s tem navadno sprijaznijo in zaradi tega ne prihaja do prepirov. Tako je tudi na kmetiji. Učenci Osnovne šole Gornji Petrovci na Goričkem so prav tako našli in opisali precej starih m zanimivih hiš. Žal je prav na tem območju Pomurja največ hiš zapuSče- nili in propadajočih ali pa živijo v glavnem le stari ljudje. njih z Ker so svojo nalogo opremili bogatim slikovnim gradivom. bodo delček tega predstavilo tudi v Vestniku. I I ? '4; i" lasmma kmetijo: 1- \0i sv? '■ m- ‘°hce ' v s It ^tediščem pri omenja Že leta &lšl p /f Sim tH JH nekaj zelo I ■1 po i*. 9-"’ ‘‘^^^^iletja je zaradi od- :o “an, 'o .fi, ‘^Seda«, I * i ?; ■ ■.s. '.A » , "“O to. sep-jadsko zboro- '‘^lik, p spo- Z’ -. i« f I g-;il !?■ I Jasmina Serke je predstavila mogočno zgradbo Rozike ‘ kuronja iz Križevec. Hiši grozi nišeiye. '’i‘t. Pub Osnovnošolci .so raziskali pretetlosl ene najstafejših hiš v Mali Nedelji. ki so jo predstavili. Lastnica je Elizabeta Cvetko. Lastništvo hiše in zemlje je še vedno napisano na priimek Cvetko, hči se piše Rudolf, vendar hišo vsi poznajo po domačem imenu «LonČarovi». Ustni in pisni viri pravijo, da je bila V 18.stoletju tu lončarija. Se pred | tem pa je bila tukaj krčma, katere klet stoji Se danes. Klet, na katero je postavljena stanovanjska hiša, je zelo stara, verjetno Že čez 200 let. Hiša nad kletjo je bila zgrajena 1909. leta. Načrti za gradnjo hiše SO še ohranjeni, že prej pa so bili gradnjo PotoČni- uporabljeni za „ , kovc hiše pri Mali Nedelji, spremenjena je le prednja stran. K vhodnim vratom je prizidana kapelica, v katerem je Marijin oltar. Ohranjena je še pogodba med naročnikom Martinom Brumnom in zidar- S , j' ti -1 »■ r • , '' . . Robert Zrtnski in Dušan Fercncek sta si ogledala lepo, a zapuščeno hišo v Lucuvi 26, kije last Aleksandra Ponedelha. .1 z c ^ttlarskuga mojiiira Johanna Zartla skini mojstrom Francem Simoničem. Prav tako so ohranjeni Številni drugi dokumenti, Zanimivo jc. da hiše Jo sedaj niso veliko ’■ obnavljali, na strehi je Se lokavška opeka iz leta IbOd Okna so okrašena z ornamenti, varujejo pa jih železni križi. HiSa ima dva vhoda. prednjega in zadnjega. Oboja vrata dvoknlna. kljuke pa meJem-nansie. Ves hodnik v notranjosti je iz kamnitega mozaika s posebnimi okraski v modri in sivkasto zeleni barvi. S hodnika je mogoče priti so v vse prostore v hiši. v,, «u S . ■ . "X S-' ■ ■ . ji" «■ - •if I I • •■■... •■I' ii Komun Šinkec je v Košarovcih našel prav idilično staro hišo, last Zlatke Itrigudir, kije urejena in v dobrem stanju. V prihodnje bodo (ali hi lahko) takšne hiše uporabljali predvsem kol počitniške hišice. Vodnjak na dvorišču je ne le koristen v sušnih časih, ampak je lahko tudi lep okras domačije (posnetke so naredili petrovski učenci). stran 8 vestnik, 29. julijaj^ reportaže v kakšnih vodah se kopamo V soboškem in ljutomerskem kopališču je voda bakteriološko in kemično popolnoma neoporečna. Tudi v zaprem bazenu v hotelu Diana je ustrezno čista, nekaj težav je bilo le s previsoko PH-vred-nostjo. Neoporečna je voda tudi v obeh radenskih kopališčih, v pokritem in bazenu na prostem. Analize so pokazale, da je nekaj več težav v Morav- v obeh bazenih oporečno vodo. Obljubljajo pa, da bodo to Se letos uredili. Ustrezna je tudi bakteriolo-škain kemična analiza vode vodotokov in jezer, kjer niso urejena kopališča, a se v njih ljudje vendarle kopajo. To so: gramoznica pri Murski Soboti, Blaguško, Gajševsko, Bukovniško in Negovsko jezero, akumulacijsko jezero Krašče in Po Čem je kopanje Cena za enkraten vstop v pomurska kopališča se giblje od 150 do 600 tolarjev. Najcenejša vstopnica je v športnorekreacijskem centru v Peti Sovcih, 150, v poletnem kopališču v Radencih je 100. Za vstop v soboško in moravsko kopališče v Slovenskih goricah pa boste morali odšteti 200 tolarjev. V hotelu Diana in hotelu Lipa je 250, v Banovcih 300, v Moravskih Toplicah 350. Za kopanje v hotelu Radin boste plačali 420, v hotelu Ajda pa 600 tolarjev. S popoldansko karto boste prihranili nekaj tolarjev. Še bolj pa so kopališča zanimiva za najmlajše in tiste nekoliko starejše. V večini kopališč imajo mlajši od šest let prost vstop. Najceneje, za 90 tolarjev, se boste kopali v športnorekreacijskem centru v Pc tiso vet h. Vstopnina za soboško kopališče je 130, za radensko poletno kopališče 140, v hotelu Lipa, Banovcih in .Moravrih pa boste morali odšteti 150 lolaijev. Za mlade do 15 let je cena v hotelu Diana 200 tolarjev. Kopanje v Moravskih Toplicah vas bo stalo 250, v Radinu 280 ter v Ajdi 450 lolaijev. Tudi za mlade je popoldansko kopanje nekoliko cenejše. Zaradi večjega obiska kopališč ob koncu tedna in praznikih so se ponekod odlodli za drage vstopnice. V Moravskih Toplicah so v teh dneh za sto tolarjev drage vse vstopnice, v Ajdi pa za 150. V Soboti in Moravcih boste morali odšteti 50 tolarjev več kot ponavadi. V kopališčih pa vam ponujajo tudi razne ugodnosti. V Moravskih Toplicah imate na voljo družinske vstpnice (dva odrasla in dva otroka). Zanje boste med tednom plačali 800, ob koncu tedna pa 1400 tolarjev. V Ajdi stane taka vstopnica 1400 oziroma 1700 tolarjev ob koncu tedna. Tudi upokojenci lahko uveljavijo popust. V Radinu pa ob nakupu 10 kart eno podarijo. Podobne ugodnosti imate tudi v drugih pomurskih kopališčih. ANR skih Toplicah, kjer je neu- strezna voda v srednjem in majhnem bazenu. Precej problematičen je tudi majhen termalni bazen, kjer se kopajo samo na lastno odgovornost. Vendar se v njem turisti zaradi zdravilnih učinkov vode precej radi namakajo. Voda v preostalih bazenih v tem kopališču je neoporečna. Po neustreznih rezultatih analize v maju in juniju so rezultati julijske analize reka Mura. Večina voda v pomurskih kopališčih je neoporečnih in ustreza normam. Izjema so le posameni bazeni, kjer občasno prihaja do povečanja števila vseh klic. Toda v nobenem pomurskem bazenu voda še ni rizična. Redno opravljajo kemične in bakteriološke analize vode iz bazenov. Z bakteriološko analizo ugotavljajo preseženo število bakterij oziroma Zakaj kloriranje vode Klorovi peparati so razkužilno sredstvo in se uporabljajo pri čiščenju vseh voda, tudi pitnih. Če je klora v vodi konstantno v zadostni količini, je voda brezhibna. Kajti klor onemogoča razmnoževanje mikroorganizmov in bakterij ter s tem bolezenskih klic. Ne moremo pa s klorom spremeniti kemične sestave, prevelike količine železa, nitritov in drugega. Voda ne smrdi po kloru. Močan vonj ima takrat, ko gaje v vodi premalo oziroma se razkraja. Prevelika količina klora lahko povzroča določene vrste izpuščajev, ekceme, draži sluznico, izsuši kožo in podobno. Pri tem pa ne smemo pozabiti še sonca in njegovih nevarnih učinkov, ki vse to še poslabšajo. v Banovcih veliko boljši. v vseh bazenih, razen v majhnem, imajo neoporečno vodo. Več oporečnih voda v bazenih je v lendavski občini. Ker posvečajo premalo pozornosti kloriranju, prihaja do občasne iicustieznosci v kopališču Lipa, predvsem v zunanjem bazenu. Se posebej pereč problem je kopališče v Petišovcih. kjer je že nekaj let voda neustrezna. Tudi v Moravcih v Slovenskih goricah imajo zaradi kloriranja mikroorganizmov, kt povzročajo različne bolezni. S kemičnimi analizami pa ugotavljajo koncentracijo nitritov, nitratov, železa in podobno. Te analize so nekoliko zahtevnejše, saj imamo zanje manj laboratorijev in so dražje kot bakteriološke, ki jih opravljajo pogosteje. Ugotovljene nepravilnosti pri bakterioloških raziskavah lahko s kloriranjem odpravijo, medtem ko kemične neustreznosti ne morejo. D.o.o, MfifiiBon poojerjc zn oncnNizncbo togovi« itu pniKDtiev Ponujamo: /odetovonje o/ebom ve/čim ročnih del Givonjo. pletenja. vezenja itd.J za dodelavo kvalitetnih izdelkov no domu. Ponudbe pričakujemo do 30, 8. 1993 62000 Mfiftieon aoevsKO 12. ret 062/223-185. 062/29-866 62000 fflftRK0OP, 2ictov/ko12, tek: 062/223-185 foH: 062/29-846 L Dobrote in radosti boga Svetovida Domače prekmurske in ob-murske jedi imajo v prehrani naših ljudi svojo preteklost. Večina izmed njih so se do današnjega dne močno izboljšale in kalorično obogatile. Pomembne pa so tudi vse preproste jedi, saj nekatere izmed teh jedi preveč izboljšane in obogatene sodijo med tiste, ki pogojujejo nezdravo prehranjenost. Pri juhah je značilno, da imajo za osnovo doma pridelano zelenjavo in so pripravljene z različnimi dodatki. Mesne jedi so pred desetletji vsebovale prekajeno svinjsko meso, saj je bilo prekajevanje edini način konzerviranja. Občasno so gospodinje pripravljale nekaj domače perutnine. Z uporabo zamrzovalnikov se je prehrana bistveno spremenila. Mnogo več svežega mesa je v novejšem času tudi govejega. Znano je, da so si nekoč kuhano govedino lahko privoščile le redke premožnejše družine ob božičnih, novoletnih alt pa velikonočnih praznikih. Nekatere izmed mesnih jedi npr. samonikle (regrat, motovilec) z različnimi zabelami. Posebno pozornost zasluži od nekdaj znano surovo kislo zelje, včasih imenovano siromašno jušno zelje (ker vsebuje veliko vita- mina C). Močnate jedi. Če izvza- memo domači kruh, ki Je vsekakor najpomembnejša Jed med močnatimi jedmi se mnogokrat uporablja vlečeno in kvašeno testo, nekoliko manj krhko testo. Se posebej pa so znane zelo preproste nekdanje gibice, tudi trste pri katerih je gospodinja del moke nadomestila s kuhanim krompirjem. Značilno je še to. da imamo za isto jed v različnih delih Po-mutja različno ime. Tak primer so gibance (bibe - M, Petrovci; idtnjače - Sodišinci. Gerlinci, območje Grada; repnjače - ob avstrijski meji Kuzma, Dolič, če so napolnjene z belo repo). Pecivo iz kvašenega testa. pri otrocih, da dobijo rcmcnico je bilo nekoč veliko večje, ker so jajca doma uživali le redkokdaj in so jih prodali kupi-narjem (ljudskim trgovcem z jajci in perutnino) za petrolej, sladkor, vžigalice in drugo. O kresi sc dan obesi Še danes je v navadi kurjenje kresa ob veliki noči, ob prvem I f v -idi J ' , K"# 1 S Preprosti ljudje s« si že od nekdaj sami sušili sadje in se tako oskrbeli s potTebnimi vitamini za čez zimo, meso iz tiinke in domače klobase so se razvile v pravo in iskano specialiteto. Ne moremo pa tudi mimo vplivov, ki jih v našo kulinariko prinašajo kuhinje naših dveh sosed: Madžarske (bograč, langaš, pereči, zouniki - zelo preprosto pecivo iz navadnega belega kvašenega testa obogateno z nadevom ribanih jabolk. To so bile nekoč navadne okrogle pogače, danes pa so to zelo lepo narejene pletenice.) in Avstrije (dunajski zrezek, razna peciva, torte). Zelo značilno za našo kuhinjo je, da smo v preteklosti Živeli in preživeli od pridelkov naše zemlje. Med solatami, naj posebej opozorimo na prvotno T Med kvašenim pecivom so omembe vredne posolanke (kvasenice - Kapela. Radenci) in potice z raznimi nadevi (mak. orehi, rozine - Goričko in del Ravenskega). Med velike kose peciva štejemo vr-tanke v Prekmurju in bosmane na desnem bregu Mure (Radenci. Kapela). Konzerviranje. Med stare načine konzerviranja spada sušenje sadja in gob. s tem, da se je to nekoč opravljalo izključno na prostem in v krušnih pečeh, danes pa deloma tudi v sodobnejših sušilnicah. Mnoge jedi, ki so bile razširjene na ozkih področjih Pomurja, so se razširile Širom Pomurja (okrogli pereči so madžarski, prekmurski pereči so v obliki podolgovatih štručk navitih na trstiko). Prav na zdravi prehrani temelji zdravje ljudi. Lepo je, da še danes nosimo k blagoslovu velikonočne jedi. Gotovo že veste, da imajo med velikonočnimi jedmi posebni simbolni pomen temenice. Stari ljudje so veliko vedeli o tem. s Čim je najbolje barvati jajca. V ta namen so skuhali razne vrste lublja npr. jelševo. Rdeče pobarvane temenice pomenijo Jezusove kaplje krvi. Okrasijo jih na različne načine z motivi raznih cvetlic npr. mačic, velikonočnim jagnjetom in drugimi verskimi simboli. Včasih so imeli temenice dolgo časa, da niso bile več užitne ali pa so naredili luknjico in surovo jajce izpihali, da je ostala le lupina. Navada je tudi, da predvsem otroke obdarujemo z temenicami. To pričakovanje c 1 2 • VESTNIK •T I I I Kmečke gospodinje so vse ludj samozavestne in z veseljem raznih razstavah kmečkih jedi. maju, redkeje pa na Ivanovo (24. jiunija) in s tem v zvezi praznovanje kresne noči. Kresnik pomeni ime starega božanstva, ki je naslednik staroslovanskega boga Svetovida. To božanstvo je bilo na slovenskem zelo razširjeno, saj so se prav Kresniku na čast vse do današnjih dni ohranili mnogi običaji in verovanja. Tako je kresna noč iz poganskih Časov v mnogo Čem ostala skrivnostna, z njo so povezane mnoge vraže in bajke v zvezi z živino in poljem, pa tudi ■ ‘P !a: z zdravjem. KatoliSka^j jj patrona tega |,» t* fc B v a ■'"CZ ■ ■ lr.Q glasila Janeza Krstnika. to ni bistveno vpliva^^ bi no praznika Kresna - -J« (Janževo, Janezovo. v ljudskem prestali posanfiki Or vilo lancEfiv 0^ m med drugim potrj**^,7^ I rt-u- 4 i n PbTi ni C rt ™ vil liejMJSI in pomen * iČTusne pr^Htiku in etnolog Pokrapnskegj^St.tJ ' -1 '■'■--i f! J J ) T t ( I ! j i i 1 t 1 r 1 I lif* Nabiranje zelišč, gob, predvsem pa čaja (Šipek, pij* vse bolj nadomešča kupljene ekstrate in filter rre Domovina in svet na koncu vasi Pet topolov, jasnih kakor iz bor- ne svojo specifičnost? Kdo te ho Se cove pesmi stoji na južnem koncu potreboval. Če boS nastopal kot Bogojine.' Nad njimi je svetila večernica, v zraku pa sc je mešat vonj prvega gnilega sadja z vonjem zoreče koruze. Ali je to vonj po domovini? Za mnogokoga tudi. Eh. konfekcijski izdelek iz planetarne tovarne? Mednaroden pomeni danes najprej etničnonaroden. Med-pa je med- na vse strani. Kot nekoč, samo da ne več od nikoder. domovina! Kako prenapeto. Ali ne ampak iz svoje etnične posebnosti. diši domovina po ozkosrčnosti in zajetosti? Srednješolka Petra iz Stuttgarta je rekla, da se njim ne dogaja nič Ne za tiste mlade Slovence in takega kot Turkom v MocIlnu.So- Stuttgarta in Berlina, kt so v četrtek zvečer v bogojinskem vaškem domu, ki stoji za dober lučaj od topolov, tako vzneseno peli slovenske pesmi. Iz petnih žil tako rekoč, kakor bi rekli Nemci. Da, dogaja se nekaj s to nacionalno zavestjo. To je to, ta duh časa. Še mlade je popadlo. Včasih bi peli najprej angleške, Sele potem, ko bi jim jih zmanjkalo, bi poskusili s kakšno slovensko. Ali pa raje nič. Danes so najprej na vrsti slovenske. No, seveda ne narodne, to Sele pride, ko bodo starejši. O moreš, o tempores. O časi, o običaji. Stare rokerje nas Se muči, zapozneli liberalci pa iz (ega delajo politična stališča. Kaj da je prvo, nacionalna zavest ali Človečnost? Mladi se s tem več ne ukvarjajo. Med obema vrednotama ni več hierarhičnega odnosa. Spodaj in višje je mimo. Postmodernizem, kaj pa drugega, vse teče vzpo- lingenu m Rostocku. Nikakršne rasne nestrpnosti. Vlado iz Zasavja v Berlinu študira ekonomsko matematiko. Prvih deset let je živel tam, potem je odšel za deset let domov. zdaj na berlinski univerzi študira in pravi, da je vse v redu, ker Berlin je veliko mesto, svetovljansko, torej ne gre, da bi se v njem Sli rasnih izključevanj. Za zdaj ne, Bogojinska in slovenska župnija v Berlinu se hodita obiskovat. Lam sd bili Bogojinčani v Berlinu, letos so prišli mladi slovenski Berlinčani, ki so se jim pridružili Stutt-garCani, skupaj jih je bilo nekaj nad dvajset, v Bogojino. V Bogojini je župnik Stanko Zver, v Berlinu Martin Horvat. Fran Sušnik, pisec Prekmurskih profilov, ki je na tej strani Muri po priključitvi Prek- murja k drugo, kot je v svetovljana. sta, Zver je eno L* in drogo terem so i^l y3i 3 ,c .‘-P': .vn" 'f' peli in ... , ki n;,ef 'v tej okrogina Kučana, se donliS z el kskluzivnit^p,; Siirfeil' t n tl t t t tl 1 < i 'k ' ' 1" A, IT- J"-' o« K V •1 It s«!? ’ •i povedo, da c poveao.“ -^,1. ' S.|"S’,. r;;;« po' ljub in. Irtdani' mac/ima, sr zultat. amp^'^ Horvat prav. bo se ta’ TSR .»■’ »'k i 11 redno Kako naj boš človečen, če nisi istočasno etničen? Kaj naj pri- f " spevaS k planetarni človečnosti, če ■ »n** ^frtiiati^ -aocprja na Čllll i: 5-x"SS'?3fSSf pribatUtir NV- ..,0 ' (j.; kako JO DO*' vajo. tul 'JJ. z I g; 29. julija 1993 stran 9 kmetijska panorama 1 'f letalo mariborskega letalskega centra 18. julija ni poletelo nad občino Gornja Radgona? I Zal jim je bilo I proračunskega denaija pobrala občini Gornja Radgona "^edni 1 '' nasadih sadnega drevja in vinu gr i več kot 50 ■■"'eani. j '' sadnega drevja in vinogradih. Takoj lilirjti DB 'kRIl na teren komisije, da bi ugotovile škodo. prav tako pa ni plačala preostalega dogovorjenega zneska V višini 1.500.000,00 tolarjev '''to. *“**' ''‘^bko pripomb na račun obrambe pred niso dobili ukaza za streljanje ali pa raket sploh —. . , . .. .> , Se oo"''' i^i^*** .j^ menda letalo samo nekje na obrobju, toliko ■ ■ center Martbor je n^^ar^v^ *OTej letalo Letalskega centra Masribor ni ' .......... " Sedelo di* Gornja Radgona pred najhujšim, k« pa seje J;-cj raket niso dobili ukaza za streljanje ali pa raket sploh 've o k — naugviM pjcu iiujijujeiui, fvv pa sc jc C v obmejni letalski obrambi pred točo; P**dp*'kumrti. ki se vodi na vsakem rejskem srediSču. Ta •*- "u In fii njega rejec sproti zapisuje pripuste, prašit ve in ) J'*' vpazi na živali. . JI ftri. ,,11,1, . . hltm. ki vnitl 711 niitrphfi f % I. .-.Jh t JbN ' potrebe obdelave podatkov^ katere P^^^^i^^Tejo v Ljubljani Tu se sproti vodijo vsi dogodki * rrpra s fitevilom živorojenih, mrtvorojenih pujskov in It obdelave vsake tri mesece in nam potem pošlje Pr-, ‘■'dra ■' iist . ' ‘'St . ■Ih >tii?'^ah^J' mlan- ^lll so ''ga 1 l\ I 1' ■‘'h/s-1,. Nsji J- It' sc izda ob leiovirnnju pujskov in je osnovm ■ ’ Na tem dokumcniu ic zapisana vsaka mladica, njeno os . ri vsai^ega rejskega sredi.^ča in jih je poircbno skrbno sredisie ne more funkcionirati. 'r.sLo PiSl ■vftiep ‘tin. ‘»H, ifrc* JEToČ^ fKi MhS 26 DVArtKAT CLS^STiLA . TkiftU SMO li (CFAjFVfie SKufUosri g-otpi/ujo, {e !>t se Pbt-o TAKd.,Pc1> RotojVpoBiTi Tiao« koncept rejskega središča, mora imen tudi primerne proizvodnje (čakališfe, porodnišnica, vzreja mladic). , sicer- I I I tiš Vrsta semena sorta Mnogocvetna tetraflorum. ljulka grašljinka draga, barm ultra način rabe zelena krma, silaža kol. sem. kg/ha 35 do^ način setve žitna sejalnica Krmna ogrščica Inkarnatka starSka, akela inkara Proso Oljna redkev Krmna repica Facelija kornberSko raula, seletina pet ra nova zelena krma, silaža zelena krma zel. krma, si laža zrnje, silaža zeleno gnojenje zeleno gnojenje zeleno gnojenje 35 do 40 12 do 15 20 do 25 25 20 15 12 Murska Sobota, julij 1993 žitna sejalnica žitna sejalnica žitna sejalnica Žitna sejalnica žitna sejalnica žitna sejalnica žima sejalnica Knietijska svetovalna služba ŽVZ za Pomurje Kapun Stane, dipl. inž. agr stran 10 vestnik, 29. juiif nasveti Načini varčevanja - varnost naložb - donosnost Krize, ki jih preživljam*’ ^Človek lahko zaide, se utrudi, dela napake, se pregreši proti prei^^ pa vendar lahko vse to premaga, najde pot nazaj in na koncu mojster. Premagal je krizo, r Herman Hesse Ni naključje, da je naslov takšen kakršen je, saj boste lahko spoštovane bralke in bralci iz teksta, ki sledi, tudi sami razbrali, da je od izbranega načina varčevanja v precejšnji meri odvisna varnost naložb ter njihova donosnost. Pri izbiri naložb sem se omejila le na naložbe na finančnem trgu, možne pa so vsekakor tudi druge naložbe (na primer v nepremiraine). Finančni trg delimo na trg denarja (kratkoročno investiranje - do enega leta) in trg kapitala (dolgoročno investiranje - nad enim letom). VARČEVANJE V BANKAH odstotne, Ti zapisi zapadejo 2, ,11. 1993, nakup pa je možen le Se preko borze. Na borzi se trguje tudi s posameznimi deli. Blagajniški zapisi Banke Slovenije (dvojčki) Na trgu vrednostnih papirjev se trenutno trguje s četrto izdajo blagajniških zapisov BS (nominalna vrednost vsakega dela je V bankah obstajata dve obliki varčevanja in sicer tako imenovano varčevanje na vpogled (v tem primeru so vam sredstva vedno na razpolago in jih lahko kadarkoli dvignete) in vezano varčevanje (navadno so vezave na 1 mesec, 3 mesece, 6 mesecev, 1 leto...). Verjetno ni potrebno posebej pov-darjati. da 'so slabše obrestovana sredstva, ki jih v vsakem trenutku lahko dvignete, obrestna mera pa se ponavadi povečuje s podaljševanjem roka vezave. Na razpolago pa imate tako varčevanje v domačem kot tudi v tujem denarju. Varčevanje v tujem denarju je zanimivo v primeru, Če se devizni tečaj posameznih valut povečuje hitreje, kot je pri nas priznana revalorizacija (R). V domačem denarju pa je varčevanje zanimivo v primeru, če je priznana revalorizacija za določeno obdobje višja kot je v istem obdobju porast tečaja tujih valut, Ker pa so časi visoke inflacije vsaj zaenkrat mimo in ker tečaji rujih valut stagnirajo ali rahlo padajo, so mnogi ugotovili, da z vlogami na vpogled, dejansko ohranjate le realno vrednost prihrankov, ali pa niti te. Še posebno je to očitno pri tolarskih hranilnih vlogah, katerih obrestna mera je odvisna od rasti drobnoprodajnih cen v prejšnjem mesecu (R). Hranilne vloge v bankah so (morale bi biti) varna naložba, saj za izplačilo le teh jamči država, vendar se vsi spomnimo zapleta z izplačilom starih deviznih hranilnih vlog. Tolarsko varčevanje Avista (na vpogled), Na primeru poglejmo avista varčevanje v mesecu juliju. Rast drob-noprodajnih cen v 'mesecu juniju (R) je bila 1,5% (osnova za obre-stovanje v juliju). V primeru, da ste imeli v banki vloge na vpogled je odstotek realnih obresti odvisen tudi od zneska, ki ga varčevalec vloži. Devizno varčevanje Mnogi varčevalci so se v skrbi za svoje prihranke odločili, da kupijo tujo valuto in se tako zavarujejo pred razvrednotenjem le teh, vendar v primeru, če jih hranijo doma, kljub temu ne ohranjajo njihove realne vrednosti, saj imajo tudi države. v katerih je posamezna tuja valuta plačilno sredstvo pravtako inflacijo, pa Čeprav majhno. Tako se varčev^ci, ki niso povsem izgubili zaupanja v banke, odločajo za varčevanje deviz v bankah. Avista devizno varčevanje Mnogi varčevalci se odločajo za avista devizno varčevanje, da bi v primeru ugodnejših naložbenih možnosti lahko devize brez težav dvignili in jih zamenjali v tolarje. Obrestne mere za posamezne tuje valute so prilagojene obrestnim meram v državah iz katere je določena tuja valuta, vendar so med posameznimi bankami kljub temu razlike. Tako se obrestna mera za avstrijski šiling giblje nekje med 3 % in 4 %, enako tudi za nemško marko, za ameriški dolar pa nekje okoli 1,70%. Vezano devizno varčevanje Tudi pri deviznem varčevanju se lahko varčevalci odločajo za vezavo na 1,3, 6, 12 mesecev ali nad 1 leto, 2 leti,.. Nemško marko različne banke pri vezavi na 1 mesec obrestujejo z letno obrestno mero nekje med 5 in6 odstotki, avstrijski Šiling približno v enakih okvirih, ameriški dolar pa nekje med 2 in 2,25 odstotka, pri vezavi na 12 mesecev pa nemško marko med 6 in (65.000,00 SIT) tolarski del je realno obrestovan z 9%, devizni del pa s 7 odstotki), primarna emisija pa je prodana. Zapadlost teh dvojčkov je 15. 