347
Obrtnija.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani.
(Konec.)
XIX. Zbornični svetnik Karol Luckmann utemeljuje sledeči kot nujno spoznani predlog : „Častita zbornica sporoči vis. c. kr. finančnemu minister-stvu o nedostatkih, ki zadevajo menični promet z inozemstvom in prosi vzajemno z vsemi sestrskimi zbornicami za blagohotno odpomoč eventualno na ta način, da bi se v krajih, kjer ni c. kr. davkarij, pooblastili poštni uradi, da smejo prepečatiti znamke na inozemskih čekih in menicah.
Pri inozemskih čekih in menicah, ki se v inozemstvu izplačujejo, se plačuje za vsakih 100 gld. menične svote pristojbina dveh krajcarjev.
Po obstoječih predpisih mora imeti vsak, v inozemstvu izdan ček ali menica pod zadnjo inozemsko nahrbtnico potrebni kolek in mora c. kr. davkarija uradno prepečatiti, predno sploh more imejitelj menice z isto razpolagati, inače zapade menica strogim pristojbinskim kaznim in se v inozemstvu ne more prodati (negocirati).
Vsled te določbe trpe vse firme, ki občujejo z inozemstvom; skoro trdosrčno pa je ista za take firme, ki mnogokrat občujejo z inozemstvom in ni na njih bivališči nobene davkarije. Dotična tvrdka niti ne more razpolagati s čeki ali menicami, ki so došle iz inozemstva, temveč jih mora poslati v priporočenem pismu k mnogokrat več kilometrov oddaljeni davkariji in se zbog prepečatenja menice — katera mnogokrat zahteva le malo novcev za kolek — za priporočeno pismo tja in nazaj mora potrositi 30 kr. poštnine. To še ni najhujše pri stvari, temveč mnogo neprijetnejše je, da pri takem prepečatenji čeka ali menice po c. kr davkariji preteče tri dni, predno menica ali ček prepečatena dospe zopet nazaj in se lehko z vrednostjo razpolaga. Nekoliko prej se dobi prepečateno menico ali ček, ako se pošlje uradnika z isto k c. kr. davkariji, kar vsekakor tudi zahteva mnogo več stroškov in časa.
Pri kratkih menicah je mnogokrat vsled zakasnitve nevarnost oškodbe, kar provzroči uradno pre-pečatenje, vedno je pa zelo neprijetno, ako se ne more takoj razpolagati z došlimi inozemskimi menicami. Na Gorenjskem je mnogo industrijskih krajev, kateri občujejo živahno z inozemstvom : Bela peč, Dovje, Kropa, Kamna gorica, Železniki, Javornik, so-sebno Jesenice. Ti so zelo oddaljeni od c. kr. davkarije in ker ne morejo razpolagati z inozemskimi čeki in menicami prej nego so prepečateni, kar stane mnogo časa in truda, poleg tega so pa menične kazni zelo visoke; vsled tega dopuščajo ta industrijska podjetja, da nalagajo inozemski naročniki računske zneske pri bankah v inozemstvu, vsled česar je oškodovan bančni promet, poleg tega pa prouzroča to industrijcem mnogo več stroškov, katere pa rajši trpe, kakor bi se pa izpostavljali sitnostim domačega prepečatenja. Na podlagi teh izvajanj priporoča predlagatelj svoj predlog. — Zbornica vsprejme predlog soglasno.
XX.  Zbornični tajnik poroča, da je trgovinska in obrtna zbornica v Bocnu prosila za mnenje o obrtnem značaji in obsegu železnega strugarstva, ker so mnenja tamošnjih zadrug različna. Zadruga za metalne obrti v Ljubljani je izjavila, da je prištevati železno strugarstvo k rokodelskemu obrtu, dočim se je od neke druge strani izjavilo, da je svoboden obrt.
Odsek je mnenja, da spada železno strugarstvo k ključavničarskemu obrtu in da vrši strugar za železo samo jeden del pravic ključavničarskih. Iz tega razloga se mora izjaviti odsek za rokodelski značaj in to sosebno tudi radi tega, ker izvršujejo železno strugarstvo na Kranjskem ključaničarji. Tedaj lehko izvršuje ključaničar železno strugarstvo kot samostojni rokodelski obrt. Odsek predlaga tedaj:
Zbornica poročaj v tem smislu. —
Zbornični svetnik Josip Lenarčič smatra železno strugarstvo za svobodni obrt in ne za rokodelski. Nasprotno mnenje zastopa zbornični svetnik Josip Rebek, kateri ve iz svoje izkušnje, da je železno strugarstvo le del ključaničarskih pravic, tedaj vrši lehko ključaničar železno strugarstvo tudi kot samostojni obrt. Priporoča tedaj odsekov predlog, ka teri se vsprejme.
XXI.   Zbornični tajnik poroča v imenu odseka da se je obrnil mestni magistrat ljubljanski do zbornice z vprašanjem, če spada vezanje šolskih zvezkov v področje trgovcev s papirjem ali knjigovezov. Trgovci s papirjem imajo že od nekdaj pravico prodajati šolske in risalne zvezke, risalne bloke, mape, itd. morajo pa dati v tisek kakemu tiskarju, ako nimajo sami takega dopustila. Isto velja tudi o vezanji pisalnih, računskih in risalnih zvezkov, ker ti brez-dvoma spadajo k izdelkom knjigovezov. Ako hoče trgovec s papirjem tudi šolske zvezke in druge stvari izdelovati in zato imeti posebne delavce, tedaj mora imeti pravico za knjigovestvo. To velja tudi za ta slučaj, kajti vsled poizvedovanja izdeljuje trgovec s s papirjem šolske zvezke s pomočjo nalašč za to najetih oseb, med katerimi je najmanj jeden knjigo-veški pomočnik in se rabijo knjigoveška orodja in stroji.
Odsek predlaga zbog navedenega sledeči nasvet: „ Častita zbornica naj se izreče za to, da spada vezanje šolskih zvezkov v področje knjigovezov." —
Podpredsednik Anton Klein priporoča odsekov predlog, kateri se tudi vsprejme. —
348