10, 1993, Tudi pri dvojčkih je možno trgovanje s posameznimi deli. Pri delnici govorimo o več vrednostih delnice. Najprej je potrebno omeniti njeno nominalno vrednost. Osnovni delniški kapital se ob ustanovitvi delniške družbe razdeli na določeno Število delnic, nominalno vrednost pa predstavlja osnovni kapital deljen s številom delnic, Naslednja vrednost delnice je bilančna. Le to dobimo. Če k nominalni vrednosti prištejemo še del rezervnega sklada, ki odpade na eno delnico, Najporaembn^Ša vrednost delnice je njena trima delnico. Krize se v našem življenju menjujejo kot dan in noč. Komaj it* j prehodili, nas je zadela druga, hujša kot prejšnja. Niti oddahnui^ nismo, a smo se sami ali so nas drugi pahnili v novo, drugačno 7Qlroi tiOc čaL*/*c i)r4*Jn •»•r tirA i■ Kk [16^* _ Zakaj le nas tako močno vržejo iz tira, zakaj jih enostavno izrinili iz svojega življenja? Ko smo najbolj srečni in nam gf« maslu, ko srečo zajemamo z veliko žlico, niti pomislimo ne, JI1O9LU, FkV CAjciJiaiiiu '£>11 w, UJM |>\yiiijiffLjni'u' kJT, 't-7^ I slabo, nesreča že pred vrati. Lažje bi nam bilo, če bi vedeli, da ip^ > stvari vedno dve plati, dva pola, pozitivnega in negativnega, vsaka^ Ttljliv UTStf T , lahko dobra jo slaba, [z dobrega raste slabo, po slabem dobro. Po trpljenju, ki ga moramo vsi prehoditi, se kot darilo preživeto rodi dobro in zadovoljno, sprostitev, ki nam dobro de. j si oddahnemo, dobimo nov zagon, delamo načrte in se spet življenja. A le za kratek čas; tega nikakor ne smemo pozabiti. . , Kriza je veliko križišče, na katerem se znajde človek, da bi spe .a Zakladne menice Banke Slovenije Zakladne menice so izdane v tolarjih (100,000,00 ali 1,000.000,00 SIT) in v ekujih (1,000,00 ali 10.000,00ECU) in se lahko kupi posamezno. Tako tolarska kot ekujska zakladna menica sta obrestovani z 9,5% obrestno mero, v izplačilo pa zapadeta 16. 9. 1993. Primarna emisija še ni prodana, zato jo lahko brez provizije kupite pri pooblaščenih posrednikih po trenutni teoretični vrednosti. Kratkoročni vrednostni papirji Stanovanjskega sklada in Banke Slovenije so vama naložba, saj za njih jamči Banka Slovenije in Republika Slovenija, donosi pa so temu primerno tudi skromni, saj ponujajo tak donos, kot nekatere banke na vezana sredstva na 1 mesec, nekaj ugodneje pa je pri deviznih delih, ki so obrestovani bolje kot v bankah. vrednost, ki se določa na trgu vrednostnih papirjev glede na ponudbo in povpraševanje. Povpraševanje po delnici pa se povečuje v primeru, da investitorji pričakujejo čimvečji profit delniške družbe. Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev trenutno kotira 11 delnic in sicer v uradni kotaciji II dve delnici, devet pa v prostem tigu. Tečaji skoraj vseh delnic vrtoglavo naraščajo, nekateri kar za 10 odstotkov na posamezen borzni sestanek, kar je tudi največji dovoljen porast. Vzrokov za tako vrtoglavo naraščanje je več, verjetno pa je eden od pomembnejših ta, da na našem trgu vrednostnih papirjev primanjkuje delnic, povpraševanje pa je vse večje. Ker pa tečaji delnic skokovito naraščajo, so se za vlaganje vanje odločili tudi mnogi, ki so doslej imeli svoje prihranke varno naložene, kar je ponovno povečalo povpraševanje po delnicah, posledica tega pa je ponovni porast teča- jev (spirala). To povečano povpra- I pravo pot, pravo smer svojega obstoja, ni£ Večina ljudi Čuti krizo kot nadlogo, polni so strahu, ne vidijo pred sabo, ne vidijo izhoda. . ., Na vse kriplje se trudijo, da bi jo odgnali, čeprav si ne morejo i" iiP*- L.-f' Dolgoročni vrednostni papirji Obveznice Ob primarni izdaji obveznic se izdajatelj zaveže, kdaj in kako bo izplačeval obveznosti, ki so z izdajo obveznic nastale, na sami obveznici pa mora biti navedena tudi obrestna mera, s katero se nominalni znesek obveznice obrestuje. Poznamo anuitetne obveznice, pri katerih se v določenih rokih ob obrestih izplačuje tudi det glavnice in obveznice pri katerih se v določenih rokih izplačujejo le obresti, glavnica pa se izplak na koncu. Za izplačilo obveznic jamči izdajatelj in sicer s svojim premoženjem ali 7.5, avstrijski šiling med 6 in 6,5 , : ., - odstotki, ameriški dolar pa nekje P® med 2,4 do 2,75 %. Kot zanimivost r— ■ ~ Sevanje bi lahko delno (vsega porasta ni mogoče pripisati le povpraševanju, temveč tudi pričakovanemu profitu delniških družb), primerjali tudi z nekdanjim povpraševanjem po tujih valutah, ki je presegalo ponudbo, posledica tega pa so bili porasti tečajev le teh. Ko se je povpraševanje po tujih valutah umirilo, so tečaji le teh padli, Ali se bo in kdaj se bo nekaj podobnega zgodilo tudi z delnicami, bi najbrž bilo potrebno vprašati kakšnega preroka, Teorij o tem, kaj se bo zgodilo z delnicami v bodoče, pa je kar nekaj. Tisti bolj pesimistični že predvidevajo borzni zlom, optimisti pa pravijo, da do njega ne bo prišlo. Da se ne bi spuščala v razlago vseh možnih teorij, ki so vse več ali (avista-hranilne knjižice ali tekoče račune) in zanje za mesec julij omenim, da nekatere banke manjšo obrestno mero, niste ohranili niti realne vrednosti svojih prihrankov. Za primer naj navedem, da ste to vrednost ohranili le, če ste imeli svoje prihranke pri Ljudski banki Celje, ki je obrestovala hranilne vloge za julij z 1,5%, tekoče račune pa po 1,76%, tako da so imetniki tekočih računov pridelali tudi nekaj malega realnih, obresti (r). Vse ostale banke so' avista obrestujejo vezana sredstva na 12 mesecev z manjšo letno obrestno mero, kot vezana sredstva na 1 mesec. To pa ne preseneča, če vemo, da se tudi v drugih državah spreminjajo obrestne mere, banke pa se s tem zavarujejo, da ne bi varčevalcem izplačevale za posamezno valuto večjih obresti, kakor jih ima matična država. vloge obrestovale od 0,75 do 1,29, kar pa predstavlja manj, kot je re- PAPIRJEV valorizacija, kar pomeni, da so njihovi varčevalci na avista sredstva pridelali izgubo. Vezane hranilne vloge Same banke priznavajo, da se v današnjih časih varčevalci odločajo za krajše vezave, čeprav se s čim daljšim časom vezave ponavadi veča tudi obrestna mera. Vendar ima varčevalec v primeru, da potrebuje sredstva v krajšem času, kakor je čas vezave, težave pri dvigu teh sredstev, če pa mu že uspe sredstva dvigniti, pa mu banka sredstva izplača z diskontom, s tem pa se donosnost tako naložbe bistveno zmanjša, Varče- rancijo Se nekoga (na primer manj znanstveno nepreverjene banke). Od tega, kdo je izdal oh- (funda men talne), bi pa kljub temu veznico in s čim jamči za izplačilo obveznosti, je odvisna tudi varnost naložb v obveznice. Tako so trenutno najbolj varne in cenjene obveznice, ki jih je izdala Republika Slovenija (RSL 1, RSL 2), sledijo jim občinske, poštne in nato so obveznice podjetij. Prav pri slednjih so se investitorji že opekli (Meblo, Lesnina, vprašljiva pa je tudi Metalna), svetla izjema pa je vsekakor želela opozoriti vse, iti se podajajo v trgovanje z delnicami, da so vsekakor možni tudi precejšnji padci tečajev delnic, kar se je v praksi že dokazalo pri nekaterih delnicah, razočarani investitoiji pa so nato v časopisih objavljali ogorčena pisma, kar daje slutiti, da se niso zavedali tveganja, ki ga prevzemajo z nakupi delnic. NAKUP VREDNOSTNIH Gorenje Ker pa so obveznice dol- ............ . , goročni vrednostni papirji, lastniki Investicijski sklftdi m inve- O samih vrednostnih papirjih sem na tem mestu že pisala, za to bi ponovila le najosnovnejše in seveda tudi najaktualnejše, V Sloveniji se trenutno trguje s kratkoročnimi vrednostnimi papirji (komercialni zapisi Stanovanjskega sklada RS, blagajniški zapisi Banke Slovenije, zakladne menice BS) in z dolgoročnimi vrednostnimi papirji (obveznice, delnice). Kratkoročni vrednostni papiiji Komercialni zapisi Stanovanjskega sklada RS Ti zapisi so bili izdani 1. 12. 1992, sestavljeni pa so iz tolarskega dela (nominalna 10.000,00 ali valci so previdni pri vezavi tolarskih sredstev tudi iz slabih izkušenj 100.000,00 SIT) in deviznega dela iz preteklosti, ko se je dogajalo, da je pričel naraščati tečaj tujih valut, rast drobnoprodajnih cen (R) pa je močno zaostajala za to rastjo. Varčevalci svojih tolarskih vezanih prihrankov niso mogli dvigniti, da bi kupili tujo valuto in so lahko le nemo opazovali porast tečajev tujih valut. Poglejmo na kratko realne obrestne mere za vezave tolarjev v bankah. Realna letna obrestna mera za vezavo od 31 do 90 dni se je v mesecu juliju gibala od 1 % do 9,5 % v različnih bankah, od 91 do 180 dni med 3% in 12%, za vezavo od 181 dni do 1 leta pa od 6% do 14%, vezave nad 1 letom nekatere banke obrestujejo tudi po 16 %, nad 2 leti pa po 17 %. V primeru, da se odločite za vezavo tolarskih sredstev, bi se morali prepričati, katera banka nudi najugodnejše pogoje. V nekaterih bankah (200 ali 2000DEM), Primarna erai- sija teh zapisov je že prodana, cena le teh pa je bila izražena v odstotkih in se je dnevno spreminjala. Tolarski del je prinašal 11 odstotne realne obresti, devizni del pa 10 Mm ■ " o potimiMttA H I t A Coe«v i. 66250 9 0606 68-236 TatatBka 0606 62-658 ODBtJAMA 5«ov«n«ka cota 54. 6(000 9061 at-ISS. Talaraka- O« «-347 noMMJlAGl AUAICM PaHUansEh« ea«ta 3-S 62000 9 062 2» 460 TPafaka 068 83-460 le teh lahko te obveznice (tiste, ki sticijsko varčevanje kotirajo na borzi), spremenijo v likvidna sredstva, seveda po tržni ceni. Pri nakupu obveznic pod teoretično vrednostjo se povečuje njihova donosnost. Kot primer vzemimo obveznice RSL 1. Pri primarni izdaji te obveznice je le ta ponujala 3% obresti. Če ste to obveznico kupili preko borze po tečaju 89,9, pa vam ta obveznica prinaša do zapadlosti že 13,65% donos, kar je dokaj soliden donos ob varni naložbi. Večji donos do zapadlosti prinašajo obveznice, katerih tržna cena je na borzi bolj padla, kot na primer Občina Zagorje, ki pri tečaju 72,0 prinaša kar 32,26% donos. Zaupanje v občinske obveznice je nekoliko padlo, ko se je izkazalo, da so se nekatere občine preveč zadolžile in da zaradi tega lahko nastanejo težave z izplačili obveznosti. Največji donos pa prinaša obveznica Metalne, saj pri tečaju 57,0 prinaša 28645% donos, zapadlost glavnice in zadnjih polletnih obresti se neusmiljeno približuje (1,8, 1993), investitorji pa vedno bolj dvomijo v izplačilno sposobnost Metalne, Iz opisanih primerov je lepo razvidno, da se z rizičnostjo naložbe povečuje donos. Borzno posredniške hiše ponujajo tudi varčevanje v investicijskih skladih, V tem primeru je investitor imetnik določenega števila kuponov skupnega sklada, v katerega so vložili sredstva različni investitorji, Različni investicijski skladi prinašajo različno donosnost, kar pa je v veliki meri odvisno od sestave sklada. Manj donosni so v glavnem bolj varni skladi, ki imajo v svoji sestavi večji odstotek varnih vrednostnih papirjev (npr. republiških obveznic), bolj donosni skladi pa imajo v svoji sestavi velik odstotek rizičnih vrednostnih papirjev, Poleg skladov pa nekatere borzno posredniške hiše ponujajo sestavo lastnega portfelja posamezne stranke. Investicijski skladi so namenjeni tistim, ki nimajo dovolj časa ali znanja na področju vrednostnih papirjev in raje prepustijo upravljanje s svojimi sredstvi borznim posrednikom, Tisti, ki želijo bolj varno naložiti svoja sredstva, se bodo najverjetneje odločili za sklad, ki nudi soliden donos, ob čimmanjšem ri-ziku, tisti, ki želijo več tvegati, pa se bodo odločili za sklade, ki pon jajo večji donos. Izbira je vsekakor U’ Delnice Z nakupom delnice trajno vložimo svoja sredstva v delniško družbo in smo delničarji te družbe, sekundarni trg (borza vrednostnih papirjev ali OTC) pa nam omogoča, da svojo trajno naložbo v delniško družbo spremenimo v likvidna sredstva. pestra, mnogi pa kljub vsemu pogrešajo ponudbo opcij (put, call), ki so namenjene večjim špekulacijam, Vsekakor pa je od posameznika odvisno, koliko bo tvegal. Priporočam lahko le čimvečjo razpršenost naložb (tudi na ta način se zmanjša riziko) in vam zaželim uspešno investiranje, Tončka Boži novic kaj šele izpolniti njen obstoj, njeno danost. ,' , Velike krize so velike preizkušnje nas samih. Če jih prebroo’* spet srečni - do naslednjega udara, ki nas zagotovo čaka. pn--1 A krize bi morali vzeti zelo resno, resno bi morali vzeti ■ -jj/nfl*’J pod drobnogled, izluščiti pleve! tn si postaviti nove, uresničljive o r' i temelje za novo življenje. A na žalost večina ljudi ne ve, In ico se nam potem drugi posmehujejo in se veselijo naši polomom, ločitvi, izgubi solovariSev in finančnim izgubam, k® ^as ustijo, da se nam je to moralo zgoditi, moramo vedeti, d® nas dobro, da je ravno to naša nova možnost, naša nova sreča, nova obzorja. Vsaka kriza je dokaz naše zrelosti, je stopnička v našem ^jiji^' dozorevanju, zato se ne smemo bati padcev, spodrsljajev, tudi Iz njih vedno raste boljši jaz, boljši ljudje, boljše življenje Trpeč človek se ne sme smiliti samemu sebi, mora se zbrati, Se veliko svoje neizkoriščene energije in ponovno osmisliti Bodimo srečni, da smo Se enkrat dobili možnost, to je bil zs ~ notranjosti, za pogled vase, v svoj drugi jaz, ki je še kako zn ik ifi IZ Kako ravnati s •^r komunalnimi odpadki* v lendavski občini si prizadevajo, da bi v letošnjem I**®, potrebno za čim gospodarnejše ravnanje s komunal^' • Saubamacber Sud, d.o.o., iz Murske Sobote in Komunalne Lendave opravljata v vsaki krajevni skupnosti i**^***?^ stanja in pripravljenosti posameznih gospodinjstev » . ■n odvoz odpadkov. Čeprav je zbiranje in odvažanje odpadkov v Lendavi kolikor toliko urejeno, smeti in odvažajo enkrat tedensko, je v drugih krajevnih sknpno^^^ matika še vedno aktualna. Tam se nenehno pojavlja® ., odlagališča. Tudi sortiranje komunalnih odpadkov v obdm čeprav je v Lendavi nekaj zabojnikov za steklo, ki P prepolni. Ugotovitev dejanskega stanja naj bi bila nato pa bi bilo potrebno sprejeti ukrepe za kar najgn™ a 1 li 1 I i I i«: it »a ravnartje s komunalaimi odpadki. I i t Avtoštoparska izkazm^j; Sle 3^ kdaj potovat) x avtintoponi? VeCto gotovo prttiUOa. Kajti s tatdjnhn naanom i arihfauHi kakšen tol«, na tudi čas. Mnop i !!ji 11*21 * pribranlU kakšen tolar, pa tudi čas. Muop i pji 5 potiQ(jo po Evropi aU celo po vsem svet«, ivr IHJUtjcju pu i:4i7ip r^ket* P4 4mD sploj brez obrembo No , pe smo 9e eiče nej do kraja v O pr-OLI ti toč i. organi zasegli najvek4i "'paket'* na čarno zjokal ie SO prtvercanoga orožja pa ntunicijet z eksploziven, pa se razini tUdi z raketami» "Paket" se samo tak pravi, ka moderno, ovak Je pa toga telko bilout ka sakii oblak razstr1imo» 4terX bi se Je tou lej ko zdaj vkAično prvlejko nad severovzhodno stran na£e driave, pa letos preteče bi ostalo, či bi trbelo koga z granice nagnati. bi toLi poriUco za obrambo prouti toči, na do pa z tac delali ovi pregnjejči, se pa zdaj, gda tou . etče Sela veeri Ciien t ne vej. Zna se pa genau, ka gda nas js sUjia tak triblala, ka je vse vo gorelo, smo bilij puni pisanja P* kak je bila melioracija do zdaj pomanjkliva, gučanja 4 nujno trbej to popraviti, pa zrihtajo ttidi namakalni sistemi, pa naprav £ t i ne vse, en ka ka ka 1 J L se edče vse. Edni so ie peiki dčeli zabdrati Ledavo- Zdaj, gda malo dežja spadnolo, pa kukarca pognala, pa trava zelena gratala, Je več namakalnega sistema nej trboj, malo Zdaj nan pa vrtel lipou naprej« Tli se pa tak Že cejli svej t de bole pi se okouli kak rJnglipUvi mladi maCk i « Z bogatin flosjejon v pa se za svoj rep lovimo, vrtimo kak rouki pozdrav, brat Džouži OVEN Ona: Nekdo ti bo nastavil past, v katero se boš sicer zapletla, a se bo zapletel tudi on. Na koncu se bosta vsemu skupaj le smejala, saj bosta drug v drugem našla to, kar sta že dolgo iskala. On: Tvoje prepričanje, daje pametneje skrivati svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazumov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem področju, saj se ti tu obeta pravcata eksplozija BIK Ona: Četudi se ti včasih dozdeva, da se lotevaš nemogočih stvari, ti bo v pravem trenutku uspelo premakniti pravcato 'ledeno goro’. In to ti bo marsikatera prijateljica zavidala, zato tega nikar ne obešaj na veliki zvon. On: Dobil boš predlog, ki te bo v prvem trenutku sicer navdušil, vendar boš po temeljitem razmisleku ugotovil, da ni vse tako lepo, kot je videti na prvi pogled. A vseeno te bo premamilo.,. DVOJČKA Ona: Stvari se bodo nepričakovano zapletle in kar naenkrat se boš znašla sredi kopice težav. Uspelo tl bo razočarati nekoga, ki ti želi samo dobro. Raje se za nekaj časa potuhni in čakaj na ugodnejši trenutek. On: Ljudje, od katerih si na svojo žalost čedalje bolj odvisen, so preračunljivi in predvsem popolnoma neodgovorni. Če boš tako nadaljeval, se ti bo kaj kmalu zgodilo, da si boš podrl vse mostove za vrnitev. RAK Ona: Ničesar ni tako stalnega, da se ne bi moglo porušiti Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priznaj napako, ki si jo storita, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. On: Poskrbeti boš moral za kopico stvari, ki so ti bile včasih le zabava. Obeta se ti kar resen zaplet na poslovnem področju. Dobro bi bilo, če bi se resnično potrudil, kajti v nasprotnem se lahko stvari zelo poslabšajo. V cvet po sedemdesetih letih Botanični vrt v nizozemskem Leidnu je sporočil, da bo v nekaj dneh vzcvetela velikanska rastlina, ki je zadnjič cvetela na Javi leta 1919. Rastlina sodi v družino amorphoplatusov, ki se imenuje tako zato, ker je po obliki podobna mokremu spolnemu udu. Ko ta rastlina cveti, oddaja neprijeten vonj, da s tem pritegne žuželke. Cvet meri v dolžino 1,5 metra, na koncu pa ima temno škrlatno jedro. Sorodna rastlina titanum je v leidenskem botaničnem vrtu zadnjič cvetela leta 1956 in je takrat zrasla šest metrov visoko. Mini humoreska ' Prijetne te naše lastnosti Mi Slovenci smo (to se ve samo po sebi) najlepši, najpametnejši, najmarljivejši, smo tudi najbolj varčni, še zlasti pa najboljši organizatorji. Medtem drugi, ki vse to niso, o tem niti ne razmišljajo, pač pa vse to počno. Vsi tisti, ki razmišljajo o tem tako kot mi, capljajo za nami, tam nekje daleč zadaj za tistimi, ki to niso (a tako počno). To pomeni, da smo najboljši med tistimi, ki se zavedajo, da so najboljši v vsem, seveda pa smo daleč zadaj za vsemi, /c/ 5/ fe?T7 ne belijo glave. BORIVOJ REPE Oboroževalni program v Al Adiju Posebne inšpekcije OZN so poleti 1991 popisale večino inventarja in naprav, ki so bile uničene med zalivsko vojno. Med drugim so obiskale tudi kompleks za izdelavo orožja in eksplozivnih materialov v Al Atirju in sedež iraške obveščevalne službe. Največji jedrski inšpekcijski pregled v Iraku po koncu zalivske vojne, v kateri je sodelovalo 45 specialistov za jedrsko tehnologijo pod vodstvom Davida Kaya, so opravili septembra leta 1991. Želeli so najti osebje, ki je izvajalo iraški jedrski oboroževalni program. Toda Iračani so kot po pravilu skrili večino dokaznega gradiva in inšpektorji so lahko zasegli le dokumente najpreprostejših raziskav. Več sreče so imeli v Bagdadu 23. septembra, ko so odkrili poročila in izračune o im- pili Sele potem, ko so člani.ira- Ske- varnostno-obvešCevalne plozijskem delu Jedrske obrambe ter konstrukciji vži-galnega sistema, saj je bil to neizpodbiten dokaz o resnosti iraškega vojakega jedrskega programa. Naslednjega dne so inšpektorji obiskali Se sedež iraSke varnostno-obveščevalne službe v Bagdadu. Da tam potekajo nedovoljene dejavnosti, je bilo znano že nekaj časa, ker so inšpektorji stanovali v hotelu prek ulice, Žal so lahko vsto- Rojena za areno Christina Sanchez, stara 20 let, je bila sicer up za nekatere privržence starih pravil bikoborbe, ki pa se ni uresničil. Ko se je septembra lani pojavila v areni majhnega Španskega mesta Trilla, je bila sprva deležna zaničevanja. Pojdi domov k svoji mami, so vpili gledalci, ki so prišli na bikoborbo, da bi občudovali moško moč in razum. Toda ko je Christina v dvajsetih minutah spravila na kolena 300-kilogramskega bika, je bilo šale konec. Španija je dobila novo junakinjo: po 60 letih si je ženska spet drznila v areno. iX v Al Atirju je bila vsa za razvoj orožja potrebna raziskovalna oprema: merilne na- službe pod plašči že odnesli skrite trde diske s podatki prave, hitre kamere, naprave o njihovem vojaškem programu. Toda kljub temu so zajeli okoli 70 tisoč strani dokumentov. Te so prenesli na Dunaj, da bi jih prevedli in Sele potem sestavili v celoto, ki bi za metalurške in kemične meritve ter eksplozivni inženiring. Na srečo so tamkajšnji raziskovalci močno zaostajali v elektroniki, Imeli so namreč velike težave pri razvoju ustreznih dokončno pojasnila vse iraške jedrske dejavnosti. Ti čokumetni so bili vez med oboroževalnim programom in Al Atirjem, kjer je bil po zagotovilu sedme inšpekcije glavni iraški razvojni in preskuševalni center, V njem so opravili vrsto osnovnih poskusov in preskusov prototipov sestavnih delov jedrske bombe. kondenzatorjev in detonatorjev. Navsezadnje pa bi sčasom lahko tudi te pod pretvezami uvozili iz tujine. Po vsem tem je varnostni svet OZN sklenil, da lahko prepovedane stavbe in opremo uničijo. Uničevati so jih začeli aprila 1992, po še enem diplomatskem sporu z Iračani. Vse proizvodne prostore v Al zvezde vam k&žejo LEV DEVICA TEHTNICA Letos je »torera« opravih več deset uspešnih nastop®’ in zdi se, da je pred ®l“ preo Že od 1» uspešna kariera, _ leta je Christina spretna Pji uporabi rezil. Sprva le zerskem salonu, saj s® izučila frizerstva. TočaJJi’' gajanja na bližnjern hi*^ borskem stadionu od nekdaj neprimerno bfl pritegovala kot običaja® Ut poslitve deklet. Za enoletna bikoborska Je ki jo je v Madridu vala kot edina med 13 jenci. Pogumna ia Christina želi dokazati, ženske niso slabotna , ki naj bi jih mo5ki branili in varovali. Atirju so hidrodinamične J o* polnili z betonom 'h jeklom. Pesimistom i. < toda utemeljeno = o nadaljnjih aktivnosn^^', p m .ih inšpekcij čani nikakor niso viJP' mati v nedogled namreč, da mora l“ hati nadzorovati njiho- j . , . tin ' -J nosti takrat, ko bo J uresničena i‘' pa jim dovoljuje ske tehnologije industrijske in [ , mene. Žavedati pa da imajo dovolj znaW macij,da bi. če cija združenih naro^Tt"^^ hala nadzorovati, r » ■pognali« svoj jedrs-^- program. Ker ta nevarnost staja, so Američa^/j g* davnim poskušali -.jr^ člen v verigi ’ dejavnosti - sede rjj^ vešč e val ne službe, iraškega vojaškega J ^(ii h programa, ki so setletja pod nevpadl]|Vii^^[^jiJ‘; trochemical j- nevnega poskusa p^, , j__-_____ flrneris - Jivi nekdanjega sednika je ameb orc“ „3 T pričjiv P> volivci, preostal - , ._i._ „i; tako žal. tako ali tako . kov s samim seboj- Ona: Ce se boš resnično zelo potrudila, boš dosegla tudi tisto, kar se ti morda zdi povsem nemogoče. Prijeten nasmeh v prijetni družbi ti bo pomenil veliko več kot vse pohvale, ki jih boš deležna. On: Prijeten pomenek se bo prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse skupaj lahko pride na napačna ušesa. Ona: Nenadoma te bo zagrabila silna želja po nežnosti, toda pazi, da ne bo kdo tega izkoristil. S prijateljicami se boš prav prijetno zabavala, pa še nekoga boš spoznala. Izkoristi ponujeno priložnosti On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno in se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamudil, Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetnega |xiložaja. Ona: Namesto da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi na svoje prepogoste čustvene izlive, sicer bo hudo... On: Namesto da bi se posvetil enemu partnerju, boš svoja čustva razdajal na vse strani. To bo sicer prijetno in zabavno, vendar se boš prej ali slej ujel v past. Raje poskrbi tudi za finančno plat. Ona: Ko boš spoznala, da si premagala zadržke, boš sprevidela, da si bila kar predolgo nespametna. Prijatelj si bo zelo želel, da bi spregovorila o svojih čustvih, ti pa tega ne boš mogla narediti. On: Raje dvakrat premisli, preden boš obsodil ne-ŠKORPIJON koga, ki mogoče sploh ne bo kriv. Težave so predvsem posledica tvojih in ne prijateljevih napak. Še vedno pa se ne boš mogel odločiti med koristjo in zabavo. STRELEC Ona: Začelo se bo obdobje, ko ti bo najvažnejših stvari v življenju. '’'°°^.,odrLig®’ dobro, da bi vsaj deloma poskrbela tudi Drugače se ti bo v prihodnosti slabo pis On: Nikar ne razlagaj problemov tisnmi^[fl^ jih nimaš. Pomoč boš našel po ’ prav nič manj dobrodošla. Konec teo prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spom ' Ona: Nepričakovano se boš una: Nepričakovano se oos Tod^'' ioir’ \ tebe se ti bo zdelo naravnost čudovito- 1 pozabi tistih, ki so ti k tej Breči V V prijatelj je včasih vreden več kot 3®^ p0j^p„j On: Nikar ne poslušaj tistega. ' KOZOROG VODNAR RlEtI On: Nikar ne poslušaj tistega, temveč poslušaj raje glas svojega sf bilo priporočljivo, da bi se impr^J i noge, saj imaš za to prav odlične m Ona: Vedi, da lahko od toliko, kot si mu pripravljena — predolgo, saj lahko kaj hitro ostane^ rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. ■d iiii“ ana dBfr ' ■n' ime k, Poskusi raje z majhno zvijacu^ . On: Pogled v prihodnost sicer ni na aa t/ ^napi^i^va^ nnleosa^ kjfi. ruyiyu v pririvuiiu^^ -■*’ . > h- ■ . lahko pa ga v marsičem poiap^^ pravem trenutku pokazati pravu gjcrldi' Glede partnerja pa si nikar ne de f v naj lepše m redu. ■ ■ Ona: Življenje si boš uredila istio, nikakor pa ne z nenadnim so * tega pošteno potegnili za nos. On: Bodi previdnejši, saj ti new pJijaZBO Ija zanko, v katero naj bi se “J' h lahko kaj hitro spremeni v postne . že prepozno. Raje malo pohiti- vostjo, nikakor pa ne z oenadnim' družbi boš nepričakovano odku,, ; PB fia I ^stnik, 29. julija 1993 stran 13 199! za vsakogar nekaj la i« t' T O-f It t >• i« J' T Z ll ll 1, ■D t I a«' Ž S 1 el sJ p .i Ji # ij 11 i* F i r f i 4 p; Znova v modi t.. si I Kadar se zgodi prometna nesreča Kadar naletite na poti na prometno nesrečo, je vaša dolžnost, da se ustavite ter storite vse, da bi pomagali ponesrečenim. Pri tem morate biti zelo previdni. Najbolje je, če je le mogoče, da obvestite najbližjo policijsko postajo in postajo prve pomoči ter počakate na intervencijo. Ponesrečence, ki imajo poškodbe na glavi, prepeljite - če jih lahko prepeljete s svojim avtomobilom - tako, da leže na trebuhu ali postrani, da se zaradi krvavitve ali bruhanja ne bi zadušili. Tiste, ki imajo poškodovan prsni koŠ, moramo prepeljati v sedečem položaju. Če so poškodovani pri zavesti, jih ne pozabite vprašati, ali čutijo bolečine v hrbtenici. Kadar je odgovor da, bodite skrajno previdni. Ko spravljate ponesrečenca iz avtomobila, pazite, da se njegovo telo ne zvija. Položite ga na trdno podlago. Alkohol na dopustu Alkohol je škodljiv: - med vožnjo, ker upočasnjuje reakcije in povečuje nevarnost, da se zgodi nesreča. - na žgočem soncu, ker širi žile, lahko pride do motenj krvnega obtoka, vročinske kapi ali celo srčnega infarkta. Alkohol je koristen; - za tiste, ki nameravajo potovati z letalom, a se bojijo letenja, in med daljšo vožnjo z avtobusom. - v daljnih eksotičnih deželah je priporočljivo piti le vino z mineralno vodo, ker nas alkohol varuje okužbo z nevarnimi Črevesnimi bakterijami. [ r’ li« f .b . i ■- ■■ I Stres za volanom I I Na naših cestah so vsak dan majhne vojne, ki nam parajo živce. Nič čudnega. Podivjani vozniki grozeče hupajo, prehitevajo po desni in predrzno kradejo parkirne prostore - stresi za volanom se kar vrstijo. Moški se velikokrat vedejo, kot da je vožnja le v njihovi domeni in ženskam ne priznavajo enakopavne vloge v prometu. Voznice najbolj jezi tole: - vožnja tik za drugim vozilom; - neobzirna vožnja; - izsiljevanje s trobljenjem in utripanjem z lučmi; - poučevanje; - prehitevanje po desni strani; - vozniki, ki ne upoštevajo prednostnih cest; - kolesarji, ki ne upoštevajo prometnih znakov; - izzivanje z namerno upočasnjeno vožnjo; - kraja parkirnega prostora; Otrok in zobje že od majega navajamo otroka, da si redno in pravilno čisti zobe. Redno pomeni najmanj trikrat na dan, po zajtrku, kosilu in večerji. Opozorimo otroka, da si Se pred umivanjem temeljito opere usta in odstrani ostanke hrane. Otroku kupimo kakovostno mehko ščetko in ga naučimo, da si čisli zobke vselej v pravi smeri, od dlesni navzdol, in to s krožnimi gibi. Tudi na notranjo stran ne sme pozabiti. Za pridnost in vztrajnost ga vselej pohvalimo in tu pa tam nagradimo z majhnim darilcem. Predvsem pa z otrokom redno obiskujemo zobozdravnika in malčku nikar že vnaprej ne vsiljujemo strahu pred njim. Karotin v korenju: Korenje vsebuje veliko karotina, ki ga telo spreminja v vitamin A. Tega dobimo dovolj, če zaužijemo na dan 100 g korenja. Toda karotin se spremeni v vitamin A le, če dobi telo hkrati tudi nekoliko maščobe. Surovo korenje jemo torej zmeraj z oljem ali smetano, zelenjavo pa pripravimo na maščobi. Vitamin A skrbi za vid, kožo, zobe in kosti. Kuhajte z nami I i I I ,1 llii! ,1 nekaterih stvari ne kaže kar tako zavreči, Sase, ^sliko pametneje, da jih človek prihrani za poznejSe '^tlantjk i® »prišel« iz Združenih držav Amerike k nam čez i® ®P^^ modi. Pravijo, da je proti 'Jri oblogam okoli pasu redna vaja s hulahup obročem še Mačko damo v košarico, in če je v začetku vožnje ne- । Atil ''sdn, 10 ^Učinkovitejša. Glasbene lestvice SKLADB |i |l mirna in mijavka, se ne vznemirjajmo, čez Čas se bo umirila „ in zaspala. V košarico ji namestimo blazinico, da ji bo mehko in udobno. Psa moramo imeti na vrvici in ga namestiti na zadnjem sedežu, če ni prostora, naj sedi na tleh. Pazili moramo, da nam žival med vožnjo v trenutku morebitne preplašenosti ne skoči na vrat - posledice so lahko usodne. e Živali so med dolgo potjo predvsem žejne, zato imejmo | pri roki steklenico s svežo vodo in posodo, iz katere bo žival pila. Glede psov (zlasti večjih) velja, da naj se vsaki ' dve uri vožnje razgibajo, opravijo potrebo. Za hrano ni treba posebej skrbeti - muci bomo postregli z briketi, prav ' tako psu. Če pa žival pred odhodom na pot dobro nahra- i| nimo in vožnja ni dolga, vmesni obrok sploh ni potreben. 1 Peščeni kolač Kadar si zaželimo sladice, ki nam ne vzame preveč časa, spečemo peščeni kotač. Recept je enostaven, priprava preprosta, kolač pa okusen in izdaten. Za 30 cm dolg model škatlaste oblike potrebujemo 25 dag masla ali margarine, 4 jajca, 26 dag sladkorja v prahu, 26 dag jedilnega škroba (Guštin), 1 vanilijev sladkor, 2 žlici ruma, ščep soli, 1 zravnano kavno žličko pecilnega praška, ki ga presejmo skupaj z gusti-nom. Model namažemo z zmehčanim maslom ali margarino in ga pomokamo z ostro moko. Model natančno pripravimo, da se nam kolač ne prime modela in da testo ob stenah lepo naraste. Pri sobni temperaturi damo v skledo zmehčano maslo ali margarino in ga dobro spenimo. Nato dodamo sladkor v prahu, rumenjake in vanilijev sladkor ter mešamo, da zmes penasto naraste. Primešamo še za noževo konico soli in rum Ko je zmes rahla in kremasta (z električnim ročnim mešalcem mešamo 5 do 6 minut), ji rahlo primešamo jedilni škrob skupaj s pecilnim praškom in končno še trd sneg štirih beljakov. Testo damo v pekač. Pri 200 stopinjah Celzija pečemo 50 do 60 minut, potem z zobotrebcem preverimo, če je pečen. Če se testo prime zobotrebca, pečemo še nekaj minut. Pečen kolač v modelu popolnoma ohladimo. Ohlajenega zvrnemo iz modela in ga narežemo. /1417 RADIO MV - MURSKI VAL - UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 548 hHz Tbe Graduales Antrm' hH - Eiu J.mes r,'iL,! winu-E[iajamei S- ?£,^AR&/ORGET-En-Sonic ^ELa^-V^FALUNG 4. ^nrUE MORE JV i A DAV - The Hooters HNEOVE-UBJO : - Eric’s Affair -h iestvu. ■ - '< AStVZV^^ISSKE ZABAVNE GLASBE - Spin Ovcinrs AHOME-Charlus + Eddie 4. S 6. ) ni ?. -A Nm« M . DA - Ivan Hudnik ■ ^^JHninik Kozanč 7 BamBINO - Helena Blagne ...... Te ji .. J'šarko Pezdirc " Rom) Flash 5' 7. Faiuje,, -jrcjA zabavne glasbe ^tKKONPAZMARELOF 4. S S ■ Ans. Vi rvna 'Igor in Zlati zvoki ? *'vetrov f Ans M.,t 'Alpski kvintei b, * SE JU,.?.*' Fruneu Miheliča AUlij - Slovenski kvintet N* RvguslB 1993, na nasluv Murski »al. "Turska Suhula. za glasbene lestvite. lo^P^nšt.SO----- ....... 7a ^Jslaubi ►o: Petek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7,00 Druga jutranja kronika - 7 3CI Informacije v sloveiiSčini, nemščini in madžarščini -7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi -9.15 Borzni utrip - 9 30 NSTSNMV - 10.00 Poročila - 11,15 Od petka do petka - 12 00 Poročila - BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13 00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17 00 Prireditve ob koncu tedna - 17 30 Alternativno - 18.00 MV-dur - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sobnta - 5 40 Prebujajte se z nami - 7 00 Druga jutranja kronika - 7 30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Tržnica - 8.00 Poročila - 8 10 Dopoldne na MV - 8 30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.40 Polepajte se z nami - 11.00 Soboini gost - 12.00 Poročita BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do trinajst* - in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.10 Angleščina - 17 30 Mali oglasi - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -'8 00 Začenjamo nov dan - 8.10 Panonski odmevi - 9.30 Srečanje •na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12.00 Poročila - 12.15 Nedeljsko premišljevanje - 12 30 Minute za kmetovalce - 13 00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 13.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio Slovenija . , „ PunedcHck - 5 4B Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko zvočno trismo - 8 00 Poročila - S 10 Dopoldne na MV-8.30 Mali oglasi - 9 15 Evropa v enem tednu - 10-00 Poročila - 10 30 Spon - 11.15 Zgodilo se je 13 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 1S..00 Danes do trinajstih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Bilo je nekoč 17 30 Spon - 18.00 S kranščakon. cekron, pa z marelof - lestvica narodnozabavne glasbe - 18.30 Poročila BBC - 19.00 Vključujemo Radio v sestavil MAH KO NAPAST INTESflI-teta, celotnost OOlTNA, SPLOŠNO PRIZNANA RESNICA MESTNA ČETRT KUBANSKI i PRVI ' SLIKAH, PICASSOV UČENEC I ZNANI rimski ZALOŽNIK ROMAN JACKA LONDONA SNOV, KI DAJE PRIJETEN VONJ CaOTNO ŠTBVILO TISKANIH IZVODOV ZEMEUSKI RAVNIK iZOLATOfl STAROPERZIJSKI KRAU ČASOPISNI iPAPIR NOVO MESTO I I I IGRALKA taaaij ŽIVAL. KI ŽIVI POD PLOSiATA MORSKA ^LO I p' is' 4i '‘■n k »n 'fri, '“‘'"kiEr *^&slov I J Rnii Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informaciie v slovenščini, nemščini m madžarščini -7 45 Ljubljansko zvočno nismo - 8 IK) Poročita - 8.10 Dopoldne na M V - 8.30 Kost/gosi dneva - 9.15 Glasbene novosti - 10 00 Poročila - 10 30 Kratki slik - 11.15 Mali oglasi - 12 no Poročila - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13.00 Danes do triiiaistih - 13 30 Popoldne na MV - 14,00 Aktualno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16 25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 Tema popoldneva - 17.30 Srebrne niti - 18 OO Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informaciie v slovenščini. nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 00 Poročila - S 10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Plč^o za vas - lO.nn Poročila - IG 15 NSTSNMV - 11 15 Borzni utrip - 12 00 Poročila BBC - 12.30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo - 13,00 Danes do irmajsiih - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Doaodki m odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17.30 Mali oglasi - 18 00 Na narodi farmi - 18.30 Poročila BBC - 19 00 Vkliučujtmo Radio Slovenija četrtek - 5 40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga juiranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini m madžarščini - 7.35 Svetuje kmetijski strukovniak - 8 GG Poročila - 8.10 Dopoldne na MV-8.30 KosPgost dneva - 9 15 Sedem veličasinih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oalasi - 12-00 Poročila BBC - 12 30 Zakaj se ukvarjamo z umetnostjo -13 00 Danes do trinajsiib - 13.30 Popoldne na MV - 14.00 Aktualno - 15 30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 To sem jaz - 18.00 Najlepše želje s čestitkami m pozdravi AVTOMOBILSKA OZNAKA JAPONSKE ETIOPSKA TISKOVNA AGENCIJA (ŠTEVNIKI ZGORNJI DEL I STOPALA VOJSKO-VODJA zahodnih GERMANOV ČRTA, KI poteka v SMERI SILE VEČJA ZNANSTVENA razprava DOBA PA' LEOZOIKA nasprotje APEtn TEŽKO OKLOPNO I SARAJEVO NAJVEČJR morska ____ 1 MERSKA ENOTA ZA ZLATO IN DRAGULJE RESITEV prejšnje križanke - Vodoravno: Gaspari, Ontario, stadion, pas, Ono, Ob, Ines, duel, Ge, Asiaire, R. Ensoi, Nor, t, a, - osnova, stikalo, titanit. stran 14 vestnik, 29. julija podlistki Iz župnijskih kronik: Benedikt v Slovenskih goricah (36) Opat in trije kralji župnija sv. Benedikta in tamkajšnja krajevna skupnost sta pred nekaj tedni proslavili visok jubilej - ll-HJ-letnico, odkar je v pisnem viru prvič (7) omenjen Benedikt. Gre za ploščo na pročelju cerkve, kjer piše: »Ecelesia haec dicata est Anno 853.-« Ob jubileju je izšla knjižica Benedikt skozi čas, ki jo je po zgodovinskih virih sestavil domačin Janez Šijanec. V tem zapisu bom uporabljal navedbe iz tega vira, pogovarjal pa sem se tudi z župnikom Ivanom Zanjkovičem. ničnega vzroka? Sicer pa v tistih časih še niso imeli zgodovinskih popačenj, ki sojih vpeljali v poznejši dobi tisti narodi, ki so hoteli dokazati, da so gospodarsko nad drugimi. Takratni ljudje so bili preprosti, praktični, le potrebno so storili tudi galerija benediških župni kov iz 18. in 19. stoletja. Sveti Trije Kralji ob 7, in 10, uri, Župnik Zanj-kovič oskrbuje obe cerkvi praviloma sam, saj duhovnikov hudo primanjkuje. Sle spominja se, da bi imela ž.upnija ka- Cerkvica že H53. leta Omenjeni latinski napis pove, da je bila cerkev zgrajena.853. leta. Vendar pa ta letnica ni letnica gradnje sedanje benediške cerkve, ampak prvotnega sakralnega objekta, ki je stal na zemljišču, kjer je današnja cerkev sv. Benedikta. Janez Šijanec piše: »!...! Sredi 9. stoletja je država Velika Moravska že pokristjanjena. Naši kraji spadaj p tedaj pod to vladavino, katere kneževina se imenuje Panonija s fevdom po imenu Spodnja Panonija, in kot je znano, se ob sprejemanju krščanstva nesluteno prebuja tudi zavest o narodnem osamosvajanju. Ljudje začnejo oblikovati skupnosti; tedaj le pod okriljem duhovščine. Zidajo svetišča; v manjših krajih majhna, le zasilna zbirališča in in za potrebno so skrbeli Župnija 1329. leta ,« Domneve zgodovinarjev oziroma kronistov o letnici prve benediške cerkve so torej dovolj podkrepljene. Logično pa je mogoče tudi sklepati, da tak po gradnji preprost objekt ni mogel dolgo rabiti svojemu namenu, čeprav so k prvotni cerkvici prizidali stolp. Znova so gradili v letih okrog 1050, ko naj bi pozidali večje svetišče, ki se nekako ujema s sedanjo srednjo cerkve. ladjo benediške »Zgodovinar Ljubša navaja, da je bila nova cerkev posve- molivtiice. Le tako si moremo H razlagati tudi nastanek prve H cerkvene stavbe na zemljišču. '3 kjer stoji današnja župnijska j, cerkev sv. Benedikta. Postav- J Zupnik Ivan ZanjkoviČ mi je ob obisku povedal, da župnijo J^^hiUh torej duhovnega pomoč-sestavlja 13 vasi, v kateri je od farno cerkev pride ob 1.750 do 1.800 vernikov. Šte- nedeljah kakih 600 ljudi, torej vilo je že nekaj časa enako, ^oko imenovanih nedeljnikov torej ni večjih vzponov ali pad- odstotkov. Gospod Ivan “ ' ' ■■ ■ ■ ZanjkoviČ, rojen v Razkrižju, cev. Tako je tudi zato, ker je Benedikt krajevno središče, se trudi po svojih močeh. Zares kjer se naseljujejo mlade dru- ^^^tko napora, četudi ima žine oziroma ljudje, rojeni močno načeto zdravje. Hvale-v lamkjaSnjih krajih, praviloma žen sem mu za podatke za tale ne odhajajo več na druga ob- iep’'av se zavedam, da močja. Poleg Benedikta je naj- pisanja ne gradim predvsem na bolj znano naselje Sv. Trije njegovih izjavah, lastnem br- dala tudi več ljudi z duhovnimi poklici. V novejšem obdobju sta novo mašo darovala: 1972. leta Venceslav Pivec iz vasi Obrat, 1975. leta pa kapucin Franc Kramberger iz Spodnje Ročice. Župnija je ponosna m duhovnika brata Strnada iz Ihove, od katerih Friderik, star skoraj 100 let, še opravlja maš-niško službo. Od domačih duhovnikov pa živi še Fidelis Kraner, kapucin, doma na Žagaj-skem Vrhu. Iz tega kraja ima župnija tudi svojega semenišČ-nika, pa tako upanje na novo mašo čez nekaj let. tveni oltar, obrnjen proti lju')' stvu. Obnovili so orgle, oS’'®' žili stenske poslikave... Na®' naj najbolj viden poseg ® cerkvi (v pozitivnem pomend pa je obnova cerkvenega sW oziroma zvonika. Leta 1991^ namreč zamenjali dotraja''® ostrešje z novim, prvotno tino pa so nadomestili a N' kreno pločevino. »Tako kaže v neba višine lep kupolf^ osmerokotni stolp, učinkoviia zaščiten z novim strelo* ampak Kralji. Tako se imenuje tudi skanju po kroniki, ■ ■ morda predvsem na virih, ki tamkajšnja poznogotska cerkev, ki stoji na hribčku, ki je na 305 metrih nadmorske višine. sem jih sproti omenjal. On je v henediški fari od 1970. leta, In kako je prišlo do te gradnje? P''^^ 1969-1970; Jože Cimerman iz so Be ned iška in trikraljevska cerkev sta si zelo blizu. O njej je zapisano: »Po listini, ohranjeni v avstrijski Radgoni, je dal kar- Veržeja; 1945-1970: Rudolf Vahčič iz Sov jaka; 1940- 1945: razni nemški duhovniki; 1903-1940: Franc Gornilšek, ki dinal in nadškof sotnograški Matevž Lang leta 1521 takrat- narodno zaveden duhov- nemu župniku pri Sv. Bene- . diktu Juriju Prošenjaku in Kri- veškega zla. nik in učitelj, zato pa žrtev člo- Stofu pl. Myndorfu, posestniku na .Freihofe’ v Radgoni, dovo- _______________„ Ijenje za zidavo cerkve na S ? Župnija sv. Benedikta pa je Cerkve obnavljajo Zit konec pa morda Se nekaj besed o. obnavljanjih* in posodabljanjih božjih hramov. Najobsežnejša dela potekajo že več let na cerkvi sv. Treh Kraljev. Opravljajo jih restavratorji spomeniškega varstva in v okviru gmotnih možnosti. Lažje (je tudi manj zahtevno) pa gre na cerkvi sv. Benedikta. Tu so deloma obnovili oziroma posodobili bogoslužni prostor, tako da ima tudi ta cerkev dari- dom.« je zapisal benediški*^ nist. Zelo lep pa je tudi župnM ski dom. ki so ga uredili v danjena gospodarskem P?, slopju. V njem je tudi ''d?-veroučna učilnica, saj vsi Solarji obiskujejo V mladinskem pevskem pa vadi in nastopa 1^« vuui JI| llOJtV|-’n mladostnikov. Ob jubileju župnije in skupnosti, ki so ga zdfdP' I, KI ^4* ■“ I z župnijskim proštenjeni (1 ■ ■■Ih _ v p julija), pa so imeli v župni)' skem domu tudi razstavo tin- božnih predmetov, slik.-- » Štefan sobo^^ I Ijena (preprosto sezidana) naj bi bila 853. leta, torej v času, ko je knez Ratislav spoznal mnoge zmote, usodne za obstoj narodov. /..,/ Kljub hudemu pritisku vzhodnofranko-panskega kralja Ludvika Nemškega uspe Ratislavu navezati stike s središčem vzhodnega krščanstva v Bizancu (Carigradu). Iz Bizanca je prosil za pomoč slovanske misijonarje in ponujal politično zavezništvo. Res so prišli. Vodila sta jih apostola - brata Ciril in Metod. Čeprav grškega rodu iz Soluna, sta dobro poznala slovanske jezike in ljudstva. Po Moravski in v naše kraje se je bliskovito razširila vest o njunem daru misijonstva v jeziku, ki ga razume preprost Človek, Njuno poslanstvo v Veliki Moravski se začne leta 863. Tako torej prvotna cerkvica na prostoru sedanje benediške cerkve ni neposredno povezana s pričakovanjem svetih bratov Cirila in Metoda, kot pravi ustno izročilo, saj leta 853 Se nihče ni vedel za slovanska blagovestnika.« Bralcu, ki ni bit pozoren na omenjeni letnici, naj pojasnim, da je bila prvotna benedi-Ska cerkvica sezidana 10 let prej, preden sta potovala skozi naše kraje po nekdanji rimski Sedanja cerkev sv. Benedikta pri Benediktu v Slovenskih goricah stoji na zemljišču, kjer so «53. leta zgradili prvo gričku. Zidanje cerkve je tra- । jalo od leta 1521 do 1558, ko je ( bila, sicer brez posvetitve, ven- 1 dar z dovoljenjem nadškofa, I v njej že sveta maša. Cerkev so v drugi polovici 16, stoletja v posameznih delih dodelovali in izboljševali. V letu 1588 je že z mogočnim stolpom klicala k molitvi vernike od blizu in od daleč. Tedaj je bila tudi že posvečena. Želja faranov in pose- r JANEZ BALAŽIČ I i A cesti (Ptuj-Celje- Ljublja- na-Rini) misijonarja Ciril in Metod. BenediŠki župnik in kronist Franc Zmazek, ki je deloval v letih 1893- 1918. je zapisal, da ima že omenjeni latinski na- bej nosilcev zidave je bila, da _ . slo venskogu riško cerkvico. Posnetek: Š. S. krščansko čena sv. Benediktu prav leta 1050. Tedaj je cerkvenoupravno spadal ta kraj k pražup-niji severno od tod; najverjetneje že tedaj k Radgoni. V zapisih, ki so ohranjeni, je prvič omenjeno ime "Sv. Benediki Sele leta 1299, ko je območje Sv. Benedikta dejansko spadalo k pražupniji Sv. Ruperta v Radgoni. Od tam je prihajal vodit podružnico kaplan s pisnim dekretom. Toda leta 1329 se Sv. Benedikt že omenja kot župnija,« je zapisal Janez Šijanec. In zakaj so novo oziroma razširjeno cerkev posvetili v čast sv, Benedikta? »Iz zgodovine krščanstva zvemo, da so Evropo pokristjanjevali misijonarji iz Italije, večinoma menihi benediktinci. Viri navajajo. da je živel v tem času v Solnogradu opat benediktinec, rojen v danaSnjen Cmu-reku, zato je kar verjetno, da je novo n as tajajoča župnija oziroma tedanja podružnična cerkev posvečena sv. Benediktu prav po opatovi zaslugi.« Tako župnijska kronika. K temu pa dodajam, da sta sozavetnika benediške župnije sv. brata Ciril in Metod, in sicer že od tistega časa, ko ju je Cerkev razglasila za blažena. V bene- bi postala romarska cerkev za Slovenske gorice in Prekmurje. Zaradi preozkega osredotočenja le na praznik sv. Treh kraljev (6. januar), pozneje pa le Se na praznik Marijinega vnebovzetja (15. avgust( in le delno na praznik Srca Jezusovega (18. junij) ter hkratne ustanovitve župnije in samostana pri Sv. Trojici (Gradišče) v smislu romarstva nekako za- tone v ozadje in pozabo.. - I 45 . . - diski cerkvi sta njuna velika pis svojo zgodovinsko osnovo kipa s simboloma oznanjevanja in razlago; »Prvi napis je bil izbočena pisava na velikem kamnu, vzidanem nad obočni portal sedanp glavne ladje pod zvonikom. Četudi je bil pozneje vdolben (zaradi nestrokovnosti zidarjev), je vendar priča visoke starosti cerkve pri sv. Benediktu. Brez dvoma so morali imeti tisti, ki so ga dali napraviti, zanj neko zgodovin- vere in omike; tablica in knjiga v roki. Sta bila sveta brata tudi pri Sv. Benediktu? Ustno izročilo sicer domneva, da bi mogla obiskati tudi ta kraj, vendar ni nikakršnih zapisov o tem. So pa rodovi skozi stoletja prepričani, da so dobili omiko (kultura. izobrazba) in krščansko vero prav po njuni zaslugi. V krajevnem leksikonu Slovenije je profesor Jan šedivy o rri-kraljevski cerkvi med drugim zapisal: »Cerkev iv. Treh kraljev je znamenita poznogotska stavba. Obsega triladijsko rahlo stopnjevano dvorano in je navidezno enotne gradnje, dejansko pa skriva v sebi dve etapi nastajanja. Prvo predstavlja enoladijska cerkev, zgrajena med 1521. in 1528. letom, drugo pa gradnja med 1558. in 1588. letom do sedanje oblike in velikosti, pri kateri so sodelovali kot donatorji bližnji fevdalci Myndorferji in Komen-terji. Temu nastajanju ustrezajo tudi letnice. Leta 1521 je dobila prvotna lesena kapela mašno licenco, Nad glavnim oltarjem je letnica 1558, ob boku prezbiterija letnica 1564 in na ladijskem oboku 1577 z imenom Lucas Novach. V naslednjih letih sta bili obokani še stranski ladji, leta 1588 pa sezidan zvonik s stopniščnim prizidkom iz ose-Skega apanenca. Leta 1756 je bila prizidana zakristija z oratorijem; v letih 1902-1903 pa je hjj- cerkev obnovljena... < Benediški duhovniki Čeprav je trikraljevska cer- - - _ . Župnija sv. Benedikta je bila sko podlago. Kaj bi tudi hoteli svojčas zelo velika, zato so cer-doseči takratni cerkveni pred- jcev dozidavah in prezidavah, stojniki s tem napisom drugega Njeni najstarejSi deli so gotska kot dokazati visoko starost ■ - cerkve? Prvotna cerkev ni ka- zala nobene umetnosti v stavbi, ampak je bila preprosta «zidina», napravljena za takratne potrebe, čemu bi torej rabilo, ko br kdo dal napraviti napis brez vsaj navidezno res- okna in prezbiterij. Obok ladje je okrašen z grbi in ima letnice prezidav: 1758, 1835 in 1886. Sočasen zvonik so prvič (?) obnovili 1821. leta. Prvotno župnišče je iz 17. stoletja, sedanjo obliko in funkcionalnost pa je dobilo v 19. stoletju, V njem je kev po svoji opremi, freskah ..., a tudi po prvotnem romarskem poslanstvu bolj znana od benediške, je treba poudariti, da je tačas zgolj podružnična cerkev. Vanjo se zdaj ne zgrinjajo več množice romarjev, kvečjemu turistov, ki si prihajajo ogledovat njene znamenitosti. Božje službe pa tam niso ravno pogosto: po običaju enkrat mesečno (prvi petek), na god sv. Treh kraljev in prvo nedeljo po prazniku Srca Jezusovega. Tedaj je tam tudi proce- sija. K cerkvi sv. Benedikta v Benediktu pa so ma.še vsak delavnik in seveda ob nedeljah 3|nll atmes Zadnji slikarski spomenik slikarske delavnice Janeza Akvile, odkrit šele v letih 1977/78, je poslikava nekdanje cerkve avguštincev eremitov v štajerskem mestu Fiir-stenfdd. Kraj je imel v zgodovini pomembno strateško mesto, najsi je Slo za položaj znotraj t.i. Vzhodne marke ali pozneje kot važne obrambne točke zoper venomer preteče otomanske horde. Samostan avguštincev eremitov je ustanovil že leta 1362 habsburški vojvoda Rudolf IV. Z gradnjo niso pričeli takoj, temveč leta 1365, posvečena pa je bila že leta 1368. V arhitektonskem pogledu gre za enoladijsko prostornino z dolgim križnorebrasto svodenim ter pete-rostrano sklenjenim prezbiterijem. ' Cerkev je pozneje doživela nekaj ' prezidav, zlasti močno v zadnji četrtini 18. stoletja, ko je dobila poznobaročno podobo. Samostansko cerkev je leta 1816 z opremo vred ' kupilo mesto Fiirstenfeld. j I t Fširstenfeld, nekdanja cerkev reda avguštincev eremitov, teti 1365-68. Stenske slikarije, odkrite pred nekaj veČ kot 15 leti, bi po formalni plati le stežka pripisali Janezu Ak-vilu. Najbrž bi mu jih tudime. če ne bi konservatorji ob zakramentalni niši na severni piezbiterijski steni odkrili napisa: Oratedeumpfrojme / JolianneAquilapicture. Napis seveda pomeni značilno priprošnjo, že znano akvilovsko signaturo, s katero obenem zaznamuje svoje delo m se z njim priporoča Bogu, Napis je sicer nekolikanj drugačen od prejšnjih, torej od tistih, ki spremljata njegovi lastni podobi v Velemeru in Martjancih, saj zveni v imperativni obliki »Molite Roga zame, Janeza Akvilo sJi-kaija!« Slikarije, ki so seveda po nastanku mnogo mlajšega datuma kot arhitektura cerkve, so nastale šele po letu 1400 in veljajo za zad- neje ne sam Akvila. temveč njegov prvi pomočnik in sodelavec, ki ga lahko še naprej imenujemo kot mojstra marijanskih apostolov, naslikal dvanajst parov medaljonov, znotraj katerih so bile podobe dvanajstih starozaveznih prerokov in dopasni liki dvanajstih apostolov. Nad temi je v višini oken, na poljih med njimi bilo vnovič nasli- ^al s preroka in apostola- p° pletenim, napisnim trakom, se je do danes izgubito- pfepvf ki se Se vidijo, je nati le par, ki predstavljale Jeremijo Iheremia m; * -ijiod’’) ' /Madaiievanje pi‘ (Nadaljevanje nje delo V opusu mojstra Janeza Akvile in njegove slikarske delavnice. Prepoznavnost fresk zame-uje že sama ikonografska shema, saj razodeva mišljenjski in teološki rrogram menihov, torej avguStin-cevetemitov in se podreja glavni deji t.i. concordia veteris el novi testamenti, kajpak skladju stare in nove zaveze. Ne da tega v reduci-ant obliki ne bi že doslej mogli irepoznati v Velemčru, Turnišču ali Martjancih, toda v tako čisti uresničitvi kot v Fiirstenfeldu vendarle ne. Slikarski program, za katerim gotovo stoji diktat naročnikov, torej avguštincev-eremitov, se kaže v pritličnem delu prezbiterijskih sten tako, da je slikar, najverjet- kano dvanajst starozaveznih prerokov, ki jim v nekakšni miselni su-bordinaciji sledijo prizori iz Kristusovega življenja, Samih starozaveznih prerokov oz. njihovih likov se je ohranilo do danes zgolj pet. prav tako slabo razopoznaven je prizor Snemanja s križa, v vsej lepoti in bogastvu pa zveni podoba Veronike s prtom, ki je svoje mesto našla tik pod podobo preroka Jeremije na sklepu južne poševnice in južne prezbiterijske stene. V nadrobni obravnavi slikarstva v Fiirstenfeldu - kot je omenjeno - kaj kmalu opazimo, da gre zvečine za delo mojstra marijanskih apostolov, Dasiravno po ohranjenosti slikarije niso v celoti in zlahka opredeljive, pa slikarski duktus očitno ni mogoče pripisati mojstru Akvili, Tu, pri poslikavi v Fiirsten-feldu, se torej srečujemo z delav-ničnim delom, ko je tedaj očitno že nekoliko ostareli mojster večino del prepustil svojemu mlajšemu, vsekakor sila spretnemu pomočniku, V medaljonih, ki predstavljajo apostole in preroke, je osnovna ideja, da starozavezni prerok osmi- Vsak Vestni* 69000 MURSKA 069/23 rff SOBOr*' , 5(1 ■ ■ ■■ ibI?* f* SIERA TIP 1987. prevožeoio 15.000,OODM „ 1,D - SIERA,o fufbo dIoBsI, FORD flin^ Sija povezavo in nadaljevanje v novi zavezi oz. uresničitvi le-tc z tiki apostolov. Slikar je to rešil ua samosvoj način in je, npr. pare. la 16.000,™ FORD FIESTA ■ 17.500 DEM' 1,1 C, nijVr ^gtnik, 29. julija 1993 stran 15 93 I poletno branje J-e-lu iB tl) se 10 li-1' e! Ji D > r r a 1] It 0 n i .pustolovščino’ v Bolgarijo (3) v vas, lqer ni kmetov pomočke ima, saj je bila .pred- soba’ dobesedno zatrpana l^ako odkriti pravo Bolga-^)o? V turističnem naselju peski in na poti do bliž-"iega mesta Varna, kamor so Ttlo pogosto vozili družbeni in Osebni avtobusi za 30 ali 50 tolarjev v eno smer, sem nam-videval v glavnem le razne gostinske lokale, manjše trgovine s spominki, pijačami in sa-“Jtrn ter p. - ' ’’’! kajpak Zlati počitniške hiše, To je ožji obmorski pas, po katerem je delno speljana ^lo avtocesta. In kje so tista lopregledna pšenična, koruzna «> sončnična polja? Kje gojijo 'oliko panriVp rr-k-v- 1 J ' cr ■ paprike, tobaka, vinske ; ■.? Ko smo prispeli v Bolščijo in se peljali z avtobusom “0 Zlatih peskov, je bila noč, riJto da nisem videl skoraj ni-Morda je bilo vse to ob <*sar, Sčasoma smo zapustili obmorski predel in prikazala se je tista slika Bolgarije, kot sem si jo predstavljal - rahlo valovita in nepregledna polja, vmes pa tu in tam kakšen gozdič. Zdi se mi, da je bilo za nami kakšnih 20 kilometrov, ko sem v daljavi zagledal prvo vas, Ali naj že izstopim, meje prešinilo. Ce bi se tako odločil, bi moral kar precej daleč pešačiti do cilja, zato sem sklepal, da bo kje boljša priložnost za potešitev moje radovednosti, .Vojevai’ se je v Sloveniji In res. Za nami je bilo od 40 do 50 kilometrov, ko smo prispeli v večjo vas, kjer je bilo tudi avtobusno postajališče. Izstopil je le en moški, za njim pa sem se v zadnjem hipu odločil Čez 80 odstotkov zemlje v Bolgariji je v družbeni lasti (nacionalizirana po 2. svetovni vojni). Po vzoru Sovjetske zveze so organizirali velika družbena posestva (kolhoze), Okrog 820 tisoč hektarjev polj je namenjenih pridelovanju pšenice, na 6^ tisoč hektarjih pridelujejo koruzo, več kot 250 tisoč hektarjev zavzemajo rastlinjaki s po vrtninami, paprika rase na 270 tisoč hektarjih, vinska trta na okrog 2W tisoč hektarjih, Čez 100 tisoč hektarjev polj pa je namenjenih za pridelovanje tobaka. Okrog 40 odstotkov obdelovalnih površin umetno namakajo. Pl z vsem mogočim. Zagledal sem tudi divan, na njem pa razmetana oblačila, in če se prav spomnim, je bilo na njem tudi nekaj parov copat in čevljev. Najraje bi se obrnil, tako me je zbegal ta klavrn pogled. On pa je vztraja! in me vabil dalje. Prišla sva v malo boljšo in večjo sobo, kjer mi je ponudil stol, on pa da gre po pijačo. Oblečen sem bil v bele kratke hlače, zato sem se obotavljal sesti, saj je bilo na stolu precej prahu. Mislil sem, da bo ugotovil, zakaj oklevam sesti ter prinesel krpo in pobrisal prah, on pa mi je le vztrajno prigovarjal, naj sedem. Kaj sem mogel drugega, kot da sem prah spihal s stola, on pa kot da tega sploh ni opazil. Še sreča, da je imel hladno pivo, ki sem ga z užitkom pil, in to kar iz steklenice, kajti tudi kozarec je bil kar precej zaprašen. Moj gostitelj pa je bil Še kar naprej vljuden in me je vprašal, če naj nama naredi kaj za jesti. Preveč zanemarjeno se mi je zdelo vse skupaj, da bi mi kaj teknilo, zato sem ,vljudno’ odklonil, češ da me Čaka kosilo v hotelu, kjer sem nastanjen. Ker mi je po poti omenil ,vo-jevanje’ v Sloveniji, me je najprej zanimalo, kako je bilo s tem. Njegov spomin o tem pa je dokaj bežen. Bil je navaden vojak in delal je pač tisto, kar so mu ukazali. Spomni se le, da je bilo to leta 1945, da je videl pri nas neko reko (najbrž Muro, kajti del bolgarske voj- s ske je res prišel skupaj z Rdečo ''ilo kg ' Petko Nikolov Čakalo v je bil moj dokaj prijazen gostitelj, po hiši in zunaj pa je precej razmetano. S’s. P® j® K-''® i® ripična bolgar-J*'' ljudje živijo veči- sle. - zemlje. Tn stopil na neki tako rekoč na i?'siii neznano smer. pol ''O' skozi kakšno P^'ožnost L____________j-bJKfc’« kam sem na-L'j- •aitienil zadnji b. 'i’161 na r" l^blici, ki sem Sl 'fomciim. jc V, ® Dobrič, kakšnih z„S®s®msebaIvi-K “"lo vozovnico, I«« s tolarjev). na tik za mojo ” na tablici, ki sem J ► - Jakovec! r s 'k Ve 1*0 ‘■“»nih Virih Se jaz, zapustiti avtobus. Sprevodnik me je brž opozoril, da Se nismo tam, do kamor sem plačal vozovnico, toda nekako sem mu dopovedal, da nič zato in da naj se kar peljejo dalje brez mene. Prav gotovo se je čudil, zakaj sem izstopil v tako zakotnem kraju. Kam pa sedaj? Nisem imel pojma, kje sem in kakšna vas je pravzaprav to. Ker je bil videti moški, ki je izstopil. Se kar solidno opravljen in belih las, sem sklepal, da nisem prišel med same Rome, Pospešil sem korake in dohitel ,znanca’ iz avtobusa. Pozdravil sem ga po ški ulici. Jaz pa sem bil kar vztrajen in za njim. Povedal sem mu, od kod sem, da sem novinar in da bi rad nekoliko pobliže spoznal življenje v njihovem kraju. »/z Slovenije ste? Tam sem se armado v Prekmurje, op. p.) in da so dokaj hitro šli dalje. Ne vem. če mi je res vse iskreno povedal o tem, kar je doživel v Sloveniji ob koncu 2. svetovne vojne - med drugim je znano, da so bolgarski vojaki pri nas zelo .napadali’ ženske -, toda kaj bi vrtal vanj, Ce o tem ni rad govoril, jaz pa sem pravzaprav prišel v njegov kraj zato, da bi dobil vsaj bežno predstavo, kako ljudje tam živijo. Le 10 arov lastne posesti Povedal je, da se njihova vas imenuje Derevna, da šteje od 800 do 900 hiš in da v njej živi okrog 2.500 ljudi. Večina prebivalcev je starejših, saj mladi nekoč , vojevaTl^r se je zelo začudil in me povabil domov. Vljuden sprejem, toda... Šla sva še kakšnih deset mP nut. ne da bi koga srečala. Le nimajo doma kaj početi. Imajo sicer večje državno kmetijsko v bližini njegove domačije je bilo na dvoriščih nekaj ljudi. Pozdravljal se je z njimi in jih lahko pred leti mnogi služili - -■------------------------- 'enih Trlai na ,» claV,, posestvo (kolhoz), kjer so si bolgarsko: »Dobar den!« Ozri se je, pogledal, če me morebiti pozna, potem pa, ko je ugotovil, da sem prišlek, bežno odzdravil in nadaljeval pot po va- nekaj spraševal, čes^rpa nisem dobro razumel. Mogoče je bilo to v njihovem narečju. Ko sem vstopa! za njim skozi prvi prostor njegove domačije, sem mislil, da mebiajprej vodi kruh, zdaj pa je zelo slabo. v shrambo, da bi mi pokazal, kakšno orodje in kmetijske pri- Samo 10 odstotkov moških na vasi ima službo, ženska pa nobena. Kolhoz propada in govori se, da bodo vse skupaj prodali. Zemlja pa naj bi prešla spet v zasebno last. Vse doslej je bilo tako, da je imel lahko Velik vpliv na potek in razširjenost čarovniških procesov so imeli krvni sodniki. Za slovenski del nekdanje Štajerske sta pomembna predvsem dva: Wcilf Lorenz Lam-pertisch in Johann Wendtseisen. Delovala sta v obdobju, ko je bilo največ čarovniških procesov, med 1670 in 1690. Po neizprosni trdoti je drugi prekašal prvega. Njegova krvava pot se vleče od Gornje Radgone preko Hrastovca v Slovenskih goricah, Ljutomera, Ormoža, Ptuja, Boria in Zavrča, na severu pa do Oleichenberga in Feldbacha v današnji Avstriji. Kazalo je, da ho dim njegovih čarovniških grmad zakril sonce, piše Alfred Seebac-her-Mesaritsch v knjigi Hexen-Re-port (Poročilo o čarovnicah). Za svoje grozovite postopke je dobil mož 24. maja 1684 od cesarja Leopolda (. pečatni patent, s katerim je »naš zvesti Johann Wendts-Eisen« kot upravitelj deželnega sodišča v Gornji Radgoni pooblaščen, da polovi in zapre ter procesira vse čarovništva osumljene. Kdo je bil ta J. Wendtseisen, ki sc je tako krvavo zapisal v zgodovino Prlekije? Izhajal je iz družine radgonskega mestnega svetovalca (Bad Radkersburg). Šest let je bil radgonski mestni sodnik Daje postal potem mestni pisar, je razumljivo preprosto zato, ker je lahko v novi vlogi veliko bolj zadostil svojemu pohlepu po denarju s podkupovanjem in tudi izsiljevanjem. Zato ni čudno, da so ga nekega dne radgonski meščani razrešili mesta sindikusa ali pi.sarj.n in ga celo preg- nali iz mesta. Ampak Wendtseisen je bil na to pripravljen; imel je zaščitnike pri notranjeavstrijsici vladi in prišlo je do prepira. Radgončani so naslovili na vlado trdite^, da 'je Wendtseisen opustil službo mestnega sodnika in se odločil za veliko manj pomembno mesto pisarja iz gole sle po denarju. Ta seveda svojim nasprotnikom v Radgoni ni prav nič prizanašal. Mestnega sodnika Andreja BerliČa je obtožil nepravilnosti pri uradovanju, bogokletništva in življenjsko nevarnega suma drugover-stva. Tolikšno zaslombo pri vladi potrjuje dejstvo, da sta kancler Tomaž Ignac Mauer von Mauerburg, sicer lastnik gradu Branek, in vladni svetnik Wolf Rudolf Posch prišla v Radgono, odstavila mestnega sodnika Berliča, Wendt6e-isena ponovno, nastavila za mestnega pisarja, od mestnih svetovalcev pa zahtevala, da ta ukrep potrdijo. ker so se ti temu upirali, so dvanajst radgonskih svetovalcev povabili v Gradec, kjer jih je pričakala z nabitimi puškami in prižganimi luniami četa grenadirjev. Vodjo radgonskih svetovalcev Tomaža Niederla. ki je bil prav tako odstavljen, so za osem dni vtaknili v zapor deželnega profosa. Po vsem tem so Radgončani Wendtsei5ena pustili na mestu mestnega pisarja, toda ta se je kmalu potem odločil, da bo prevzel mesto deželiiosodnega upravitelja na gospoščini knezov Eggenberg v Gornji Radgoni. K temu ga je najbrž vzpodbudilo to. da je na poziv vlade že leta 1671 končal neki proces pri deželnem sodišču v Ljutomeru. Takrat je tudi prvič »vdrl v revir« W. L, Lampertischa, ki je bil sicer deželni sodnik v Ljutomerski in ormoški graščini. Od takrat je med sodnikoma vladalo sovraštvo, ki je oba spodbujalo k še ves mej še mu izpolnjevanju sodniških opravil. Kot že rečeno, je tVendtseisen svojega tekmeca močno prekašal. Ni končno nič čudnega, če so v Evropi valili vso krivdo za preganjanje Čarovništva prav na pravniško izobražene ljudi, ko pa so imeli med sodniki tudi take pokvarjence in morilce, kot je bil Wendtseiseii. Johann Wendtseisen je umrl 28-marca 1689 in njegov nagrobniki so potem vzidali v severno steno radgonske župne cerkve... Značajsko podobo drugega sodnika Woifa Lorenca Lampertischa si lahko zamislimo ob prebiranju njegovega poročila graški vladi v zvezi s procesom proti Marini Bohinec v Hrastovcu februarja 1673. Dejstva, zapisana v tem poročilu, so popolnoma istovetna s tistimi, ki so zapisana v zapisniku s procesa. Danes, dne 7. februarja 1673. -. je bila na deželno sodišče graščine Hrastovec pripeljana 57-letna Marina Bohinec, nagornica iz Varde, in od Georga Schossterja. upravitelja deželnega sodišča omenjene graščine zlepa izprašana. Že pred približno 14 leti je priznala, da se je z Uršulo Cernik, prav tako iz Varde, sprla zaradi krave. V Detevni so ostali večinoma le starejši ljudje, mlade družine pa se morajo izseljevati, saj se na 10 arih ohišnice ne da živeti. posameznik samo 10 arov lastne posesti, 20 arov pa je lahko najel pri zadrugi. Najemnina je znašala 520 levov za letino. Tako v vasi ni nobenega pravega kmeta. Če jim bodo res vrnili zemljo, toliko, kot so je imeli nekoč njihovi dedi in babice, pa se bojijo, da je ne bodo mogli obdelovati. Le kako naj si namreč kupijo traktor ter druge kmetijske stroje in pripomočke, ko pa že zdaj komaj živijo iz dneva v dan?! Nekoč so orali in vozili pridelke s kravami in konji, zdaj si je težko predstavljati, da bi spet kmetovali na takšen način. Pravzaprav ima Se malokdo na vasi krave, da bi jih lahko spet vpregel. Še največ jih redi ovce ali koze, kajti le kje bi vzeli dovolj krme za živino? V vasi Derevna, ki leži sredi velikih polj, je življenje skoraj obstalo. Po pripovedovanju mojega gostitelja - 70-letnega Petka Nikolova Čakalova - je v kraju le še okrog 10 Solobob-veznih otrok, kajti večina mladih družin se je morala izseliti v Varno, Dobrič ali druge kraje, kjer so dobili službo. Na srečo pa imajo še zdravstveno in zobozdravstveno ambulanto ter po eno državno in zasebno trgovino. Tudi Čakalova družina se je težko prebijala skozi življenje. Nikolov se je izučil za mehanika in dobil službo na ladji. Tako je veliko potoval po svetu. Bil je tudi v Splitu, Plo-čah, Reki in še nekaterih drugih pristaniščih ob Jadranskem molju, ki pa se jih ne spomni več. Zdaj dobiva pokojnino, toda le-ta je premajhna, da bt lahko shajal samo z njo, zato je na njegovi ohišnici kar precej živahno, Redi gosi, kure, golobe, zajce in nekaj ovac. Dokaj skrbno je obdelan tudi vrt, ima manjši čebeljnjak in nekaj vrst vinske trte. Svinj pa se mu, kot mi je dejal, ne bi splačalo rediti. O ženi mi je povedal le toliko, da je živilska teh ni ca in da živi v Vami, kjer je zaposlen tudi njun sin, in sicer v slaščičarski dejavnosti. Ko sem uspel sprazniti steklenico piva, je brž stopil Še po nekaj domačega. Bila je prava bolgarska mastika. Še enkrat me je vprašal, če ne bi kaj pojedel in mi celo predlagal, naj ostanem en dan pri njem v gosteh. Zvečer bi lahko pripeljal tudi Rominje, da bi se lahko prijetno zabavali. Ampak to bi bilo najbrž vse skupaj preveliko tveganje, zato sem se raje poslovil, še prej pa sem mu dal nekaj malega za pijačo. Bit je zelo vesel in težko mu je bilo, ko sem odhajal. Ravno tedaj, ko sem prišel na postajališče, je pripeljal avtobus, ki je bil namenjen proti Vami. Tako se je končala moja ,pustolovščina’ sredi neznane Bolgarije. JOŽE GRAJ KURIVO PREVOZ BOJAN JAKŠIČ Gor. Bistrica 51 PREMOG HITRA DOBAVA IN ZELO UGODNE CENE: - velenjski lignit, kosi: - velenjski lignit, kocke: - Irbovije, kosi: - tfbovlje, kocke: Možnost plačila na obroke. Pridite ali pokličite po telefonu: 70106. ki naj bi zahajala v njen vrt. Pred Županom Lovrencem Zorcem sta se potem pobotali. Dve leti po tistem je bila Uršula v Hrastovcu obsojena in usmrčena. Pred tem pa je v soočenju z Marino povedala, da sta bila ona, torej Marina, in njen mož pri srečanju s hudičem ob gradišketn križu, kjer so jedli in pili, vendar so takrat Marino izpustili. Tudi sedaj se ne spominja, ali je bila kdaj na kakem svinjskem plesu pri Urši. Skratka, kljub številnim prigovarjanjem ni ničesar priznala. Drugega dne je bila Marina nekajkrat zlepa zaslišana. Ničesar ni priznala. Pri prvem poskusu z mučenjem je dejala, da pride njen mož večkrat pijan domov in možno je, da se kdaj znajde med ljudmi, kt se ukvarjajo s čarovništvom. Dan pozneje so ji ob izpraševanju zlepa in mučenju pokazali, kaj so našli v njeni skrinji: sumljivo skupaj povezano neko korenje, semenje in staro mažo, ki da je bila ostanek masti od ocvrtja pustnih krofov, potem črno svečo, ki so jo dali hčerki Luciji v roke ob krstu, enako pa naj bi storili tudi ob njeni smrt!, la tisto korenje pa ni vedela povedati, kako je prišlo v skrinjo- Naslednji dan so jo dali ob pol petih popoldne na čarovniški stol, Dan in dva zatem so to ponavljali. Potem jo je tožileij pregledaj in našel na njej dve znamenji: eno na levi strani, drugo rta desni rami. Na tistem mestu ji je potem globoko v meso potisnil po dve Šivanki, toda BohinCka ni niti trenila. Začutila je že, kot je kasneje povedala. 6,450,00 5,800.00 10,800,00 10.800,00 ampak ker je telo morda grešilo, mora tudi trpeti. Čez 24 ur so jo spet privezali na stol in po prestani noči na njem spet sneli tet jo zvečer istega dne ponovno privezali nanj, 9- februarja so hudodelnico ob sedmih zjutraj sneli, ker pa spet ni hotela priznati, da je čarovanica, so ji čez noč privzdignili sedalo stola tako, da se potem naredijo večje kraste. Desetega februarja: Sneta s stola in nagovarjana naj prizna. Česar pa ne stori. Zvečer zapovedan ponovno stol in goreči obkladki iz inieta na podplate čevljev. Dne 11. februarja zvečer spet na stol privezana in na podplate dva goreča obkladka, da bi priznala. Naslednji dan zjutraj spet rešena stola, potem pa zvečer ob šestih spet privezana na stol do večera 13. februarja, Peti dan potem, zjutraj 18. fc' bruarja 1673, so stražniki ob vratih povedali, da hudič ni dal vso noč miru. »Da bi zadevo raziskal, ali je ženska kaj fantazirala, sva se ob enih popoldne s Primožem Rižner-jem odpravila pogledat in ugotovila, da je pri sebi.« Ampak zvečer ob sedmih istega dne je Marina Bohinec povedala svoji paznici, da bo opolnoči umrla. Graščinskemu oskrbniku Georgu Schossterju in skrbniku graščinske ubožnice pri Lenartu. Primožu Rižneiju. je ob devetih zvečer rekla, da vidi po strehah vse polno belo oblečenih žensk in da bo kmalu tudi sama med njimi. Se nadaljuje stran 16 vestnik, 29. julija Tgtf' Kajakaško tekmovanje Mura 93 Gostitelji šesti Bistrica sedma Brodarsko društvo Mura iz Kroga je preteklo soboto in nedeljo pripravila na reki Muri tradicionalno tekmovanje v slalomu in spustu Mura 93. V dveh dneh je sodelovalo okrog 210 tekmovalcev in tekmovalk iz Hrvaške in Slovenije. Solidni so bili tekmovalci in tekmovalke Mure iz Kroga in Bistrice, saj so osvojili več prvih mest. V slalomu je pri članih K-1 zmagal Vereš (Krog) pred Bo h n ječo m (Bistrica), Kuzmičem (Krog) in Ozbetičem (Bistrica). Pri ml. dečkih je bil Miholič (Krog) osmi, pn ml. mladinkah Žaligova (Bistrica) šesta, pri ml. mladincih Balažič deseti, Ozbetič (oba Bistrica) enajsti, pri st. dečkih pa Bokan 14, Cipot 15, Sakač (vsi Krog) 18, Maučec (Bistrica) pa 23. V kategoriji C-1 je Horvat zasedel tretje. Škraban (oba Krog) pa enajsto mesto. V spustu od petanjskega mosta do kroškega broda (7km) pa so se od pomurskih tekmovalcev izkazali: v kategoriji C-1. je pn ml. mladincih zmagat Horvat pred Škrabanom (oba Krog), v kategoriji C-ž pa sta bila prva Cipot-Pajhmaut pred dvojico Kuzmič-Gusiman (vsi Krog), med veterani pa sta bila Titan-Novak četrta, Škraban-Meolic (vsi Krog) pa peta. V kategoriji K-1 je pri članih zmagal Kuzmič pred Verešem (oba Krog), med mladinci je bil Bohnec (Bistrica) drugi, pri ml, mladinkah je zmagala Žaligova (Bistrica), med ml, dečki je Miholič zasedel drugo, Kreft (oba Mura) šesto in Horvat (Bistrica) trinajsto mesto. Med ml. mladinci je Balažič osvojil četrto, Horvat sedmo, Ozbetič osmo in Bohnec (vsi Bistrica) sedemnajsto mesto. V tekmovanju st. dečkov je bil Sakač četrti, Bokan (oba Krog) deseti, Maučec (Bistrica) enajsti in Cipot. (Krog) štirinajsti, V ekipni konkurenci je zmagala Rašica s 345 točkami pred Ljubljano 241. Soškimi elektrarnami 231, Hrastnikom 219, Nivojem Celje 180, Muro Krog 155, Bistneo 125, Zagrebom 51, Končarjem (Zagreb) 47, Lipo 11 in Razlagom 3 točke. (NJ, FM) Atletika Uspesen nastop v Sombateju v Sombateju na Madžarskem je bil mladinski atletski miting, na katerem Je sodelovalo 110 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Slovenije in Madžarske. Med njimi so sodelovali tudi člani AK Pomuije iz Murske Sobote in dosegli lep uspeh, saj so osvojili več prvih mest in dosegli več rekordov. S tem je bil končan prvi del atletske sezone, ki je bil za Sobočane uspešen. Pri moških sta se najbolje odrezala Madjar, ki je na 100m z rezultatom 11,6 in skoku v daljino 670cm zasedel prvi mesti ter Kolar, ki je zmagal v teku na 400 ro pa deveti_. Kerčmar pa je v teku na 100 (12.3) in 400m (54,3) zasedel tretji mesti. Špataš Je v teku na 100m bil šesti. Med ženskami se Je najbolje izkazala Barbara Berdenova, ki je s 170cm zmagala v skoku v višino, v teku na 100m ovire pa je z rezultatom 17.8 postavila pomurski rekord in bila druga. Urška Be rde nova pa Je skoku v višino (I55cm) in v teku na 100m ovire zasedla tretji mesti v (18,5). Ha k din jakova je v teku na 400 m (64,6) zasedla drugo, na 100 m pa (13,4) tretje mesto. MegliČeva Je v teku na 1500m s časom 5,23 zasedla drugo mesto. Antolinova pa je bila v teku na 400m sedma, na 100m pa deveta. Ženska Štefeta Pomurja 4 x 100m je bila tretja. Za odlične rezultate so Berdenova (višina), Kolar (400m) in Madjar (daljina) dobili posebne nagrade. M, ŠERUGA Števanečeva prvakinja Na minulem državnem atletskem prvenstvu v Mariboru so poleg članov AK Pomutje to Murske Sobote, sodelovali tudi pomurski atleti, Id tekmujejo za druge slovenske klube. Med njimi Je Stevanečeva (Olimpija) v teku na 800 m zmagala in postala državna prvakinja. V teku na l.SOOm je bila druga. Pergaijeva (Olimpija) je bila v teku ne 800ra četrta. števaneČeva in Pergaijeva sta tekli tudi v štafeti 4 X 400 m, kjer je Olimpija bila druga. Grabar (TAM Maribor) pa je v teku na S.OOOm zasedel peto mesto. (GG) Rokobodta Zec seje zopet izkazal v avstrijskem Gotozizu Je bilo evropsko mladinsko prvenstvo v rokoborbi v grško-riittskeiit stiJa. Sotfelovalv jc m ietunpvalcev to 30 držav. V slovesski reprozetifaaci sta natoopOa todi flana Rokobor- skega kluba Murska Soboto Matq Horvat v kalegor^ 54 kg ia Slavko Zec r kategor^ ^kg. Zopet so je izkazat Zec ta ^o dokazal, da sodi v sam evropski vrb. S tušem je premagal EsiamelOBia to Špataje ta se uvistH med osem aajboljifli, V borbi za tuedai^o je s Fincem Ojrioui dosegel aeoiHočen izid IhO, v podaljšku borbe pa nesrečno togabd po sottadkovi odločitvi. Ktjub temo po pomeni uvrstitev med osem ngj-boljših tekmovaker v Evropi za Zeca i^men uspeh. Hwvat je ostal hr« uvrstitve b1'' zveze pr; ljuje, preskro^"*) ^„r,s; _,_ ;NK Nafta-predvsem zahva Najbolj pa bi * t. J,, kakovostn h vsem . 7g.;,fii-a-‘ Odranci ta daiejo kandi Store ihvaM’ VC! Ji v dajejo metne ir ’ i .“S" ki sodnike " p|.p] A I ^estnik, 29. julija 1993 stran 17 šport Cirkvenčič— trener Beltransa Zagotoviti obstanek v ligi Okrepitve Mure in Potrošnika Boško Boškovič S 1 h I t t I I I Beltransa iz Veržeja ” Sl kot prvak ' ' ' ' od zagotovili sodelovanje državni ligi ter tako dosegli ^0] največji uspeh. V novi tekmo-net!' gotovo Čaka zahtev- J a naloga. Kako se pripravljajo in kaj si od nje ' n?° pogovarjali •''enerjem Zoranom Cirk-'^nčičem. z zagotovili v tretji državni ligi pripravljate na novo •zsmovalno sezono? lih ' PfPfa^ami smo začeli 18. ju-Impi'” petkrat tedensko. Drinr dvodnevne skupne OoKr^^^u Treningi so nogometaši pa pristali-i * priprav bomo odi-"sth prijateljskih te- snrnfČi 'f močnejšimi na-šočili X bomo omo-'®talcem razpoložij ivim lija ii I jB . ----------------------------------------------------n Branko Božič Maijan Bakula H Nova okrepitev Mure iz Murske Sobote. Star Je 27 let. Z nogometom se je kot pionir začel ukvarjati pri NK Krivaja v Za Vidovičih. Potem je igral za Čelik iz Zenice, nato pa je dve leti povezoval igro pri Mariboru Braniku, odkoder je prišel k Muri v Mursko Soboto. Pravi, da je dve leti igral v Mariboru in dve leti je Maribor Branik prišel v evropski pokal. Tako upa, da bo tudi v Murski Soboti, saj ima Mura kakovosten igralski kader, pa tudi strokovno se dobro dela. Zato jim tokrat tekmovanje v evropskem pokalu ne bi smelo uiti. Zlasti Še, ker si to zelo želijo tudi številni gledalci. Zlatko Gabor Šele v četrtem kolo gostimo novinca Solinar iz Pirana. Moštvo Beltransa je v glavnem sestavljeno z mladih in neizkušenih igralcev, ki pa imajo tokrat lepo priložnost, da se uveljavijo v drugoligaSki konkurenci. Sicer pa bo prvi del tekmovanja za nas tudi težji, ker kot novinec še ne poznamo dovolj naših nasprotnikov.« - Kaj pa sicer pričakujete od tekmovanja v drugi državni ligi? »Tako kot vsak novinec si tudi mi želimo, da bi si zagotovili obstanek v ligi ter si pridobili potrebne izkušnje za tekmovanje vnaprej. Seveda pa to ne bo tako lahka naloga, saj se je večina moštev v drugi ligi okrepila s svežimi močmi. Kot je znano pa so se v višje tekmovanje - območno nogometno ligo uvrstili tudi mladinci Beltransa, tako da čaka zahtevna naloga tudi vodstvo kluba. Volje do dela je dovolj, zato kljub vsemu upam, da tudi rezultati ne bodo izostali. Seveda pa smo pri tem potrebni tudi širše podpore, zlasti pa na igrišče pritegniti več ljubiteljev nogo- I L ^9^ Nova okrepitev Beltinec. Star je 25 let, Nogomet je začel igrati pri Nogometnem klubu LTH v Škofji Loki. Kot zelo talentiranega igralca so ga pritegnili k Nogometnemu klubu Ljubljana, kjer je igral za kadete, mladince in člane. Nekaj časa Je igral pri Članskem moštvu Medvode. Nazadnje je bil član ljubljanske Mavrice, ki igra v prvi državni ligi. V novi tekmovalni sezoni pa bo igral za beltinskega prvoligaša. V novem okolju se dobro počuti. Ocenjuje, da imajo Beltinci solidno moštvo, ki lahko z uspehom tekmuje v prvi državni ligi. V novi sezoni bodo Beltinci pristali v gornjem delu lestvice. Nova okrepitev Mure iz Murske Sobote. Star je 24 let. Kljub mladosti ima za seboj pestro nogometno kariero. Nogomet je začel igrati pri Kopru, potem pa je dve teti igral v mladinskem moštvu beograjskega Partizana, štiri leta in pol je stal v vratih splitskega Hajduka. Potem se je vrnil v Koper, od tam pa k Muri v Mursko Soboto. Meni, da je prav njegov prejšnji klub Koper kriv, da se Mura ni uvrstila v evropski pokal, saj sta na tekmi v Murski Soboti bila dva igralca izključena, eden pa poškodovan. V novi tekmovalni sezoni se bo Mura potegovala za prva tri mesta. D. BeredijaS (Dokležovje) ter Vozlič in Stojko (oba Ljutomer). O novih pridobitvah Še težko dam oceno, saj smo še premalo časa skupaj.« - Kako pa ste zadovoljni z žrebom? »Žreb nam ni bil najbolje naklonjen, saj imamo na začetku težke nasprotnike. V prvem kolu gostujemo pri Korotanu, nato gostimo močno okrepljenega Steklarja 'in potujemo k Rudarju v Trbovlje. (IOn^HAav (Ai ‘‘"om. Ker pa sera H.'" Lendavi, 7 cenejši.« Lrna'* nameravate se za eno leto nh ieinvel moj l.OOODEM Z ?rno $e eno leto na '’bruo dnk”''^ le. 4ja v Lendavi “»ro moštvo in če bo- sta obe strani zadovoljni, bom ostal dalj časa pri Nafti.« - Nafta ima bogato nogometno tradicijo in z drugoligaš k o konkurenco gotovo ne more biti zadovoljna. Kakšni so vaši prvi vtisi? »Klub s tako bogato tradicijo gotovo ne more biti zadovoljen, da tekmuje v drugi ligi. Z dogajanjem v preteklosti nisem dovolj seznanjen. Ob mojem prihodu v Lendavo smo se dogovorili za delo v klubu na zdravih temeljih. Posvetili se bomo igri in poskušali doseči kar se da največ. Nikakor pa ni naš cilj za vsako ceno v prvo ligo, saj bi to lahko imelo več škode kot koristi.« - Slovenski nogomet gotovo dobro poznate. Kaj lahko pričakujemo od Nafte v novi sezoni? »Slovenski nogomet mi ni neznan. Mislim, da je v prvi ligi kakovostnejši ožji vrh, s tremi. Štirimi moštvi. Drugoligaška konkurenca je veliko bolj izenačena in težko mi je povedati, kje je mesto Nafte. Veliko je odvisno od našega starta, saj dober start pomeni vrnitev samozavesti in psihično stabilnost.«: - Kaj pa, če se ponudi priložnost? »Igralcev ne želim obremenjevati z visokimi cilji, saj Iz izkušenj vem, da je to dvorezni meč. Nafto sem Sele začel spoznavati. Želim si, da v Jesenskem delu prvenstva ne bi občutneje zaostali, ter da bi se v drugem delu prvenstva z morebitnimi okrepitvami lahko vmešali v borbo za naj višja mesta. Zadovoljen pa sem z zagnanostjo nekaterih mladih igralcev, ki so perspektiva kluba in se jim bom tudi pose- bej posvetil.« FRANC BOBOVEC P 'ič - trener Gidosa ^^stati stabilen drugoligas aa ^krnotani« v drtjgi dr-, ,y*EometaSi Gidosa iz na Šestem mestu 1 - ^ro n « l^'P^av|' nnuA r^lr. 'i-tiu za novo tek' 't kaj si od nje Mir^“ pogovarjali »S '^'"hovak priprave za ;Jlh,,Wprai,a^ »zono? ''eii **^Jnib c "O™ tekmo-zaceli IJ. iuliia Ji ''8'1 en J pa imajo '’n ■ prost. V času in to Štiri Nova okrepitev Beltinec. Star je 22 let. Kot pionir je začel nogomet igrati pri ljubljanski Olimpiji, kjer je igral tudi za mladinsko moštvo. Potem je igral za moštvo Ljubljane, ljubljanske Svobode in Studio D, odkoder je prišel v Beltince. Je zelo mlad in perspektiven igralec, saj je igral v slovenski reprezentanci. V novi sredini je bil dobro sprejet, tako da se tudi dobro počuti. Ocenjujejo, da imajo Beltinci kakovosten igralski kader, ki lahko z uspehom tekmuje v prvi državni ligi. Z maksimalnim pristopom igralcev k igri se lahko Ble-tlnci potegujejo za gornji del lestvice. Nova okrepitev Mure. Star 26 let. Najprej se je ukvarjal z atletiko pri AK Koper. V prvem letniku srednje šole pa je začel igrati nogomet pri kadetih Kopra, kjer je igral tudi za mladinsko in člansko moštvo. Potem je igral tri leta pri Olimpiji - dve leti v prvi zvezni ligi in eno leto v slovenski državni ligi, ko je Olimpija postala prvak. Skupaj s trenerjem dr. Verdenikom in GUho je nato sedem mesecev igral na Japonskem, nato pa zopet pet mesecev pri Kopru, odkoder je prišel k soboški Muri. Ocenjuje, da si bo Mura v novi tekmovalni sezoni zagotovila igranje v evropskem pokalu. Nova okrepitev Beltinec. Star je 32 let. Po več letih igranja v Avstriji se je zopet vrnil v matični klub Beltince, kjer je začel igrati kot pionir. Igral je tudi v mladinskem tn članskem moštvu. Potem se je preselil v Mursko Soboto, kjer je z uspehom igral za Muro v slovenski ligi. Nogometno kariero je nadaljeval pri drugoligašu Mariboru, zadnja Štiri leta pa je igral v avstrijski tretji ligi. Zadovoljen je, da lahko zopet igra v Beltincih, zlasti sedaj, ko moštvo nastopa v najkakovostnejšem razredu. Ocenjuje, da se bodo Beltinci v novi sezoni borili za gornji del lestvice, z malo športne sreče pa za sam vrh. Prijateljski nogomet Potrošnik: Hajduk 1:3 Pokalni prvak Hrvaške Hajduk iz Splita je gostoval v Beltincih in odigral prijateljsko tekmo z domačim PotroSnikoih. Beltinčani so v prvem polčasu presenetili goste z dobro igro in si ustvarili več zrelih priložnosti za gol, od katerih pa so izkoristili le eno. V nadaljevanju, ko j^ trener Džalma dovolil igrati vsem razpoložljivim igralcem, pa so imeli več od igre gostje, ki pa so si zmago zagotovili šele v končnici tekme. Strelci golov: Vladislavlč 2 in Filipovič za Hajduk ter Škajler za Potrošnik, Pred okrog 2.500 gledalci Je sodil Felbar iz Hotize. Renkovci: Mura 0:12 Soboški prvoligaš je gostoval v Renkoveih in premagal domačo ekipo z visokim rezultatom. Strelci za Muro: Gliha 7, Cifer, Baranja, Bakula, Krančič in Emeršič. Pred 300 gledalci je sodil Felbar iz Hotize Čarda: Gidos 1:2 (1:1) Nogometaši Gidosa iz Turnišče so v prijateljski tekmi v Martjancih premagali Čardo. Strelci golov: KokaS In Ko veš (Hm) za Gidos ter Lipič za Čardo. Dobrovnik: Nafta 3:3 Nogometaši Nafte so gostovali v Dobrovniku in s tamkajšnjim članom prve občinske lige neodločeno. Gole za Nafto sta dosegla Novak 2 in Bedo, Odranci: Beltrans 1:1 Novi drugoligaš Beltrans iz Veržeja je odigral prvo prijateljsko tekmo v Odrancih, Srečanje se je končalo neodločeno. Strelca sta bila Vuk iz IIm za Odrance ter Modlic za Beltrans. se bo vse dobro izteklo, S prvim moštvom pa trenira tudi nekaj perspektivnih mladincev: Jože Lebar. Filip Pucko in Vegič. Nekaj igralcev pa je klub tudi zapustilo. To so: Janez Bukovec (Kobilje). Jože Zadravec in Boštjan Režonja (Ren-kovci) in Jože Pucko mlajši (Nede-lisa).« - Kako ste zadovoljni z žrebom? »Žreb je, relativna stvar, saj moraš tako ali tako igrati z vsakim nasprotnikom. Ker pa igramo v prvih šestih krogih kar štiri tekme doma, sem z žrebom zadovoljen. Upam le, da bomo tudi v novi sezoni upravičili sloves dobrega do- Gidos: Mura 1:1 (1:0) v Odrancih je bila prijateljska nogometna tekma med soboško Muro in Gidosom iz Turnišča. Gidos Je v prvem polčasu presenetil z dobro igro in dosegel tudi vodeči zadetek. Strelec je bil Časar. V nadaljevanju pa so imeli več od igre Sobočani in rezultat izenačili iz enajstmetrovke. Strelec je bil Gliha V začetku drugega polčasa Gidos (Koveš) ni izkoristil enajstmetrovke. Sodil je čergulj iz Turnišča. I* SKL 1 '2 3 ; 5 6 9 loj 11 12; 13 14 115 ' 16i 17I £:p3:cil;2 .l(:4't:4 6 ič Ij ;4 8.0 lžj'zČ; 7 i e I 77 >:o ■4 J Gl 6 '4 0.4 IH OX^J.O 3.'0 M>.fl4.’0lzi:0 it.0'6r<|a O iip t t ' VO -t.-t iZ:O;a t por/ i'-l z 0| l(:0 J 4 IJtIi- t 1.4 < 'c,'O it7 OlimpiHd. Maribor Brenik 1 2 * priprave doma, Ledava, oziroma *“'=''''va. oz hL?** Drin.. ® avaiKtta ■«;ij Ren- 'ave '18 - avgusta bodo ■radicionalni J.' prija- 7J«r bodo pnja- dobili zna- * ttra. ie r.. '8>^gIci.« *“ nu kazalo, da rionutku do- "^ir zadovoljen, spre* , ■'■un !»• '''*'*v*Vlivu, ka?” smo želeli. H klubu sta pristopila igralca soboške Mure Jože Vori in Jože KokaS, ki pa imata pravico nastopa šele v petem ali šestem krogu prvenstva, Nameravamo pa pritegnili še enega kakovostnega igralca iz sosednje Hrvaške, vendar se nekaj zatika z dokumenti. Upam pa, da C| 1 v ,■111^, * 1993 ‘I Č^bar,'’'lio,et,7„P''ipravah Radgoni V> 'lU b ''*c ssr® 18. Uri državni prvak Croatia iz Zagreba bo od 2. do 'i v Gornji Radgoni. Nogometaši bodo ■■v Radencih, vadili pa na nogometnem igrišču t eentia v Radgoni. V torek, 3. avgusta bo '■'dgoni prijateljsko tekmo z domačim Rcmetoni. mačina.« - Kaj pa načrtujete v ntJvi sezoni? Kakšne so želje? _ 5 .. twm Moje želje so, da bi Cidos iz J Turnišča postal stabilen drugoligaS in da se mu ne bi bilo potrebno bati za obstanek v ligi. Če pa fc moram napovedati uvrstitev, bi bil zelo zadovoljen z uvrstitvijo iz prejšnje tekmovalne sezone, ko smo zasedli šesto mesto. Tudi kakšno mesto nilte ne bi bil neuspeh.« ’ FERI MAUČEC Mali nogomet Tokrat niso uspeli v Stročji vasi je bil 17. pozitivni turnir SRP v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 9 ekip, med njimi Štiri ekipe iz ljutomerske občine: Križevci. Železne dveri. Me- i .4 'Cil O.M d;b/o-.i :a a.-ou.-i z o| icO J 4 :-1 a;p| O lo-o M 4 5 6 7 '8', IJ I 9 10 ŽivllB HeklO C03n08 Ljubljene Konpas Holldejfl studio D Koper Rudar Velenje rublikoji 11 ■. Gorice IR Mevrioa 1? la il 16 tl7 i 1 nju. z,magaia jc tmcluviu lai Belvedur Izole FOTHOČMIK Beltinci ■1 O o:p ’3l-.o Oti 0:0 PIV 4.0 .k:.'* a: io|L"L ... 4;j;4,3:0 4:0 ■<•.0 ja £■ !o:o 0 2.a -a t iB.'t a-0 d,Ll. C:0 CZ la:X bi3 M i. 41 j,:0 a.;0 .4-0 2,:0 2> O a O -cl-a o jt o i, O A-^l o Q 0'0 -a S 1',-i i..! l.;v t;a s.-J J!t o:z J.C A-P i-ib j:4 Cait 114 4;Gr;4 0:0| J a 4;P 4:4 4:ž'6:2^B d:4 ..:4!4:4 a;o e!P,JL*I Cip O:** PIO, a;4 J:J (0'0 ,4:4 iiiiJAiCliJO.o-P 4;1K^4|fl ;P 1:0-Z:C |%;D aJ 4’^ ;i:0 4:P !l. i L d|M 4 4:4 13,4-i;oia;d o;p o:o ,6. 0^ BBo;o 1;4 4:J jOtO 4:4 .O.'0i|0.'0 A- .0 11 O tO 4:4 p;2 OM 4" A : L Ji <1 kiA Jjt A4>I t J,,...* Jla 4'/ t J ).2 Sai o:V4;tpo 4,0 i:o Uiriz^ia^o z;oft» ~~"j I'« • M -fc ri I*- 0:i|4:0 i:t >00 ih 2.-.0 c'O 2.:4Ii:O HH Z'.1- 4:P o;t i-!a 4:0 i.dhjl o;t 0;J;0;0>:4 o;oi4;o o:l iillt-C c:s'6:ifc:3 4.J 0:2|i‘t:a*i.06iTl g 5|V:0 ,C: <, b:l> a.pl 0:}i 4. if 4:yL O;3|B:4| d i Zli 6:t Z;4 to,'4 3;o| o.l iv v ■»': v ,1,4 I-. R w tiprv vii j-Aj H 4;i2!ri^iik;i±14 ;o a p it.A i:«: 3:4 0:0 4:0 J |tr ( 0;OI 4.3 0:0, 4'4 2.:4'oH'.4:4 4;t'4i4.0:3 p:tI 'a;a r:-! 3:1„4:4 o;l cii 'a:^ r:-! 3:1,,4:4 o;l e:4 4; 4.5 0:0, K-1 a"4H 3:4 i.;l|o;4i 4:4 o Bi 0:0 L' 4 ^.4 v.l pj 4:0 ‘l;o O-.A c:4i C: c 6:^ jlj dU o:2. o:! 0.0' 014 1:0 L:4 p:0„iC.B>.4 ■ 4:2|o;4 o;o!4:5 ah .o:i J-.i o;« oH Z-OHn a:0 ... ...T ..A - - . - J ! J • . J n ;l!0:2.£,-ii5;i o IG 4:4 4:1 a.h a:A 4;h 4 ffiFlo ■f O:4T672 4;4 <2 0:i 3:0 Z. . 4 0:i A‘.A i.4 trt o;p o;() 2.:^ io 1..0 4.0 4.J 4.'2 A o 2.0 :L:p 0 0 |Hp-3 i a t:} 4:4 e.oij'4 i-:o ■1^514 g 4 BHf.t 14 '3 ori 1-.0 -*<’ o:g 54 o 5 ------;-rx-■------------■ —i if *-BHe:4) 4 4 ,3.4 4;4 4,M 'O;3 o;3ie.H .4;2 JL:2 ki, 4:4 'o:o IS i |3.'J 4:3 C:0 ž,.*! p.k (4 Ji_LL4 iZ-h o:?.4.4 |l.t.4:3 Jo.G BAjj! L.Jj 44 4-1 13:4 4 0 4.3374liHo:3 .8:3 13.-0,4.-Ž _e;o i4;4t 0.4 4.'4 4- 4 l.’3ieX.'Sl,4:4 |0.0 oiajo.-t !1,:4' i:i.>;ž'o:213:OI,p.tJ^c|M 4:i z-i A-.t oiZia.'-! l:p i.iio'4 a.4O;< laH 4 ■ 1 i i'Fl a;3 a:A :x.'i El e ktro element Eee°r,le___e:ž. 0;Q 0:Zi4:Ž.,4'' o;4 t.:Z e a;g a. J lip, a.pi .t.O a: A 0^ steklar Želetničer HAFTA Lenddvo o:S c:o oir . a;; culo:; ,'4 O-j^a.O jl,’5!G.'t i^ J, 1 I* -4 IJ .1 J.J liRr/l lh>A .A A;4 'C.e li l 11 ;š —;-----7 7 ■ yt ■»•■•J’ c-o l..’5ieX.'S|a;410.-0 o:3lo..4 Ix:4 i:tjd aiž. i I * “ I-. !»'■*' I f.-i Ar. n 1.4. , v; stran 18 vestnik, 29. julija 1^4 Nič strahu, kje bomo na Jesen življenja Hiša je že pod streho Mnogim starejšim ljudem nenehno roji po glavi misel, da bodo morda morali skleniti svoje življenje v domu »onemoglih« v Rakičanu. To so tisti. ki se boje take usode. Po drugi strani pa so starostniki, ki se morebitnega odhoda v dom ne boje, kajti, kot pravijo, tam bodo na toplem, imeli bodo hrano. Zdravniško nego in - kar je tudi po- I ih t iz naših krajev f i Oh, ti Tomaž! stvarnost. Vse kaže, da jih bo sčasoma Se več. Znano je, daje dom oskrbovancev v Rakičanu polno zaseden in da so v njem tudi ljudje madžarske narodnosti. Verjamem, da starejši ne vedo slovensko, zato imajo manjše težave v komuniciranju , z osebjem. Zamisel, da bi v Lendavi zgradili dom za starejše občane, v katerega bi se preselili (upam, da ne na silo) s Uradni naslov tele gradnje (vsaj v projektu tako piše) je »dom starejših občanov«. Mar to pomenL da se bodo lahko vanj preselili ne stari, ampak tudi malo manj stari? Če bosta prostor in plačilo, zakaj pa ne? Posnetek: Š. S. 1 [J membno - na stara leta ne bodo doma nikomur v napoto. Zdi se, da sta tako »prisilen« kot »dobro volje n« odhod iz Na predlog zavoda za ohranjanje kulturne dediščine je skupščina občine Lendava 1977, leta sprejela odlok o zaščiti 11 vinskih kleti, zgrajenih iz brun in pokritih s slamo, v zaselku Novi Tomaž v Lendavskih Goricah. Kmalu zatem so te »cimpranjače«, kol jim pravijo domačini, na novo pokrili z »ritovinami« in pogled nanje je bil čudovit. Lastniki vinogradniki, ki so doma v drugih krajih, so hiške nekaj časa uporabljali in tu in lam še kaj popravili, sčasoma pa je vse šlo k vragu. Le kdo pa naj ima v laki pritlični »kleli« vino, ko pa se tako rado pokvari celo v »pivnici«, globoki dva ali celo kak meter več? Hišice so se torej začele rušiti, strehe so pokazale rebra, okrog tega »kulturnega spomenika« je začela poganjati visoka trava. Tale uvod sem napisal v preteklem času, čeprav je stanje iz dneva v dati, iz leta v leto... hujše. Tli pa upanje, da bo vendarle drugače in da bo Novi Tomaž čez nekaj časa spet zablestel. Menda so te gradnje in pobočje, na katerem stojijo, nekaj edinstvenega, zato ni mogoče dovoliti, da bi se zrav- javnost, žal pa doslej ni bilo odmeva. Nedavno si je podrtije ogledal slovenski minister za kulturo in objubil finančno injekcijo. Občina bo pobarala lastnike hišic, ali so pripravljeni poprijeti še sami ali pa bodo hišice in zemljišča, na katerih stoje, rajši prodali. Seveda pa ne država, ne občina, ne kulturna skupnost nimajo toliko denarja, da bi naenkrat obnovili vseh 11 brunaric. Naselje naj bi obnovili posto- 'j f 1.. n>j domačega stanovanja do- godka, ki prizadetega pretreseta. Se huje pa je. Če svojci pozabijo na takega varovanca. Boli, ko imajo eni obiske, drugih pa nihče ne pride pogledat, kako jim gre, kaj šele, da bi jim prinesel kak priboljšek. Podobne bolečine čutijo tudi tisti, ki so začasno v bolnicah, v nedeljo pa se pri njih ne oglasi nihče, niti tisti, ki so mu prepustili premoženje. Domovi »onemoglih« ozi- roma domovi počitkov so varovanci iz lendavske občine, postaja realnost. Predvidoma prihodnje leto bo nared dom za starejše, katerega investitor je občina, denar pa prihaja iz ustreznega državnega sklada. Dom gradi Gradbenik Lendava, stoji pa v ulici Prekmurske brigade (v grapi nasproti gostišča Amadeus), Okrog njega je velik nenaseljen prostor, kar bo primemo tako za 120 oskrbovancev madžarske in slovenske (in morda še kake) narodnosti, pa tudi za bližnje stanovalce, saj jih dedki in babice ne bodo motili. Š. SOBOČAN v Krajevni praznik v Čentibi v krajevni skupnosti Ceoiiba so proslavili že 7, krajevni praznik. Pripravili so bogat kulturni program v katerem so sodelovali domači pevci in pevci iz pobratenega mesta Kormendin iz Madžarske. Krajevna skupnost Čentiba je ena najbolj aktivnih v zadnjih letih v občini. Vsako leto svoj krajevni praznik počastijo z otvoritvijo kakšnega objekta. Letos so tako zgradili novo mrliško vežico, postavili zvonove. Krajevna skupnost je ena izmed redkih v občini v ka- teri sc število prebivalstva povečuje, Čeprav tudi Čentiba sodi v obmejne vasi, ki so se po vojni skoraj izpraznile, V prijaznem okolju Čentibe raste vedno več lepih domačij. V vasi imajo že nekaj trgovin, obrt se lepo razvija, uredili pa so tudi Športno igrišče kjer se bodo predvsem izživljali mladi, V Čentibi imajo tudi kabelsko televizijo. v večini gospodinjstev se lahko f a strokovnjal:*’'’! enosmernim - vtepsti v glavo, da mora in*” taka (funkcionalna) bruu®^ klet v zemlji, torej biti tena. Svetal zgled za to »brf*' krunstvo« je Hojnikova^M* rica, ki sicer ni na zaščit«!'*^ območju, je pa kljub pa: morda ravno zato!) lepotička, čeprav je p®® (globoko v zemlji) hladna »■*' Morda pa so (trmasti) stavniki zavoda za kulturne dediščine prept*^ da je hodu kmet vin(^^y v brunarice le delat oir®**' Resrdilci in S. L. VRSTNE HIŠE V NASELJU PREKMURSKE BRIGADE V LENDAVI pohvalijo s telefonom, veliko pa postorijo za lep izgled vasi in varovanju naravne dediščine. Za vse doslej napravljenemu se lahko zahvalijo krajevnemu samoprispevku, ki je v tem kraju gonilna sila že več desetletij. i i A: , ' n.. ELRAD d. d. GORNJA RADGONA, Ljutomerska Na osnovi 14. člena Statuta družbe in sklepa seje z 7. 1993 upravni odbor RAZPISUJE delovno mesto 28 dne2l' -•dl GENERALNEGA DIREKTORJA Pri nakupu do 31. julija popust in ugodne možnosti nakupa. Izkoristite zelo ugodne cene in možnosti nakupa do konca julija! Informacije: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE GRADBENIK, Kranjčeva 6, Lendava telefon: (069)75030 UGODNO - mopedi TOMOS možnost plačila na 6 obrokov brez obresti - keramične ploščice - kmetijska mehanizacija - traktorji ZETOR Metalka Trgovina Tornar Crenšovci Ao.o,. tel.: 069/70-762 A metalk n JD niimol -I ■ KIDBIČEVOP Speciallzirana trgovina z aluminijem in sestavljalnica aluminijastih elementov PMHilatao ram; - aluminijasta pollnMke: pločevino, izoiacljško folijo, profite, cevi - aluminijasti ilint program: mreže, žica, varilna palica - aluminijasti strašni program: žlebovi, cevi, kljuka, obrobe Sislulemo, Izdeluleno, monll-rano; - aluminijasta vrata, okna, pregradne stene, zimska vrtove - aluminijasta vrtna oziroma dvoriščna In drsna vrata - aluminijaste ograje: z aluminijastimi stebri in mrežo, primerno la dvo- rtiča, igrtiča... sadovniake, skladliča, miK sedaj rudi za KRIŽANKARfEI E Voč kot 1300 brezplačnih E malih oglasov | - krlžanfcarska priloga | - veliki nagradni kviz E - humor _____________ BoarrE tu na vseh KiasKiH J nale s tlemi. Hišice naj bi nečemu rabile. Deset jih je zasebnih, za eno pa je občina pridobita lastninsko pravico, zato jo je pred kratkim na javnem natečaju ponudila zainteresiranemu (zasebnik, podjetje,.,), da bi jo obnovil in v njej uredil kako turisti čno-gostinsko de- poma. Zdi pa se, da bodo morali nekoliko popustiti naravovarstveniki, kajti zgolj kopije nekdanjih hišic najbrž ne bodo opravičile vlaganj. Konkretno: čemu taka »vinska klet«, Če v njej ne moreš imeti vina, ker se zaradi toplote pokvari? Torej bi kazalo razmisliti in tem ni reelekcija Pogoji: - visokošolska izobrazba ekonomske ali drug® smeri in 6 let delovnih izkušenj ali višješolska izobrazba ekonomske ali drug® ustre^n® I smeri in 11 let delovnih izkušenj - aktivno znanje nemškega ali artgleškega jezik® - da ni zakonskih ovir za njegovo imenovanje iIl Popravek v pamfletu vPrleSki filikec«, objavljenem na 18. strani VESTNIKA, leto XIV. Št. 27, dne 8. julija 1993, zahtevam popravek neresničnih, obrekovalnih in ialjivih obdolptev v 8. (osmem) odstavku, zapisanih zoper mojo čast in dobro ime. Popravek naj je objavljen na isti strani in z enakimi črkami kot inkriminirani pamflet ter dobesedno v narekovajih: »Dosje Benko ne bo zaprt, dokler pristojno sodišče s pomočjo Skrjdnčove Olge ne bo ugotovilo, kje je nepojasnjeno izginil znani mesar Josip Benko. O pravnomočnosti -odloka« za deloiacijo in zakonitosti izvršbe še ni izrekla svoje sodbe na jv išja sodna oblast. Podpisani (tudi Piš ta, ne pa kakšen »PiŠtek« niti za pisca niti za odg. urednika.^) od jeseni 1989 (torej od vselitve!) do danes nisem fiila niti same butelke v »jenoj kleti«, kaj šele zapsrdj! - Ko bo lalikome-dija končana, bom fse koze pa bube«, med katere gotovo sodi tudi fiičkec«. povabil na fiikif s poskušajo vina letnika 1990 in 199! iz dveh piičelof, Če ga bo v totem časi ob izključno jenih obiskih še kaj! - 'Koze pa buhe si to pač zasluiijo, ker so - zaradi majhnosti! - samo one lahko videle, da naj bi podpisani bil edini -bo 11 g oteč« pokojne murske Udbe - če ie ne oznovec od stvaritve sveta! -, Čeprav vse življenje nisem bil niti kandidat, kaj šele član pokojne Parri/e ati ZKS!« Stefan kuhar lieva’!" Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili o izpolfJ® pogojev v 15. dneh od dneva objave na naslov. Upravni odbor Elrad, Gornja Radgona, Ljutomef® 69250 Gornja Radgona s pripisom »za razpis" 1. Vlogi je potrebno priložiti opis dosedanjega gram družbe. 2fl- 3---------- geenif’®* o rezultatih in imenovanju bodo kandidati obve pozneje v 30 dneh po poteku razpisnega roka- TRG - družba za opr^ trgovinske dejavnos” Telefon: 61 511,61 691 GORNJA RADGONA ijih li- -I L .ravlia”'® 'j, .'I ■ ,!■ ■L ib 11 • BARUM 14'9/13 - 28 16,9/14-28 18,4/15-30 • FULDA 10,00/75- 15 28.166,00 SIT 31,478,00 SIT 40.530,00 SIT 11,340,00 SIT Plačilo na 3 obroke (čeki)! I ^g!n>k, 29. julija 1993 stran 19 utrip Osnovnošolka iz Lendavskih joric izdala knjižico Urška, pridna punčka pisma, mnenja, stališča 1 I ^5 **** šlo tak« naprej kot doslej, potem bo navihana Urška ' ■ ji jo zdaj 13 let, doma pa je v Lendavskih Goricah, [ ^^ŠČan. ki u J' J* uvmii pitje v i^enfiuvsKin uoncaHj dosegla. Ne le daje (odlična učenka, ampak tudi s Š|M>rtom+ riše in - piše. Svoji* >(|varitve r-j-, uKvaija s spinom, rise m - pise. svoji' sivjinoe h, * **••'’ Oirjik in dnižina pn v časopisih. I udi v riv, / um, sfiroK in csiBikovi nibriki Križcmk režem. Te dni pa jc izdala knjižico t naslovom Urška, zlata punčka. Res je zlata vredna ta •Oklica, ko paje tako pridna in uudarjena, V......... izdajo je zlata knjižici, katere . J z ^otno podprlo pet pokroviteljev, je 25 duhovitih ^smic. Pred njimi jc uvod, "jer se je predstavila, nato p® uuhoviio opisala Irairrb naeta- njimi jc uvod. tipL, — opisala, kako nastali® pesmice: X na več Pesmice nasta- noč/nov; lahko jih napesmkujejo Sploh i- zidarji... menijo v Ljubljani in tudi pisec teh vrstic - Urška je Še mlada, svoj pesniški izraz še išče in ni nujno, da sc pesmice morajo ' rimati, Sama za take skovanke meni (spet duhovito), da pesmice, ki se rimajo, so rimske pesmice. Sedaj pa je že Čas. da »pre-plonkam« nekaj kitic UrSkinih pesmic. V pesmici Na Čudnem planetu pravi: Tam, na nekem čudnem planetu, nimajo hiš, ne | Urška Raščan je v uvodu d>na ' pesmica nem me pesmice se v glav-ministrstva za »n kulturo, kamor je l pedala avcij zveščič pesmic, so ( I' poslali dokaj spodbudno i rr"" nakazali honorarček. I V^l^uitio pa jc vzela opoz(> 1 da so v nekaterih pesmi-1 eah rviroma kiticah »posili 1 Pa nič zato, kajti - tako dokaj spodbudno eah k svojim pesmim zapisala: blokov, ne brlogov... Nimajo Lepo hi bilo, ko bi se najprej ene samcate vasi, ne mest, ne spoznali. Jaz sem lirika? cest... Pri njih so starši majhni, otroci veliki... Imajo dva nosa in eno oko, imajo tri noge in eno uho... V pesmici Ljubezen spoznali. Jaz Kako pa je vam ime? Fotografija: Š. S. ognja plamen: včasih je dobro, sovraži, se razjoče, potolaži; takole razmišlja: Use se z ljubeznijo rodi in vse z ljubeznijo srce šteje trenutke, hrani ob- iivi. Ljubezen mora vsak čutiti, ljubezni ne smei iz srca spoditi... Kaj pa je srce? Srce je kakor drobna reka; je lučka vsakega človeka. Srce je kakor čufke. V Reki spominov je Ur- ška zapisala: V dolini teče reka, bistra rečica; nad njo leti ptica, bela golobica. Ta reka je reka spominov; odnaia trenutke, odnaša spomine... No. mlada pesnica pa le ne prehiteva svojih otroških (?) let. Tako je nastala tudi skovanka Največja teta: Največja teta ni teta Meta, ne teta Tina in ne teta Nina. Največja teta je tista okrogla, velika, debela, ki vso noč polno dela. To je teta Luna. Vsako noč potuje, vedno se ji nekam mudi... Takole, nanizal sem nekaj verzov iz Urški ne pesmarice. Glede na to, da je pesnica šele najstnica, so to posrečene skovanke, mar ne? Če pa bi jih bolj »pilila« ali pa bi to storil kdo drug, še bolj podkovan, kakor je sicer v navadi pred izdajo knjig, potem pa bi v ušesih Se lepše zvenele, UrSka Raščan je vse svoje pesmice ilustrirala. Tudi s tem Spoštovani gospod Horvat iz Lendave! je dokazala velik talent. škoda, da nisem imel priložnosti posluSati »njen« ansambel Happy Band. Vsekakor pa si bom ogledal njene slike, ki jih razstavlja v Lendavi. UrSka, pridna punčka, pa tudi teče. Dobro se je odrezala na 10—ki' lometrskem Maratonu treh src v Radencih, Š. SOBOČAN Ivanka Klopčič Popotovanje v Ande 2 vnriiuk z avtobu- '7“® jezera na ^i tl', hujši, saj avto-iiofi ----------- ‘ ’ ‘ **nu, mestu na obali svetu. Vsa zvl"l^ ^6’;®''ani. Po pol-fr.,^1 nahrbtnikov ....................— - . phlačila, imamo puhovke, a nas je skrajno J® vožnja počasna. '*^u, visokemu pre- vsi otrpli v nekem niestu pijemo čaj. ki star . — Puno je večje mesto Najbolj smo vetrno ™ v hotelu. Prašni Ptve ^kio in izgubljamo -.... izguoijaino Za,^ b^ivečne) kilograme, P^^avi blagoslov. ’»Kar nekam votel Pač Režim potovanja je v saj je Janez že napovedal: Spah I dvema čol* X AP^ljeino po jezeru Titi-i® zelena zaradi povsod je polno ' Vfaij “bwaj, ki ga domačini 'itata i Indijancev Aj-■'f?tabljajo za vse, od Vih,. hli J ’ saj je Janez že k ; L Se na "muc. vsia-"Ur,. ■ plavajočih Povsod"''^® '’'■■■ p® tleh, kjer se i'l P'^a-'*'^ki in uma-^5. X lanske „ . "a prctle- '‘gosTuvanje in drugi viri), vendar Jim bo občinska gasilska zveza povrnila 20 odstotkov vsote. Vozilo je blagoslovil evangeličanski duhovnik Ludvik Jošar, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil Stefan Obal z zavarovalne skupno,sti Triglav, ki je bila pokroviteljica avtomobila. Slovesnost je obogatil kvartet Radia Murska Sobota. V Ivancih imajo gasilsko društvo od 1923, leta, zato so v nedeljo zaznamovali 70-letnico. Po pozdravnem nagovoru predsednika krajevne skupnosti Bogojina Franca Horvata je predsednik Gasilskega društva U« »t .!:’?• Ker zakon narave je tak, da iz malega raste veliko: Iz malega fantiča bo nekoč velik gasilec. Posnetek; Š. Smej Verske slovesnosti TIP Lita i L. M« (4 - p m .V Vlil ■n.*_____i__1 ■■ Gasilci z Mote su ponosni na ga.silski dom, ki so ga .sicer zgradili 15 leti, pred nedeljsko slovesnostjo in blagoslovitvijo pa so ga Š« polepšali, - Posnetek: S, S, v vasi lep _ _ V gasilske je včlanjenih 30 vaščanov. Na slovesnosti je bil slavnostni Pvjf predsednik gasilcev Slovenije Ernest Ebry, Gasilci in drugi slovesnosti so z navdušenjem prisluhnili tudi vaškim pevkam in ki so ga pripravili šolarji. Seveda tudi tod niso mogli brez p^^hj^ odličij: Avgust Klar je prejel gasilsko plamenico I. stopnje. društvo pa plamenico II. stopnje. Gasilska odlikovanja II. stopnje. prav tako podelila Gasilska zveza Slovenije, pa so prejeli: Franc Magdič in Martin Horvat. Gasilska odlikovanja, ki jih je p-^(j občinska gasilska zveza, so prejeli: Dušan Puhan, Janez stopnje) in Drago DonŠa, Štefan Cuk, Anton Rous in Štefan stopnje). Tudi v Ivancih so dali moralna priznanja starostam Plakete veteranov so dobili: Jože Benkovič, Jože Rous, Jeiže Štefan Špilak, Nazadnje so podelili še značke za 10, 20, 30, 40 iheel dela v gasilskih vrstah. Torej tudi v Ivancih niso skoparili z m priznaji To pa je pravzaprav vse. kar dobe gasilci za svoje dom-’ Ivanci prebral kroniko. Iz nje povzemamo, da imajo dom, sodobno orodno vozilo IMV in brizgalno Ziegler. delo, zato jih tega ne gre očitati. _ . ,,3* Enak jubilej so v nedeljo praznovali v Gornji Bistrici. Ob na slovesnosti povedali, da je btl prvi predsednik Ferdinand ustanovnih Članov pa je bilo 42, zdaj pa društvo šteje 72 gasilcev, to, da so Bistrice ob neposredni bližini Mure, ki je čestokrat poP;. kupili ie ; nekoliko so se opremili tudi za reševanje z vode. Prvi čoln so kupili že Gasilski dom so zgradili 1962, leta, ki pa so ga pozneje nekoliko in razširili, GornjebistriSki gasilci premorejo 27 protipožarnih hidf^jjj) 13 vodnjakov, tako da ob požaru vode ne bi smelo zmanjkati, slovesnosti je bil najprej mimohod 108 domačih gasilcev in prišli iz okoliških društev. Slavnostni govornik je bil predsednik ■ gasilske zveze Jože Kocon, V kulturnem programu so sodelovala pevski zbor, Solarji, folklorna skupina, ženske pa so se predstavi* tlim pecivom. Društvo je ob jubileju prejelo plamenico II. nici III. stopnja pa sw prejela Ignac Ivko m Anton JakŠič- gasilska priznanja oziroma plakete I. stopnje sta Anton jaraiv-prejela Stefaa Jože Prša; Jože Horvat. Ivan Ciglar in Anton Vučko pa so r* jUic [ J sti J J 1 kui vai, ivaii *— igini m mi k vi i * ijuriu - ■ ■ p*- priznaja II, stopnje. S plaketo veterana pa se od nedelje nap^ nonaša .Šrefan Žižek. Dan n mri nede lisko slovesnostfo oa SO ponaša Štefan Žižek. Dan pred nedeljsko slovesnostjo pa seji društva podelili še 51 gasilskih značk. Po uradnem delu sb j|j{h i Un.rV , r.a<-i»1 iz-Vb L-I a •»■ Trt iiTT-nli Irt C K 2 k-A T-rLlinid^pk P ■■ ' JVrJJ Uk LIJ k tu ^VUIUIIII J ta J X X.(XUtark< t sz kjiuuzitalt* v-r-*--' bila veselica, kjer so igrali in peh Štirje kovači. Izkupiček hi■ striSki gasilci porabili za dela, ki so še potrebna v gasilskem do-, j J S. S., F' J )- Krištofova nedelja Minula nedelja je bila v slovenskih katoliških cerkvah v znamenju treh cerkvenih zavetnikov; apostola Jakoba (proščenje v Dohrov-niku), Marijine matere Ane (proščenje v Gomilici in Hakovcih) in mučenca Krištofa, katerega god so zaznamovali v večini cerkva. Gre za tako imenovano Krištofovo nedeljo. Sv. Krištov je namreč zavetnik Šoferjev in popotnikov. Njemu se priporočamo za srečno vrnitev z različnih potovanj. Pri tem pa naj ne bi pozabljati ljudi in mladih Cerkva Afrike, Azije in Južne Amerike. Geslo Krištofove akcije je; Za vsak srečno prevožen kilometer - stotin za misijonski avto. Darove so mnogi oddali na nedeljskih blagoslovitvah avtomobilov, ki so bile v več župnijskih cerkvah, tudi v Dobrovniku, kjer je to opravil po maši pomožm! škof dt Jožef Smej. »Zamudniki« pa lahko to nadomestijo na sedežih župnij, na škofijskih ordinariatih ah z nakazilom na žlrora-čun Me d škofijskega misijonskega sveta v Ljubljani, Poljanska 2, žiro-račun številka: 50100-620-133 / (15 1014110-328383, namen nakazila:’ za MIVO Gre za organiziranje zbiranja denarja in nakup avtomobilov za misijonarje. Zanje pa vemo, da njihovo poslanstvo m osredotočeno zgolj na »pridobivanje« vernikov, ampak tudi za pomoč pri razvoju In 1 v deželah tako imenovanega tretjega sveta. Vemo ali pa lahko le slutimo, da avto, ki ga dobi misijonska postojanka, ne služi Ic prevažanju misijonarjev, ampak ga uporabljajo za prevoze nosečnic, zdravil, živil.,. Iz Slovenije so s temi nabirkami doslej kupili In odposlali V misijone 36 avtomobilov, 20 koles, 2 motorja. 4 prikolice, 3 rrak- torje, I brano, 1 plug... Š SOBOČAN Novi kilometri asfalta h I li-l] Avto mo h tl e v Bohrovnikti je blagoslovil kar škof Jožef Snt^J j. S' kije pred (cm daroval mašo v madžarskem jeziku. - posn*' bilo 18. Potem so jih naktžih na kmečki voz, ki ga jc vlekel traktor. Podpisanemu sc je ob tem postavilo vprašanje: Kje pa so krave? Nato se jc voz ustavil ob mlatilnici, ki pa je ni poganjal »magajar« (lo-komobila), ampak traktor. Kmalu so sc vreča, pripeta k zadnjemu delu mhitilniee. poltrda z zrnjem prvega. drugega H1 tretjega »ichisa«. Mlatilnica jc scvetla brii- hijlij sliiino, v spodiifcm delu pj izpoil nje prihajale pleve... Mcil-tem Sl) igrali godci, pete so tjiidske pevke, ženske so naokrog ponujale Jtlijktjve krHinu':'-. IjilLljc pH so se krepčali z mrzlim pivom in špri-cerji »Vcrt~ horejske želve, gospod I .vgeii Sapač. je bil srečen, d;i ]U šli) vse gl.-ulki), še /lasu pa je bil dobre volje zato, ker .se je zl)r;iii) (iti jedlo ter ptioj toliko Ijiuli, kol .še na nobeni do.slej, ki so jih izine-noina tirga nizi rale oosurne/ne vasi kra|evne skupnosli 1’išina. Prefiri- euii JIH, da jc tc dni, ko delajii obriieiJii, še boljše volje. Š. SOJiOC AN Črni trak skozi Korovt^ Med Korovci in Oerlinci so asfaltirali 5,5 kilometra .,h L cesto, ki pa se uradno deli na dva dela, zato (in ne saoio ram otvoritvi. V Korovcih je bila v nedeljo, v Gerlincih p4 tednov. V nedeljo je Ivan Obal, republiški sekretar za J t*’ fUj E h iSfl R tem pa predsednik izvršnega sveta občine Murska Sobotn 1 J dolg krak, ki pelje predvsem skozi Korovce: catikovski H Fakin pa je cesto blagoslovil Obal je v priložnostnem in'? [(ii'*^ B gre pi j modernizaciji cest, napeljavi telefonov in vodovoda J pristop, ki je usmerjen k aktiviranju ozemlja celotne ^ibči^ ^'č^,iil' podlago za oživiiev mnogoterih dejavnostih. Katerih. 10 podjctniSiva ljudi, ki Žive v teh krajih ali pa so . območjih oživiti svoje zamisli.« S korovsko-gerlinsko čC i' f gre pi j modernizaciji cest, napeljavi telefonov in vodovodk I pristop, ki jc usmerjen k aktiviranju ozemlja celotne obe _ OpnioCjiJi oziSKi svoje ziiniisli.šv s koiovsko-geniin^'^ -hiJ ju-l.aitskoletni program modernizacij, kmalu pa bodo nadall'^'' . Na vrsti So ceste v Šulincih. Pmsečki vasi, Vučji ' ohniočju krajevne skupnosti Cankova, kanioi' spadajo skušali čl m prej asfaltirati Se 1.2 kilonictr,i tlolgo cesto ..ii skoZi Iz cunklivske smeri jc bit rtu s mline kun iv c c žc rliislcj usfulfni trak, pred kratkim pa so ga jiodaljšuli za 2,4 kilometra (.skozi kor ovce) in .1,2 kilometra dalje do Gerlincc. - l’o.sne(ck: S. S. za kat so vaščani (podobno Korinčunl za svojo cesto' delež, ilrugo prt gre iz oličiriškega proračuna. je Jali' 1 ygstnik, 29. julija 1993 stran 21 gsij televizijski spored od 30. julija do 5. avgusta 03 O ra ra ra'-^ I i jk* A'*' tftii »lU’ iJiii ani' ,li»‘ W ' [1. Ijit' i* * 1« I# * (k it IV ff J? / I II ! i esE d is «<5 5® PlU m k SG 3 tli S 5 'tj- :!ie fu 3 h FS o ,5 5Q 5 p ap- li< 0. < z LU > O m > z UJ > o Vi < z LU > O Vi < Z > o to z lU > o ff) > i s o «» § Š o «1 & " 2 c ” K w Suz^giSRfigg SjŠBSigol'« o-g.8?i5sd = ? -■£> .’s7l. c ■S O I V Q rv rj N v , r. - -□ iS "O — o 6 I n c m E ra C .H"' 1> v> u7 S f:'=‘ c “ E £.. t: u; rt JŽ5 fr K ' _ !-• 1 ra ’ — N • — O-. O 'fr .« Jtf Vi «Q fr -i K £ .'SU 5 c qi -O I « M *" 41 . -7 > I M rt O r^: “•«■5 >'E , XJ ra ©\ > 7r 27 S §70 S « “3 ' ’q2° urujX..315 gjS;;,- ■g-:gS^S2š® o 2 g d c rt JI ra 0 t rt I 'C ^ }> Si 3 ” oT £ 22^36® £ rt ..rt M .. —.1 _ re N< I »■• e rt ? E > c ' a “ ž š -■■ S' g E = Ul uu i -Sž 2! " " JO ■“ 3 O n ■“ RR 'E -i. i; . rt "V era "rt ta N »(J lE' .-ra ;x rt C 2 > jj ■• C? 13 rt “ F 'flj ^'* E -S ' B a> u v> E"::- ra ra !aZ^ tf ^2 t = '£ 2i?(i:2iFDS-amSSQrQi £ p X gi.g.iSiss-£ CLu—; Bg"* —- — 15-iS-'“ -a £ - = -- n. .51 1=1 u 2 ra P .—. r.t ra -:y o 2«r* a- I * ’ ' u ■ s a C s bft •a E in “ £ i R - ''■-.ZSS Si2 > 5^ I t 2, a o . . T? c -_. ^ ■*'" O/kJ ji;gT:cS.^2n2 g — '^ “ kI Ci rt g lU p — r'! O c o. c: o rt—.rtis^^i-rago^ ^e^l5g5£Sg2g3o ® 1 ''^ •* uj. » 2 F_S A I r ra * =^ 35SG5“:s2i«rXc I 22'rN°^c2 rt^^^ O.S7 s 7^g -o ’ -62? -J buO fin-rt^rtrt’^. Š B ra t/l rt - ' I OO H O I M r ■i „ O ' rt Tk U 5 C 2 O ra ...O'm-v-rtra . 'ix ■5 5-S E3°2 g2-5®s;t: = _ 'Ut OJ iy rr> c is ,Z E 2 “■ ' c = c s <^S E ra OD I V> I S^O 2 2 ■2 S in - ? Of*T — "5 □£»-.; ?; MknJ Sg-S“ -..J — -J BS^bo®« u I ci »4 ji b I I 2 Q rJ .N ra ;e rt O < 13 P V) > > a.SEjg.g 4> i N C ——' rt L- m .E S 0.2 g 7 raji S 6 52 ^Ž^jSP^gSiži^h^-K, P gN Sa: S„ i\ rS (»^ N b— 13 s 2„i « £ - ; e 3 P rt 'i .12 I rt CX,k> Qj> o cE- ' ^7 • - ._ u 7; E =s_______ ■ta cr'nfcii“ c EStn ein t _hii rji n VI s C -■ (3 I -U rj '?: o p — ■= I ra «:5o ' .ajcj * fr .§8.3 f a+j Z ~ _ -K £2gi°'E,=, .. ra » b* ri * X. ■-« 43*^ . 1 I O W ufl PuJ ' f. -£-. n _ UA s; F.,«’ & o rt m .rt . O £ O o -ra cc o o fr 7. E 35 ^72 c c ra fr ■;3' S ra Ct- n n 7A^22'^3 2 S Vi X <. >N Q < S > Ž = '-i n« <*) o >A V rt 2S I -n ?: ra ra -rt U ..5 »«-■§’ .■2 0.^2 §0.. E I U O 5 rt V) ra J s “ ' -5*j|2 6S°-ŠS2u •T gA.9‘7 .2 o o .e v) o E c: a.c rt O '5 ® >M>r J rj rt ' H E I rt rt o Ch >> i^j 20t^ 1 e-5 imI E >Q ' h;8SiS2|7n ”^'±^g i-« o I ih £^£>-« *a’O > r-i '2 _ o »5 " ® s$-g ' ,S s® aa, = -2,g 9 'S '<’ y t’ Ml’ O > M Q I 2 ra rt £ 'o •T-’ n .H □c .= ■5'go-S ' o g sr2 ^-i 3Ž~ = V —. qj I *" I — 3 'E" ra I S rt I M rt fr-.Q0^ -k ra > »'fs = 7"-^ ' ra fr Mj ’ v" — s c Z : «T P C v N ra «41 . O N 3? ,U _ ■■ ™ • „.J,i’c’o e CL o ■=.£ sSf^£5iS| - ._a-ao 'ifr ig 6 p^IS-Sl ra fr / ^i/T.ra V ,3'Sš 'gS°;r_ 2®®3SZ SS a®2u, -t sss-g7^|sj,=-J "R?-* bi^-rfrfrfi SS’ ■ 7 B I s „-«£r ® £■“ o id-** fr 00 fr oq5.5-w“-p7 I 0:5 "3 ■5d5ss;-s2r:-sss ,||3Sa °^2 E®“ i=O-::;„;22«®a2 rt ■§ š n c fr i ra ra ' 2, < u 55 jc -— b—b rt b 9 * '*-, n rt >> ,-1-1 n ,_ SoSziS ji_ uSR psi^ o^d , 2'S J;?23 ' 2' ''-oJJ''^Baug' 'o2)<-=”'-:”=-a = p ' go 5 s5 .S-St; ' s s-g.-« S s.S.č.gc 1=! b£ -o rt TJ .ii ■&8 s idg B t 3_ s a®.s &.S flj c c ra-c o3 o B ra rt 2 7 L' 7 S! S-" 7 . > £ o Q c bu 4 > &l ra * ’ ČbJ i 1 c u č . a-o-SU-HgoSE ^a:,0o ao 2 EbOio o 1/5 VI TJ n Ci,^ 0,_ - E>^ ' ^7 ž J! g .a, .-^ o ^': ■; 7 “I 3 2=5 r '5 o s . -S S S aS 5g3S'^=Q^’šg £.«'^ « a - 3'7’ ^?‘^«.Mfr'fr ’ rara ., rt 'i OJ •S" ' E.1£X Is « rt rt iC •rt u rA| -T rt C 1-1 I o rt f “ ra IT .rf ■“ = S .S £ =■» S2'c 2.^=- 5 ® u s “ , 2S^ g rt C n ra . J- ^fl- -ra fr a^rt-^u-, ra rt P"^'; ^ralSS 1 i'šWssKl5 V LC .= ■C '5’ o o g 2 i O ra v. c ra r4 n rt rM S ® VI O _ c «5 :,3 ra c “"J +" -S ?; u ra ' ' IH' Isgs BTb B2.= s Sbafg 1 F>k55 ON^ frS .5 5 b-. ^-^;b?q = g;2§ “ 1 Ci 13 O rt I ■C s B c rt e ra 6 C O c 20 2 S Oi. I ra • o ra g-N > X I rt >^5 v» ra c rt rJ < □ X Z t 'S - - « s s s ■g;Sj2 «.£ 0-5 c 15 10 N ra ,4 V (xo ; ! tss.kTi ■c*> ’□ ^x> °Š |i2,. 8S2g7,2 g .. Aid m O .. .r?^ "S fr ra 00 K tn c ■->N ra 2S Vi X < 'N O < S > - £ ' .1 'C ' 'S’l I 7 Xi -- > ■ - gl s E s-sjSsš •sO 'O --------u "e " r- v 5 ■“ -Z, ■ = I " O E ra ra LC r. : rt rt a 5f L! “ s S-S 5 ' = s «x-j; “ S<3 E« = SB“=t'l’'’ ’2““> r - S g S š'r!3fc_S>gt3’ ~ ra ;z Jd 12 S -SjJ^S^-E^ I ; j;-2 ^S".-I ‘"^-72“' a a4f-=n = jj x3 fr —: iU . y A-r* ra in C “ J© raS2l l'^‘A'3vifr^>’^'’ra (0 > < > - .c t-^ . t” y ? f M > i5 o Q o ■■ E I S£ _■ - ,-. ..». 5 fr u 00 fr* .Ch > C-ra fr-’- • ' 2 » 2 ra E «6 X rt T3 rt X) CQ S7 rt « s Č-E a-l .CTb > G Jtf *u V^’3 —' § ' > §-g| «5 1. i 5»i2x-S rtju g s-g rt g S.5 - "S g-S-S jj 5 s ZP-SorvJ-Sso-JKo p -i-B-usju^ECiao—„ 5 'f 5 i S - 'S Si ;c •■<« V. a. n s “3 s 2 ub r;' a 'i to >0 I I I 4b .< '~ ra rt Ji« rt e X « o .i TO — I “•Sic^raij I nimoon — ra fr Mi_' 4J“_^._ rt o Ž"S''’ c -■^■g.5 £■£ f “ S>®cg-' gad> “■ ■ iSs.EpicS-S..- , 82 23-11; I Q I "S 5 I .tl, I I '5 TJ ■5 ^2 ' 2 .2 _] c: —< C E '' E y -1 rt rt .O TJ 2=1-572 SlsSm s „ - - § 4 " “ I [£ '5 --" E E-s?: „* K-iS ----7i^Q ’xa5=. 27 7£ 5 , ■■ s B p t? ra C ra N u ra ra E Sf S n. c t : >■ fr o 4 o Ck-OO^lZi -■^Kivr ra '^■-, ‘^T3^’^c^^rt5-< "k/fr^s-crara^^^ra-fe l t« I o-xNta'io5 I iCQ-o o ’ ’ &. u V , X3rai»P-::23:> O X E > •" rt ® Ud OvS ouE•3rtx'■"^”■=^!-'ra-3 ■ ■■' o; I hJ 'frtj 5411 SJiHZ] .0 VI I , rt'ra^^ I ‘c’U I Ša s« 'c I r4 (N A X I c _i ra) I .raraabU-^ M)'^ u kfr _ u — n Ifr -rt -St Mki—' — “■^■sgtinSTi-SHa rt iS>O v* I Ta , I S I I u..,“--C I. ± «X- u* <5 CX I ra co do rM rt ŠSg>^|ig5S2 -3 2 "g Le 15 e c ' fi ._ K u, "5 ■S S o Sj-iS q -t 5 .JS "a i 5 1 " ° - ' - - '3>"7 'i - rt rt C O fr iP 1 ai ;2.-S P"^<"*00“’t4 rt t*'Si ni "u ui N N '., O T -T MkCU VI w C rt ra ■R E 52“*-* ra S 7®sbs„_ ■?2S E o' g I t ,B 2-a'c Ml C n e rt M) O E. ta "S v rt o C* 2 ?P § "T 5 E .s 3 1 XA O rt TJ s> 7" M ss lU ra rt “■ = g ra. O' I ra — ra rt ■A > ■^S-S 5 ' t: X 8 5 ■■ 'rt o ra C N 5r " TJ O CL ■- tl '^1 ' rt ra c o ■I^’^ Š 6 > i= 4> rt > [* “ e- " gig gi^g K« g h „ In J “ .'f'B ? °'š>.B £ iirtrt^.CCS 0 n fr-OOOO b— 'Al — n>f Mri-brt.Ji-ui u rt O -L n 2 iN o js £ ra tfl rt i i/n /n 'p os JiuS U S 4fi > ■ ' .-.»"asp a s '©"A g I TL ra 2 J2 "" £■ ra ra c/} s "E ■ I ra ^ -.— s -B s „= 3 8 " 8 I £ šS '"S i u. ' S .E S 5 .§ o .S « « ■§'S 5 F- □ _: u/ n £ UJ ■^»hl''^ O >ij it>'“-''"< o T t ■'4 X 2g..tiiQB0Sii^S a ra C R> 'rt £ '® $ cn X "3 ™ n iR""e;a^ '£■” ra o gr, u I “ as^-S^ • o ra rt 4J ’o ra Q"S ■s a , 7'’g ' 18 e I “ a .« n 2 a „ ”' ™ s I 0 S ra rt ,± O ts ra H/l .E iJ 1 rq S S'C c c 5Ž°2 N°'' b v -U* <1 n ii :■ O m 'rj™ 2 ' -7 = C* ' S rt ra ra ra ' ja JU 7. 2- E 5 "hr E 'ra 00 S-E-5Ž Š-eSŠ S ra rt'o-v-Q>’..^ g ' s !i 12 ra _ ° . — . I—' 4_, ■Š'^ S.kiS EaS g ° S_w^ fr il I bS K §■" J! -S S I ^i5! 1 MčsS o-e*Z^ m T. i-i a. rt c _ .E "1 .!i. '.5 ii " 'n »6 c g-SiS - •O-g I S^-§2 1 JS 4^ £ S ra 2 'ra -3 rt *\2o-c rtra'-‘ Cc K, -n bE «*- n *«vl .r* J - -6 T =■ I' ^ ■-; b, s n a JS rJ I ,1 ■? = 5 g- I V ■rt C I a^-52 J £ dfl ClS^Sig’-?' GSNtii^ & cs 1 7 * «|:S""£S7 o u — < Vi X < -N Q < S > Q tu Sfi 'C c s ra s 'vi ra -ii O • c SS^E— S' 'TO? Li ■|^f*1 Cj-Mrt J-^—TO 5 2 ' L? :§ ■§ § IL a-sIs-S.^ž-B -'^-^ E ra rt 00 o ffi g O N J M E. 2 1- -2 - - - ** hs >ra — . n " Ul rt G J , "■ \ k-lTjCL-rtraktOu--' Ji O “l N i = s S-'*' g ® 'a .5’ “ r, r r^ ■ 1 ■3^ :E N - OJ oo d j ' S'a2 41 O xr N p I S N M (rt >V) o Sv"? fr 3 £ ,,K ra > 1 S X - tJ I -.. * ao«'!! i/i ra N *.» ‘"SigS-ž.Lšs □ ra-ao H PJ f-K OO -b -. — ta _, rt — — 00 ra ra g t f? =3, "i 'c = rt K/ I C O "T •; rt «4/1 w < e zc,5®Zqr^ i5 rt a — ■■ o ■ ■ I -= I a-^i- X S£^KEn7§kki:u,g °='5SJp» 'siž-sStiS hSsa?^^«S ‘ Ž 2 M) O I S š r <« rt . ra Sf*® J. -Z g^S D- k- ra 'C O Ck. 4)rM ._ O ' -S' ■ S Q Slišiš ' “ 7" I ' 1/1 o 4» S e— »r r-2 = '.Srn _ ra jrji ■“«■'“& ps , bs?>J^7' i2jK ^S “ --■“ L? “-ra -k ’ ,_ ,n ' « i O 'lA E-ra^Jo^g ara 'C u'™OaErabc;B 0.0 8 H —" H 3Z g?'*i 19 ■§>+« 3 rt " p “ s -¥ " a := ” K P 1 I -e X jrt 2 I B.X I .S ' -9 ra ■ — TJ «a MI4^ c “* TS C U KA n LU iS lu -Xb Xjc5a£rtii:eS. '^x 2.SŽ ' 5,SiSa H 3'3 “^7 92=“"'E = ' E-iP^ifiSs-a-^S aSn-gjjoira'.«§g E ^r4^bi2’aj l>fira i>ti,y5 ra 5 E .r^ rt rt C ® s o <*J ra ra2“S Než-” ■^s Sll7l7M7hi 21^ 1 S.3Si x83 . ‘frV N CM O — a ' .eS5J< = 2'S iiiBii £ Si^ a 'gŽsi^l « I" Bo--57 8^7130 = ^.gSa; g I I - Jj ** Q0 5 >:! '5 2 5 - 1 mS s? - Ikn I ■OgS ; 5 k7" S'^S|‘&° 5 C^ I I udM/> X c / g £ o ® I o« "S E .bS S ”g g, u -* 'e > -g=a c "S s 5 > S"« N 3 'm t M s O 'Z o S io^r^^NiSo >5 H !^. “ S ' ra Oi I E E ■ O-!C S S’SsS ?.sl- g -ii .«t= S :z Mi M ■§ I 'č Ji § £1 r =="13 hi I I .S!,oQ M 3 B rt ra ■ N -g B-š =-fi E-a^ j^ra 2 2 5 f; ■■» s S I °0 v 1^1 o 2> E 'C - C •" 2 SW£5 ES? .M m .>_>^ Ocvrt S -s s -š S S ti, g i tX V) > ra rt .c 'C N rt Obifr m fn r- 1-1 MA ._ (SJ C-,^ "-■t'? u.i;4>c-o l«-:-l^5a5i5 S 5?'R-SS / ,-= M ■ j—u m c- “ I—I 35 L b-j ra — -■" Mli_( s "-i r- 1-1 « ._ (rt ra ra E B- a I Sii- vi :^S 'C j2 Ta g I c t ««5> = ir* Crt »I .— n rt c VI rt < V) X < 'N O < S > Q E S?‘^g-S7 trt g v c is ' rt -ctS kC "cN 5 (N ft. 2 I o S:a 1 a 5^ .g I E • .ti +b rt ' V) rt ra ra li (N e 2 = L rt g. q - r . N I »rt 1N 5 rt . ej>cn O I tM .B O id £> I - , c < (N o I " 5:3,>-S» *-c=SBZ'Ou,>^3'^ bJ s ' B iz ' ub £ ...t^ 'rt k OJ u J2 S S'fr-^ 1^ so-^ ,a-^- ■ 7 ' Bi- E 21" 7^5 ’ J3 a- 1 c:- .2 rt rt > trt ol ra <0 3 s '"''' rs ^3 f** .i) o o .:! s v n? =^S£-^ ' - "pi .9.. t r E Jt 5-K = S ra rt J C n -« m ' ±3° I 'eS S «' 5ai —t EL b-] O " h ■ 7 •^“8-a-2- '5.e£ 5 £ I 2'3 SIE 2 B-.i a.;.,'«'3. . hc " " eQO £■= «5 s "PCO V "3 7 Is .^1 s . . o t*{ 5 g "a V) ■N ,E r* I “7 v; V "^1 •■ ..J L- s 3 V ' 5 S U £ Bi O Sž7g M -e O X fžt sr * . . (N 1X1 a v ® ' J. "■ ® * 'cd S ™ r* " 7Ž1 = s -otj r j: ■■ n n u ^«6 A f S -° ■ v fr 4-^ fr 2 s . G *Ž "fr ra £ 'c Ml o > > ra O 'Tf -r- ifr* o-; I Eo^s so2-g s: g:B >x„ 1 c s® S: a g 7 ® f' ® ' 5 p o. ' 3 Sf s ' -“ d - .T 2 g ra c/5 S «.»<>:□- ^1 co ž p 8 e 5 a oj v l l-l s d IffiS 2 i O o X Ji«; g ' Z5 s ' X a I I (5 a ' _ Ul® gr-£’3:§ob“o !::!.o-8a s =7^5 I 3 aO?i' ;=,UbU2 =0 £ 2fb I *R O O o M 'S I .« 5k,4 a® e al^ 3ia"“S^ gjSS^S ; ¥n pS b'S:bq s^SfgS" > s >vi v- g . o © 0.00 I i; CLk^/l •-' UJ -gs« 2;r2s s.aSfs —< 1 1 pi I e5 rt 00 hn o □ n I rt e G rt C c E ea J3 ra rt o jJ T i S t u M I -SM -U X N 2^ ' a. o c E rt' ±2 (J o ' « E I w c ■sr; I I □ g/ c .S g a g Bg g7’3 5'‘='"t ■□ s 7^ ra ' 2.Š g X N = S — O .2!^ ( fr , v-> ra o, u I (n n c o rt 3 ■■! > X ,Q ® '2 3 17 . , s S !£■ S c o ’ s fr I- ii f x; 1 '3 4) Ck,— « G ■" ra fr „ LN-« rtO| E - rt I O ,4J f? .. rt V) '■ t; uM ;r or ra TJ o P, D JA - 4j TJ S® 2 E > '1"^ <:«-( 5 E I ■o ra oa o ra .- s ■^S 2 - I ž2Ss“r 8x=---i‘ > ra rt o r rt ■=t ra c u u < h J' <§ 9 3 f? 5« t/> ' D rt -i rt P . v ra rt O\ “ I I I Q 1 iM VJ I 4> r 1 ra oo X»O O I O fM SO £ cu' . I B £ a *O (Z> >(5 I M) gd S rt g .b. a< 1 Z. S-O N o rt o Tl ■aio & " " s ■ ] co I I su I O I £ 2 'E ElIlŠS e-§'SS Q*3 S _ , - - ■ffic s £5^5 3o'§Spiv S -o(Ž-5d-^i iSCl ^VJ I «.3 g J, »§Sg&||igFj^E.E eM—«or^Nxkc: i cuic <= rt S ' .ii S rt * ■^I "Cs o v c rt 'd*« 1 ."S-S.g~g zs.f E »u 'S' ^OC 'H 3 O ’■ O t; o I M 4>i; 3 r E,u I tM 1? P ra X u c 4>l“ ra o v «1 ,v ra .SJS3E^i = ES'?’^'£ ■=■2 .iebica^P s, 5 -“ ■=. g ;=Q«-FR.. - ,cmO :tR I o I O ®“ b. si s s® Ss ■vj I rt 5 ra ra M li..-12 5*^ y a i=i'2£ B ffl S Ji" ju .g-«.b<2sgi-S4DG.Si, rt g Ki'ra'*g ofr" s ® ® E- so S^Š-Lif^J^Jo g o3.^5°:goS°;2d £ 9r-.2’sš-iiS ' i ' 2>i Š r-. I C '5 H«-^ I k7Š7 |S K.,S:g g n I r« _ n TTbT, jr Tl ^iŠ'^=Si^S4is:S ^lx,'3m7 Sr- C J-" gg «77^7^1, ra raSS c k 5 T 03 c® ffi .S .«>3S -f S - n a .2 .!£» 'C rt Ud ’^’ ra t: — 'E* S g ■a V c rsg^sB-S I iS a ” t 'Ib 'C E Jb K £.2 S "“Sig-ion a iS u3E”o:''’^5.1!,. rpi, c.«^2,_.-^ I ra 3 fr p rt o *A 5 _ -± '-^'7? y;k^^r''’ESo l I 2^2 v N Cm ra ra ra "O C _ 1= rt Q rt M _ « Eg'” JIP™ I ”1'^-9 a> JI ra (A O,«'"« . £ O "iJ rt * .-TJ C ■■ b ra OJ = § B H o rt rt ra O Z* -s^ > — ra ra c g > X '! I 2 rt ; g P > C fr ra 12 I n 73 r« ' g^ . s: C v; ra Vi ■fr N fr ■ i-i n S « 2 = - S-S-č “ s ’ s 2 ! L fr m" OkO i i u " 5^1« VJ rt Sim Soočit fr'?'^ e S ' i TJ rt C - " 2 >Q s a □ ■2'5^ — s g .- : .t §§ gS .«. ,5X2!l-^S6gS| ,«(1 ' o a I _-Ob J. A6Q iil7S.§|7::^3 ►Urtna^ La®.-.fi5 , -^'PSPrt« -rt^-Su .5 > g fr = 1 d i- S ii^ *** e rt ra ra .B* o IN IN E RM Jai or RM U ■;jS ' S o 2 ■ — 0 •‘f '-t- “ B ’*+ o 5 P S E £ »t r* ra^ B>o— ®*^ij .-o sr i^v rt. § s 2 a K ;a.S P .2, B 'o 2 1 i ' JS T a 'g 7.i rtGiO+P'O.3 t J fli P“' "i ibb E. . iti .( r; — 00 t*i b5 « rt rt rt C ' rt > rt U 00 t*i _ n 1»**^ r; n sa; B- ----t: E§^i--x¥:£'^a.; __ &a'M8“S:§''č' 7 o .= ,§ ™ z «-s « g «^a, g '■-H = in-=KT“ >K^«- ‘ - 2.1 I *:3 I ^■a b- A '■ a < Vi X < •N O < S > in 1^5 ra v c G ra ■1- Si o u L^. < ’ cQ 2 ■X ® uK 5 _ u. w N 5 X ra , “” , Os c'C;5. Ž-2Sm> « Eg a = “3 I rt =^s;7 < □ X v oS (N ra ' p 1 «1'11 T c " ■ 0x1., ra I i“E^ 5 807^^=* '3C'cS_ S.«.a I T „ i E £ E |S<123S:= ' .e -s B-S ' I ^27^:2-S.iSa2^ g 3 iS-^SsSg.lolg S.S^g.g,- li-.gl^ g , n ■■ I ffirS tn > < P O J V " i XI o jš-Se?'^ ' I I J Siga; B"O H „ g. > Ml ra ra »J-3 ' a r. v o g?s a5Sfss't'sj ~ r I fr fr aJ Ch I I -2 vi J .5 a' -š ".š c c rt 52 -c -S -ii - S. § K “.E ' Ub „ I ^-s J.,^7 iS S®'S3'oS-E:Og’Sbjl(ž. 7 ®3 E Ji g.-.- >$■ rt VI ^■^S = “ £'ŠS' jj rt rt C p n-, — E V I Q E I jž m fi 1- .— Sl o ra 3|i: I K IS 7 § u se u O ra ti. 5 & S u-b 6 (N ' 2a 2 d— 4/ :, = S.E —3-|, 1^- C fr * t 6 d’ Cu_ N "" 2 c Q = S1^“ u® s I - ‘ rt J? St: «30^. 11 8 dS Q rt (J n tX < - E c 5 3-i s e2 Isiil s '•ra ^Tj OO I SFira iO ia<4i! «'B? J3 c v VI £ e;;^ ■<5 W ^4 * .s I o S 'Š n? o Ml ra X ■1 “7- E r G ar, - 5 s I «5 |A-ii,'š-g^ rt ud = n . rt EJieSto - °jiS I "biDm 4J -s I OD e 2 I ' ■■y o ra ra c fr .M c rc i^ S I iln & tJ c o c o VJ p Q0 .a rs u o s k- «0 S MkfT " W XA I .M E rc -5 *j . u o s ? a' p .s 5 X e X ^-1 . a*S" O Ci o; r,iss a* 9 " .2 c 5. aSTjnlŠnd^"^ = ° “.™ " e-'^ .■; £ ''C Ž I N I I V) I Ri ( ■ VI m ' — fTi in rt Lzp > rt ' fr ■5-15'Si'T’l 9r"=>-3 o s Hj2S2fc 'Š a-aS ' “ i ' ' “"i E « W 12 b- S 15 ■“ "2 I 'c 5 I ’^(S'Š £>6S4^C^qm> - ■2> a.§ 5.,23 ? V O 4< ra bli g « £ _c 'š I "a-go®-® 3žbSc2 «3^ uu4t“c»n" frofr l'”>rafr “ a 6 "'č’7 «2' S:£d^ E5';a..S--;'5!iS'g . __7 - 72ŽS-'|z'.gg!H -2'g .3B'S.6 7;h £ - . - -p. -■= č^djg , 55 5!"Tm o b rt o vr • ■ vn o n o M ra ra -K. -iT-S ra n “ ra .a-s ool—ora ra 4j«ra fi^5O'=5:7: rt N . £jS£>J° 7'aS »^£7'N . b _ 7 š£ S ra>r-uiu:fi. I* O Q > . ^«26^3 »Z. 00 B* iru 1> ■a "O rt rt ra ‘X O f-l 't 4A .-J T—• rt 'S* c n ra 5 m # s .J.. A) I oii*^ P tA m 2 J o ' £ o ra 'H rt ra ■u'H« o-«^ « ' o“J§ itSlSgS o u. n E • 1 ra - '^l 11’^ - 3 JZ t ra 1/5 .j F N ■- e; < o O C e*i ■o I-, E 'L rt ©"h < P. tA 4* Ld - Ibo a S K ‘'1 w 5 > ... - u. , £ ■ S :N O S > rt .1 .i B o ra I « -T a g' ” X ” M -Ji 4: fr 5: "2 —■ S S1^= 53' 2 J IN -: o ' C i N .ij ''^2'“'O’3 " ' 'S ? _ rr 5 3 '£ I" SSira S'—~ 4-j ov^''^'ra O-c^p en > ' h •a vn m -ra ra 'c jrfb *i^l p: X O' o o’ 3^ £ 23 =* ra ?i “ .'*arttr c c C* -.- uKn pifi ■ X Ci ■s ' Q< I SiS E Sl2.™.u-. ■^rtOa^b tzi4JC .„ a LhV. ® u a > s ,71 «t^ ' 4“s1 g .s i3'I'e a^o^ 1 “ S,s Jz7-g-a13 S bJao^S I 22.2 ilb-iiOi iHIkiE e O (*i iR > EA .g -n nortn -• Ml S s I ° eP,^ O I I •= 'i' S s dg E« E,^ a -..5Že a,;’|?Sz.s^7:,S ■ “ e "ks B.. ,*j •§ I Ei-i-gKi.a, •-• 1 H 3 a tUb- g +1'2 u a.-rtb-.J;-' ura r “ r; > fr^ X > ' 7i2,^ •? B -p ■13 _a rs .> c -^o ra S--I “ u O ' ra lA U-... 5 P«S 'E ■“ uJ — ij •■ sSPssS? 52 o* — ■— ** «> ■haSg_ ' 7-^'^ B ... »? > J"3?o.“ ;.!3^.2r.= -MJS ^=-3« to -E O S .5 1-5 . as gui £ J 5 tJ. ;=>- S “ 7,5— 'S s o I I OX< I fki^u. " S2 S « E® S 7 S 5 ^^s 4h jj 4^ rt ra ' vi «— ■” rt ra 2.E a X aci-D N Su, k > s> m g - S ■O *- .ras-— 150 m § 3“,!!^:- 1=;h^ rt C ra !£ c? -^(N C/J rt m O v 1/1 rt 3 •' 1’0 ;: rt N Ir-5 g .iS s “c a.Q I s5 ' R ' i N c fi I I N f*1 o o rt JS ra " —5 Q o ' ■ >s j; rt QiŽlSKD-l I = G c 00 I 5 rt ■S e 2 i n VI ra oi I ra izi > KI bB O > aJ O, c O li ™ •-f i fS^Ss *^5qS^£'5"o.55> “»"-is-" io/i-nO^^&ij^Ziu iiiuMirara rt . 2 ii: ra li ra a b—I Č |5^ '— o |_' 'd'e .e S5 E 2 -• -^ MlcS n O dj n S 'bb^ A - ^7; Oi .d I J p -r ‘3 , O £t:7=o 2 i " Sora ” 5^ „ ■d 2. Q < i o rt O (N 5 2£,^^S-2-2 % hi S - , -b, - a ' S„1 5 O E T' S f« I TRI S 9» O .M P-£ •----“ £ fS .E e m ra ra g d E q-2. rj J* s B . a I M 'C c - o S 6 ? □ H 6 “ 'S K rt^ ocLirt"W^ ra c 'U .2§S*5.S^5^-a^ rararac'^:'3Vwti4JO 'E"a 'c ” b iS '-■" -p H P-g-CrtCgg -■2 e - ;-s5?7-:: I s pi^^gi^g" ’■ ■g^lSub^ ~ ISs"" o 2 ■ ‘ — 'S.2.P:£r8 U-i” " S t jb • S fr !,.- •£ CkbiS .fi7-s’§7s “o “-Sx u^oS^al^itP-ra-SE asj:^^ § g;S.gjs k Lš gS 575-"' iz^ ■’4;sh:ri" 3 " 5?£l=i-. ' s ^'S ' '| " E £ 'c b: " 1 e o -— i-b rt— co «*■ Tn Q > m ra JJ imrafr ra = i'^„.2 rt o o jt sšš^Z^"?. i-o\-^ 's^-r^rr, s K tCj; 2 čO S « 7^2 .SiS '5 ;iS o.'.___1 |O«SS_.j^^!vi(N.M_ • <*» □> £1 A ra. O I '*'k o _ A-, ra iH ' b£ ra Q ’ I _ 'M —^-b—b*^ Ki^ (N _ -• > c oramB*«^-^ N ra , o ra cu^ U 7;~=ii.S3-a- I«;s s 'S rt ^5 Ml ? I f 10 S 3 u, .E o2 s Vi O = E £ -< > c o JS in n IC n * o s S fr-Z7 fN -S ni 3 Mb 3 4^ _vi ra fr "O SSjisSuSB^I =311' '' Ijili ' “ ■' 1-0 “^Ps I I li Or; .3,^ — ■■ tili(*1 3' rt I fi -Ž2Š^ 5 e ' I S .ra. s -n JQ ,rt Vi X O\ (M lA < O\ RK. 'bO — fr i. 15 • —, . J k*-l 1—MB .J *A CM O — J t5 Ž - e- Z xS.oSGaU'.'Č ■J ' -8 * n 1?5 Sx« ,fro'k -“‘^'™ 2 -7 ra "8 ' 1 g ' c rt ra B c«^ s c"d E 3 0 6 ' - 3 s - a■“" > rt • m A « I .M N lA " ra >E ra Vi k. ' .= a § ’m— =2žSfrra .? bXi ON c gQ N r f 3 ■* g t 3 oSf^^o^ortOg "^□b ^'^OO.frf^jrtE Ij5^ roQOw-i©b{J'’'k^'^ TSJ N •- — . hd X 2.U S . I " Ji--® "i (N ra ■Si "“ > 'rt''6 c ra rt B ra rt t; > rt rt C rt £ ra JiC n S.P I 2 2 E (^i ■5 « fM ■"! s, n 2 5 fe § ■►% ra 4tf .ra^ ra ■ « ra .2 5 P® "O "M rt ,2 ra = fe.’ > .S4.rr e 2' ’ ra e I a> rt D X I MjT? J 3-"- S ra 2 S"ra R- e *. , •• ■ rt £ei e rt s- ^s..r- , , - S o ¥'". L- s a g g J g p 2 «1 I s 112 5 ž .S Q '- n ■y '3 s c sj. o i- 9 o . ■ 1! to I B-o-g Q '.„ a "* rt Vi C E N iT . hj u jg -»- VS V U “ eo*"" —ii c“ *= jS ' '^ "ž ’7 t5 I m S to ' !Ji . S -F« K S .2 -r-g 1 57-■Si'2 ' i'E S B S ■ S i “ -™ t- to 2 sZe ■gi^ 3"" >g;^S “S ŽS =8-32S ' |S 40 -^^xS7::^|2.|76 I N s I B (J I > :p '£ u. Vi b > K . e h! ' 12 E _ - - -- - •"'El! ii S Ji o £ a.; 3 rt 2 c al, VI «A ra --Itu ra._vi^^^ Ng I sj!e;®‘".rs . v ■= ra I 4A 41 Jb * .s a ■« I ' iK OJ ra :;X -.— rt ra ra 'Cjb K. 1^ = ■;; X p =* o ■S d 4^ fr 5 ra©^ '3 « S-Q — r- “* p ra u 4k i-i . rt rt rt N a, -iS Ld f/i DS > č ra "L,.! -u O j;j O S se 'N O S > S ssc=l v: ul u rt c Q I ra-^-t/jO^O^ I ^o^^”-Fi fr" go-dij.?^ ^'1 Ch I III I I s H hJ 'C rt 4/] E ;r7' 5 SfJ'> z-b - - ■' -^ 1 H-# 6 , =S2IHŠkS J. d > on Ci- > .._'5--Kga^|g^^ g--^£ S gS I 3 -3 7 t t; 5 I o <1 .-L .-i •I—T "O fi sS I .S t X B.-S o . -g b£ fr — -. . - « • ■fr^S -22^' 'pNC^-^ g‘is,g'|.SS^Sge-g§ S,8:2>:|®|S;^g^| = ™'*'-u^JE“ > k X S < A ® -■'^ Ko’^rartN*'^'^a ic^-StOOtViS I iN — lOo,' ■• O Sj w > i ra..’^ '.r "O 9 i-uj 'V 5 rt 5 jj s o £ I Q e T= 5 — -c ±3 . _' -S - *J C C - £ C , rt «1 C 5 _ IT n JC '" 5 ’ 25.< ra rt 2 “ - ' CL, E I IN - 'X? 'C oi ■E n « ■' EO ._; ; • rt ® 1' .Š3 5'^° S -S -k Wl._,T3S<3 3QCi,i ** ffSrtO I ® ■$ IX s c .b _ ra rt Mi^ w . CL'^ I “ .2 J; B •?? n. ” o T’ r " .S «-1 Ub C-o 7> 'r I o b J* m _ vi o R J* m t.3S rt ■' 2 O n "7 c uM Ml E LU N TB I ra cum-Ealcg"^ S2'Bd7| Cl. o ra ■bC I " C C rt^-^C*—'h) '-'r' O r 'a I .2., I I C stran 22 vestnik, 29. julijajjj motorna vozila posesti R 4, letnik 1981. ugodno pordam. Tei.: 51 035. m463 MERCEDES 300 D, serija 123. Tel : 46 298. m423 YVGO SKALA 65 (1300), 5 prestav. 47.000 km, prodam. Pošt ra k. Lendavska 25 b. m429 ALFO 75. letnik 1987, prodam. Krajna 34 a. m449 JAWO 350 TS. letnik 1987, registrirano do aprila 1994, prodam. Robert Gerenčer. Gornji La koš 5. Tel.: Jb 132, int. 223, od 6.00 do 14.00. mle R 4 GTL , letnik 1983, karamboii-ran, ugodno prodam Tel.:82 379. m9273 GOLF 1.3, letnik 1989, bele barve, prodam za 12.000 DEM. Tel.:82 525. m9271 R 4 FLRGON, letnik 85, ugddno prodam. Vse informacije po tel.: 57 030 od S.30 do 16.00. m470 HONDO CIVIC 1,5 i, letnik 90. registrirano do 6.4.94, prodam. Tel.: 32 857. m477 ZASTAVO 750, letnik 82, regislri-rano do aprila 94, ugodno prodam. Tel.: 41 614. m479 TOMOS 14 M, 60 cem, prodam za 420 DEM. Zorana Velnarja 40, M. Sobota. m491. JL’GO 55, letnik 83/84, prodam. Pečarovci 71, tel,: 51 256. m494 VINOGRAD, 66 arov. Kopriva 15, Ljutomer, hiša z garažo in kletjo, asfalt, voda, elektrika, ves inventar za vinograd. Možna zamenjava: morje (Istra Kvarner) ali manjši vinograd doplačilom. Drago Posavec, Nedelišče, M. Tita 46, tel,: 042 831 305. , m9272 V MURSKI SOBOTI prodam starejšo hišo s sedmimi ari zemljišča, poleg gasilskega doma, luša Kramarja 13. Informacije: Marsel Gomboc, Aljaževa 3, 64281 Mojstrana, tel.: 064 891 265. mpp VIKEND s parcelo {900 m-) in sadovnjakom 6 km iz Maribora na zelo lepi legi prodam. Tel.: 22 403, dopoldan, in 26 351, popoldan, mop KMEČKO HIŠO z gospodarskim poslopjem ob asfaltni cesti prodam. Brezovci 40, ogled v nedeljo. m456 GUMIJAST ČOLN MaistraI 9 SD. z motDijvm Tomos, rabljen eno sezono, prodam. Tel,: 45 046. m436 STREŠNO OPEKO prodam Vidonci 67 ali tel 53 071 M471 SINTESIZER KOKG T 3 in »vokodera za večglasno pelje Kore DVE 1 prodam. Tel.: 56 010 M473 STREŠNO OPEKO KI KINU A 2500 kosov, novo, votlake za zidanje 4 000 kom, in ladijski pod. prodam, Jože Ha-užar. Krašči 11. m485 OTROŠKI ŠPORTNI VOZICEK. roza barve, in PRIKOLICO BRAKO prodam. Tel,- 48 277 po 16. uri. m4Sči PICE IZ KMEČKE PEČI Lovski dom Cankova živali PUJSKE, 19- do 24~kilogramske, prodam. Martjanci 1. m431 PERZIJSKE MUCE, šive in bde barve, naprodaj. Tel: 76 590, po 14,00. mle NESNICE, mlade jarčice, pasme Gotdeo Komet super, rjave, uvož IZ Nemčije, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes-nostjo. po 450 SIT, Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Tibija Horvata v Nemčavcih, tel,: 24 393, ah v gostilni Železen v Bez-novcih, tel.: 49 025. mpp NESNICE, mlade jarčice, pasme Golden Komet super, rjave, uvoz iz Nemaje, cepljene, prodajamo po zelo ugodni ceni, tik pred nes-nostjo, po 450 SIT, Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja), Nafočila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec v Bakovnh, tel.: 43 070, ali pri Darinki Zamuda (Zidarstvo) Galušak 6, tel.: 68 044 mpp KOKOŠI, mlade nesnice, pasme izabraun, prodaja kmetijska za- druga. Nesti ost zagotovljena V dveh tednih. Dostava na doni. Tel.: 82 401. 1115000 DVE SVINJI za zakol prodam. Cvetkova 36, Rakičan. md37 PERZIJSKE RODOVNIŠKE MUCE prodam. Tel.: Jt) 026. ni439 KRAVO, telico, brejo 9 mesecev, kontorla A, prodam. Ra n k ovci 14. ni453 PGJSKE prodam. Krajna 37 nt455 KRAVO, mlado, brejo 9 mesecev, prodam. Franc Časar, Če pinci 19, nt47S TELICO, 8 mesecev brejo, prodam. Franc Žilavec, Vanča vas 44, tel. 46 307. m476 PUJSKE, okrog 25 kg, prodam. Partizanska 30, Bakovci. m478 KRAVO, staro 4 lela, 8 mesecev brejo, kontrola A, prodam Stru-kovoci 25. m481 KRAVO, staro 4 leta, 9 mesecev brejo, prodam, Kristina Kodila, M. Črnci 2/a. «1484 NEMŠKE OVČARJE z rodovni- kom prodam. Tel.: 21 967 m492 KRAVO, S mesecev brejo, in pujske prodam. Celec, Doljni Slaveči 70. ni493 KRAVO, kontrola A, mlado in brejo, po izbiri, prodam. GaSpar. Cepinci 28. m453 JOSEF SPELEC ELEKTRO HAUPTPLATZ 10, S490 BAD* RADKERSBURG AVSTRUA, 3476/3330 V Pomurju prodajamo, kupujemo, oddajamo, najem amo, zamenjujemo, iščemo hiše, stanovanja, počitniške hišice, gradbene parcele, poslovno- gostinske prostore, kmetijske posesti, gozdove Velika izbira, ugodne cene. □brodno odplačilo Dill, d o.o , Arh- Novaka 4. stara kirurgija. te!.: 32322. GOZD z gradbeninm lesom pro. dam. Brezovci 40, ogled v nedeljo. m457 PROSTORNO PODKLETENO HIŠO v središču Ljutomera pro. damo. Naslov v upravi lista. ni464 KMEČKO HIŠO v Brezovcih na večji parceli, primerno za obrt, gradnjo, prodam. Tel.: 45 278 ali 23 211. zvečer. nt466 STANOVANJSKO PRAVICO kupim. Kočar, Stara ulica 18, Murska Sobota. m460 NJIVO. 1 ha 10 arov, v Mlajtincih prodam. 1 ar = 12 000 SIT. Štefan Vojkovič, Mlinska 22, Turnišče. m432 SATELITSKI KOMPLETI! Montaža, prodaja, servis! Ugodno posojilo na 3, 7 in 13 obrokov. Informacije: (062) 731443, vsak dan po 16. uri. NOVO ENONADSTROPNO HIŠO v CrenSovcih, brez centralnega ogrevanja, s fasado, manjšim gospodarskijm poslopjem, garažo in ograjenim sadovnjakom lei 11-arsko njivo prodam D, Bistrica 68 m438 STANOVANJE, 96 m< v Ledavski 23 Murski Soboti prodani. Tel.: 48 572. m422 GRADBENO PARCELO (2.000 ’ in južna lega) med G. Radgono in Radenci kupim Tel.: 40 018. po 18.00. m427 STANOVANJE v Murski Soboti ilCem. Ponudbe na upravo lista m44S HIŠO v M- Soboti prodam. Naslov v upravi lista m480 HIŠO Z 21-ar$ko gradbeno parcelo in njivo, 84 arov, prodam. Krajna 7. Ogled do 5, avgusta. m488 GARSONJERO, v najem, TeJ : 22 238. m489 opremljeno. dam kmetijska mehanizacija KOMBINIRALE BRANE, malo rab* Ijene, prodam 23 50.000 SIT. Anton PintahČ. Sv, Jurij 50. m443 KOMBAJN ZMAJ 142. skoraj nov. in Stirivrsino frezo prodam, v upravi lista. m-145 Naslov ENOOSNO TRAKTORSKO PRIKOLICO, lahko nevozno, kupim. Šulinci 52. m446 MOTORNO GRED za ursus 360 pro dam Tel: 49 068 ali 57 168. m454 ŽITNA KOMBANJA KLAS SENA. TOR IN ZMAJ 780 ter 2-osno tovorno prikolico, vse v delovnem stanju, ugodno prodam. Tibaut. Hotiza 166. tel.: 76 173. m469 PLUG IMT, 12- čolni, visok khrens. prodam Partizanska 30, Bakovci. in47S razno SEDEŽNO Garnituro za dnevno sobo prodam Tei : 21 031. m461 KAVČ, dva fotelja in mizo, voziček, posteljo, zibelko in hojico prodam Ku-ronja Tel.: 24 995 111435 tičemo trgovca z znanjem iz te dejavnosti (er aktivnioi znanjem nemškega jezika. TV GRLNDINC SUPER COLOR, ekran 67 cm, prodam. Teh: 24 707. m487 VRATA, GARAŽNA, lesena. 230 X 205. prodam . TeJ.; 62 103. m495 ŠIVALNI STROJ *ELNA«. dobro ohranjen, prodam. Tel.: 82 424. m4175 INŠTRURIKAM MATEMATIKO srednje Sole. Silva, tel.: 61 349, za m4174 PREKLICUJEM hranilno knjižico, izdano v G. Radgoni pri HKS, Sl. knjižice HK 237’’8. Konrad Krl-Matija, Podgrad 13, G Radgona. Tn4172 AVTOFRIKOLICO Fanonija. malo rabljeno ugodno prodam. Tel , 32 605. do 19 ure. m.op TELEFAKS IN FOTEC 6510 prodam za 1 2fXJ DEM Tel.z 75 HO. dopoldan, m-te UPRAVNI ODBOR je na zahtevo gospoda Jožeta Mencingerja obravnaval govorice, ki so bile izrečene na zboru občanov v zvezi z nepoštenostjo Jožeta Mencingerja in sprejel naslednje sklepe: 1. Jože Mencinger je kot blagajnik Gasilskega društva Fikšinci deloval po Vjeh pravilih in si ni prilastil ali izposodil nobenega denarja. 2. Vse govorice o cem (v nikalni ali trdilni obliki) so zlonamerno izrečene in 'ra^irjene z namenom, da se zanetijo spori v društvu in da se s tem oblati vodstvo Gasilskega društva Fikšinci 3- Vse informacije o tem bosta dajala predsednik druStva in predsednik nadzornega odbora 4 O tem se obvesti člane, občinsko gasilsko zvezo in krajevno skupnost. Za nadzorni odbor Jože Kampi Za upravni odbor: Ancon Ficko m428 TRDI TERVOL. 4 in 5 cm, ugodno prodam Tel.: 33 003. Tn468 SLAMOREZNICO kupim, tel.: 87 327; prodam nemške ovčarje, tek: 82 056. m425 PREKLIC! Prekhcujem veljavnost zaključnega spričevala OŠ Kuzma, izdanega leta 1986. Alojz Benko, G. Slaveči 69. m44(] AVTOFRIKOLICO, rabljeno, domače izdelave, prodam za 2.000 ATS. D. Slaveči 9. m426 DO 2000 DEM POSODIM. Garancija Čeki. Obresti 7%. Šifra: »julija« m447 COMMODOKE 64. tipkovnico, diskei-nik. monitor, diskete, kasetnik, in kasete z igricami in igralno palico prodam. lel ;23 053. tn357 DISKETNIK za računalnik COMMO-DORE- čislo nov. prodam Cena 24.000 SIT. Partizanska 122,Lendava, mle VINO - rizling, večjo količino, prodam po ugodni ceni Gornji LakoS 16. tel.: 75 828, mle HIPOTEKARNI KREDITI, brez R ugodna obrestna mera. Tel.: 82 743, m9296 OLJNI GORILNIK WEISHAUPT WL 2/2. komfortni. nemSki, takoj testiranje, prodam. Tel.: 062 796 087. m 9278 delo Dekle z veseljem do dela v gostilni, lahko začetnica, zaposlim. Gostilna pri Studencu. Nedelica. Tel.: 72 146 ni414 DVA VOZNIKA s kategorijo E in izkušnjami v mednarodnem prometu zaposlimo. Panonska 8. Odranci. PONUJAMO DELO MIZARJU Oprema celotnega gostinskega lokala. Panonska 8. Odranci. Ni nujno, da je znan, pomembno je, da bo delo kakovostno opravljeno. fn430 NATAKARICO IN KUHARICO zaposlimo. Lahko tudi pripravnik ah začetnik. Tel : 69 079 m433 h I SATELITSKI SISTEMI (599 dem) (N LASAT SAMO 499 DEM, 2 montažo, fodi N obroke AMF, d,o,o., tel.: 70021. BIOENERGIJA in I ZDRAVJE, 10 let prakse Senj “ zagotove pomoč v MS P. merov pri večjih telesnih in nih problemih. Tel.: 042 J"' Igor Husadžič, Mursko Središč' GOSTILNA ŽELEZEN IZ NOVEC vabi v soboto. 7. in v nedeljo, 8. avgusta, na > koline z biijto repo, V avgusta, bo vrtna veselica- n me ni. Vabljeni! >1* -Varedite si svet dirtulji' ' MOBITEL J Inhii minilc*, pnidahii VgdlJ ICI litim »rixi*v--i J Sirije. Vsem Se enkrat iskrena hvala. žalujoči: oče, mati, sestra z družino in drug** 1 yg^nik, 29. julija 1993 stran 23 |l I A eno sonce je sijalo, tl v življenje temni predvečer, li luč gorkoto je dajala, nesmrtno sonce to. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in siare mame Zakaj si moral umreti, saj s teboj bilo je lepo živeti. ,l Homer i i' ZAHVALA f ■ ‘."C ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, opeka in brata v idu IJV (vriAvp stil nai dragi mož, oie, stari oČe, tast i v 75. letu nas je nepričakovano zapu- in brat t' Katarine Kolenko iz Črenšovec Štefan Fiikaš ul J l Ivana Ajleca mesarskega mojstra v pokoju ■z Male ulice 2 v Murski Soboli Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem 'I prijateljem, ki ste ob slovesu z izraženim sožaljem, cvetjem, svečami in darovi za svete maše počastili njen spomin. Hvala pevcem in pevkam mešanega zbora za lepo zapete poslovilne Postni. Zahvaljujemo sc g. kaplana Ivanu Krajncu za pogrebni rthred in izbrane besede med pogrebno mašo. Sc enkrat iskrena hvala vsem, ki ste karkoli dobrega storili za našo mamo! in Vsi njeni Dolgost življenja naSega je kratka Prešeren ZAHVALA V 50. letu starosti nas je nenadoma tragično zapustil naš dragi sin. brat, stric, ujec Karel Gider od Svetega Jurija 4 ^^pferBtii bfgulH sc zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodni-RStk in znancem, ki so nam priskočiti na pomoč in Vence ™ njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje m „1. izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni " . 'f pevcem za odpete žalostinke. Posebna hvala gasil- •»brej b; skemu društvu za izkazano čast. Sv, Jurij, 22. julija 1993 Žalujoči vsi njegovi I V globoki Žalosti se poslavljamo od zvestega gasilca Draga Vidonja iz DoL Slaveč 112 Gasilci iz Dol. Slaveč Strmimo v praznino. Čakamo, da se pojavi tvoj lik. Zaman. Čakanje ostaja prazno, upanje pa ie vedno živo. V SPOMIN 23. julija bo minilo boleče leto praznine, ki jo je za sabo pustil dragi mož, oče in dedek ■ri Ignac Vuk iz G. Bistrice * — —--------------------------------------- (|k * ^''bjih pogovorih obujate spomine nanj, se ”1 ego vem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Hvala vsem! Vsi njegovi * 1 ^greb J Sorodnikom, prijateljem in znancem s sporoianio Žalostno vest, da je po dolgi bolezni v 76, letu umrl dr, Viktor Banko zdravnik v pokoju ^rikopap je bil v Zagrebu 22. julija 1993, Radgona, Murska Sobota, Stfukovci Žalujoči vsi njegovi iz Domajinec 21 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in šopke ter za svete maše in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu. Prisrčna hvala Veletrgovini Potrošnik, kolektivu skladišča tekstila in VGP Mura M. Sobota. Vsem, ki ste mu storili karkoli dobrega, še enkrat iskrena hvala’ se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo govorniku g, Merklinu za poslovilne besede, duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo osebju internega oddelka intenzivne nege splošne bolnišnice Rakičan, še posebej dr. Alojzu Horvatu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujon vsi njegovi Vsi njegovi najdraiji S svojim vedrim nasmehom vsakega osrečiti si znal, pred usodo neizprosno sam nemočen si obstal, ni besed več tvojih, ni vet stiska tvojih rok, ostal te nate nam spomin je. a ob spominu trpek jok. Le srce in dala ve, kako boli, ko tebe vet med nami ni. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je v tragični nesreči zapustil nai dragi mož, oče, tast in dedek Ivan Kolenko iz Gornje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali in izrekli sožalje, darovali vence, šopke in za svete maSe. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi v zadnji pou Poijebna hvala gospodu kaplanu za ganljiv pogrebni obred, pevcetn za odpete žalostinke in govorniku krajevne skupnosti za poslovilne besede, Iskreno se zahvaljujemo gasilcem Gornje. Srednje in Dolnjne Bistrice, kolektivu LEK-a iz Lendave. Kmetijski zadrugi Kme-iovaleč Ljuiumer in kolektivu Železniške postaje Murska Sobota. Žalujoči vsi, ki $no gk imeli radi I aut. j L . o Julija vse cveti m dehti, tebe, draga mama, več med nami ni. bia tvojem grobu roča le cveti, kt grenka soha jo rasi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naSe drage Orne Elizabete Fras z Murščaka Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in za svete maše. Hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za ganljive besede ob odprtem grobu. Vsem, ki ste ji storili karkoli dobrega. Se enkrat iskrena hvala! Vsi, ki smo jo imeli radi i i a Bolezen kruta in trpljenje sta spremljala te dolge dni, nai dom ostal je lih in prazen, ko tebe, mama, tu več ni. ZAHVALA V 67, letu starosti nas je po dolgi bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in tašča Marija Sukič iz Trdkovc Ob žalostnem spoznanju, ko sc zavedamo krute resnice, da smo se tokrat za vedno poslovili od naše drage mame, stare mame in tašče, sc z žalostjo v srcih zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje * darovali vence, cvetje in za svete maše ter drago pokojnico v tako velikem Številu pospremili k njenemu večnemu počitku. Hvala tudi medicinskemu osebju za lajšanje bolečin, gospodu župniku za prelep pogrebni obred ter g. Feliksu in pevkam za odpete žalostinke. Vsem Še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Janci z ženo Anko, hčerka Marta z možem Francem, hčerka Cvetka, vnuk Oanijel. vnukinji Renata in Leonida ter Jožica I fio v ranem jutru ptički so zupeii, oznanjali so lep poieini dan, nihče takrat le slutil ni, da bo to žalosten dan, ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. zahvala Mnogo prezgodaj nas je v 48, letu starosti za vedno zapustil dragi mož in oče Jože Kisilak mizar iz Doliča 152 Ob boleči izgubi dragega moža in očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijaičljem. znancem in dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in za svete maSe ter ga v lako velikem številu pospremili do preranega groba. Hvala g. župniku, pevcem za odpete žalosiinke in odigrano Tišino (er govornikoma za ganljive besede pri odprtem grobu. Iskrena hvala gasilskemu m čebelarskemu društvu. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala! Duli£> 24. junija 1993 Žalujoči: žena Ircna^ sin Kristjan in drugo sorodstvu t**! Skrb, delo in trpljenje bilo tvoje je iivljenje, nam ostafa zdaj praznina in velika bolečina. Zaprl Pudne si oči, bolečino si prestal, zdaj boi v grobu mirno spal. ZAHVALA V 59. letu nas je za vedno zapustil dobri mož, oče, stari oče, brat in svak Karel Šadl iz Kruplivnika 9 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno in od srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, botrini ter vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali prelepo cvetje in za sv. maše. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Curčiču od Grada za vso pomoč, g, župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoča žena in vsi, Iti smo ga imeli radi V SPOMIN 21. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi oče in dedek Štefan Holeman iz Strehovec Solze, žalost, bolečina te niso obudile, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. Tvoji najdružji Ko priili na skromen domek smo na pragu čakata si nas. Orf /m vesel/a razjokala si se. Zdaj (ebc več tam ni, mi pa se Se vedno razjokamo. v SPOMIN 23. julija bo minilo eno leto, ko smo se poslovili od naše mame, stare mame in babice Terezije Lebar roj- Vogrinčič iz Krnce 16 Žalujoči hčerki z družinama il f bB L I I KKl NI Podobnikova strokovnjaka za iraktorske barikade Šlefko in Sapač sta nedavno nemudoma odpotovala v Vojvodino, ker sta mislila, da ju tamkajšnji kmetje najamejo za svetovalca pri svojem bankadiranju. Vendar so ju z očitki mrzlo odslovili. Opomnili soju, da v času, ko so pod njunim vodstvom prekmurski kmetje zasedali mejni prehod Dolga vas, nista organizirala prevoza prtljage in j srbskih potnikov od začetka za- j I pore do mejnega prehoda, za-1 radi česar so morali prestopniki I meje pešačiti in tovoriti prt-j Ijago. »Pošto mi više nismo to- * variši, ne želimo ni da tova-j rimo,“ so jima rekli. li »Sumljiv mi je vsak predlog za traso avtoceste med morjem in Madžarsko, ki pride iz SLS in krogov okrog kmečke zveze ker ti vedno predlagajo tiste lo- Ava LI VCmiL»z Lu^aJ u* LioLC ItJ" j kacije, kjer Je z najmanj trak- torji mogoče postaviti barikade. Trasa mora potekati mimo moje beneiske črpalke!« je izjavil poslanec SDSS-Drago Sifiar-Čarli. K * * Gneča pred črenšuvskim ga-silskiin dom um ne nastaja samo zato, ker graditelji ceste tam že dolgo iščejo spominski Kleklov kovanec, ki ga je nekdanji črenšovski župnik nekje ondi menda nekoč izgubil. Povzročajo jo tudi tovornjakarji, ki si hočejo za razvedrilo na dolgi poti v gasilskem domu ogledati naj novejši film z .Arnoldom Schvrarzeneggetjem. V zmoto jih zavaja podoba svetega Florijana. ki jo je na Čelo gasilske stavbe naslikal najprodukti- venjši ljudski slikar vseh časov j IMertiikov Tinč. Flori ju je po naročilu črenšovskega gasil- skega predsedstva naslikal j takšno mišičje, kot ga ima bo- j dibilder Arni. » * * ti 1^. »Vojska dokončno' samo- i stojne Prekmursko-prlešle republike bo uporabljala samo f r frače, zato zanikamo, da bi bilo E ' orožje z mariborskega letališča I namenjeno nam,« je za rubriko Kri ni zemlja izjavil Prezidij P.-p, republike. l J Oljar Stevan Vučko iz G.\Bi-strice, ki je ministru Janši ne- ’ koč podaril liter bučnega olja. I mu je zdaj takoj, ko je videl, r kako Janša na osnovi imena I J tvrdke Drug Inipex sklepa, da ' n gre za »drugare«. napisal pi- I smo. v katerem pravi, da nima ] njegov priimek nobene zveze c 1 z maskoto sarajevskih olimpij- ■ skih iger, ki se je prav tako imenovala Vučko, * * Svetniku Andreju Hrastelju- ■ -Cigarillosu ne uspeva, da bi W razbil skupjno oltrog tovariša f Vrečiča z Živinorejsko-veteri- , j narskega zavoda v Soboti, ki si | u prizadeva, da bi bil maršal Tito « 4 »» I A A A t J čimprej razglašen za svetnika, i .1 lufrgluvvu jTbkiiinu, > J Hrastelj je m, d zadnjim obi- S skom na ŽVZ-ju zahteval, naj If ( VreSč umakne iz svoje pisarne J 1; ve o sliko Maršala, vendar ! !mi je ta nemudoma postregel i s podatki o čudežih, ki so se po S zaslugi te slike že zgodili na c LllaokdJ Jv n skom na ŽVZ-ju zahteval, naj I zaslugi te slike že zgodili na ŽVZ-JU. B I Prah, ki se bo danes, v četr, tek, 29. julija, vsipal na So- boio. nima nobene zveze £ Z egiptovskimi nadlogami! Za J promocijo svoje knjige »Slike t prašnega mesta« ga bo da) polj tresati avtor Jože Rituper-ii -Dodu. S i EESEOKitl KONJ š -J Radgonski mehurčki Eh, saj pravim, nikoli ni dobro, če so babe na »njivi narediti svoj studenec in zalivati svojo kupu. Odkar je po naši občini (in Vestniku) začela »harati« ta Radgonska klepetulja, je vse narobe. Predsedniki se med sabo samo kregajo, strankg^se pretepajo. Se vreme nam nagaja - poleg suše je naše vinograde tn sadovnjake udarila tudi.toča. Moram se oglasiti repo in koruzo, pa je bo itak premalo za vse. Spet bomo pili samo vino. Seveda pa obstajata v naši občini sedaj dve vprašanji: letalo da ali ne, avtocesta da ali ne. Pa ne, da se moramo odločiti, če se bodo naši poslanci vozili v Ljubljano na seje z letalom ali v Mehurčkih, čeprav mi ne ustreza, da bi^^^a po novi avtocesti, ki naj bi bila speljana čez preveč razmišljal in se jezil - v tej vročini so se tudi moji možgani razlezli, tako kot marsikaj drugega. Če vam odkrito povem: nič nimam proti toči - vem, da bo kljub temu dovolj vina, da ga bomo s pijatelji spili kakšen »glažek«; poleg tega pa bodo mnogi vinogradniki letos spet nabrali lepe denafč?T3čeprav ne bodo toliko delali kot prejšnja leta. Res: bolj se splača, če udari toča, kot da se ubadaš s škropljenjem, trganjem, stiskanjem,'pretakanjem,. To so bogokletne misli, kaj? Zakaj? Ali ni bogokletno tudi to, da je pivo tako drago, vino pa čisto, poceni (v primerjavi a pivom, ne v primerjavi z mojo pokojnino? Poglejte samo, kako dragi so razni-Svepsi, džusi, šoki, slatinp takšne in drugačne, piva.. V mojih mladih časih smo poznali samo jabolifhik in vino, to je bila pijača za odžejati, .sa^ vode ni bilo. Mislim pa, da se tia£an.,^sJ-TfačaJo - vode je čedalje manj. Zdaj ko hoče vsak na svoji Slovenske gorice in prek vseh teh lepih vinogradov in mimo »vikendic«, •••« . oba naročil pivi, saj sem se spom- bodo mogli izvoziti m jo *' nit popularnega gesla: »Pivce za morati sami pojesti ozirorMr^. Živce!« sušeno tn zmleto porabiti ta » Veš, kaj se mi je zgodilo? Ve- njanje jedi. No, za bograč I liko sem slišat, da moramo več in primerna, za marši kako -1 bolje delati, zato sem v zadrugi jed pa ne. .Mar potemtakdo vzet paprikino seme in potem po- pomeni, da bomo posle; ganjke posadil na nekajarski bograč? Je pa pekoča njivi. Tako kot kmetijski pospeše- menda tudi afrodiziak valci, sem tudi jaz bit prepričan, poživilo). Če je tako, j™ i. ' na so se S^KUfi I ljudem Ikoi nekoč , in nise cemj pomešali jeziki in rttso med dobrim m zlim. Hutin namreč, če te pekoče pap" riijeno tn zmleto porabiti njanje jedi. No, za bograč primerna, za marši kako inf hudo za ženske, kafli p Jožko je v tej zv.ezi i' . , prispodobi seveda), da »Pa morda veš, zakaj se je iz tem pač moški pogostei^ * _ hren«. Ker nekateri še niste'N da bo zrasla sladka paprika, dejansko pa je priSta iz zemlje pekoča paprika.« sladke ,spremenita' v ,iarko' papriko?« sem bil radoveden, kuz't/i», kaj naj bi to b“'^ i-/1 Ji. '"4'**''J* --f ■Tega niti ne vedo v zadrugi! pojasnilo: igrica ata-pa seveda ne velja zame, tol ram pazili na krvni tlak. Morda pa se samo delajo neved-neže, saj se seme ene in druge naibrf loči,« je jel pojasnjevati VRSTA .V*’' Vsak četrtek Vestnik Cene krmil II 1 I Bek 1 Bck Z S- bek TL pit 1 TL starter PU start er Super V3 VEGA Skakovc) ”'32,40 32,40 48,60 37,M 42,«« 36,00 AGKOSHOP Brezovci 34,40 32,60 56,68 34,40 35,50 41,40 34,9« SLAVIC Kjf uča [uvci 31.20 30,00 48,W 29,M 37,60 40,0« 33.5« 3^’C 39,’* I I Vse cene s« drobnuprudgjne in s 5% prametnim davhum. 120 tet tradicije t: --T- - - /O Pomurska banka d-® Vaša I I Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 27. Julija 1W3, 7. 1993 od M.M. „ Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 27. juljja 1993 (mI «■ Država Avstrija Francija Nemčija [talija Švica ZD.A E DO ta 1« 100 IM 100 IM 1 Banka Slovenije 996.2371 2,053,1177 7,010,8167 7,5471 7.969.8964 121,1048 Nakup pro^^- 950.« __ 7.946,« 6.8^_J_- 7.J-* “ 114.80 _ 7.1^ ^1^5: 1 če boste najeli SEF’ Š8 bo vaš dopust še brezskrbne] Razni pomembni dokumenti, vrednost^'^^^ in drugi dragoceni predmeti bodo meo stom najvarneje shranjeni v naših ..»iev ftr Mesečna najemnina za sef je od 410 ■j na velikost). - Sef lahko najamete v naših enotah v Gornji Radgoni, Lendavi in Moravskih ' -I