DEMOKRACIJA ro: Trst, ul. (Machiavelli 22*11. - tel. 62-7» Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c -|J$1* 2-30-88 uredništvo: Gorica, Biva Biaz&tita št. 'At posamezna številka: L 25. »Naročn luViecho- L, 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: Poštni čekovni mesečno L 170, letno L 2.000. računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 I Leto VII. - Štev. 3 Trst - Gorica 23. januarja 1953 Izhaja vsak petek čuvajmo mejnike! Vsak težak trenutek najde svoje Habiče, slepce in koristolovce. Splošno je znano, da se mora Trst zahvaliti za svojo samostojnost dejstvu. da ga od kompaktnega italijanskega narodnostnega ozemlja loči., strnjen slovenski pas, ki se razteza od Barkovelj do Tržiča. Ce ne bbbilo tega pasu, bi bil Trst pri mirovnih pogajanjih prisojen Italiti. Tega se zavedamo tako Slovenci kakor Italijani in nikogar ni, ki bi pobijal veljavnost te resnice. Na njej sloni tudi ves potek političnega dogajanja, ki se po vojni prepleta na tem občutljivem področju IT e eni strani slovenski življenjski interes, da ohranimo, kar imamo, m drugi strani pa mrzličen italijanski napor, da bi čimprej Zgradili narodnostni most, ki bi vezal mestno središče v Trstu s strnjenim italijanskim narodnostnim o-zemljem. V ta okvir spada zgraditev ribiškega naselja v Stivanu, zidanje hiš, v katerih dobe v slovenskih kra^h stariovavtia predvsem itcdijanski priseljenci in, ker se zelo MRdi, tudi postavljanje barak, v katerih naseljujejo istrske begunce Ce naj ta napor da kakšen konkreten rezultat, potem mora biti osredotočen na čim manjši kos zemlje, sicer še tako veliki fondi in poseganje v globok zavezniški žep ne bi zadostovali. Zato vidimo, da se ta most zaenkrat gradi predvsem pri morju. Miramar, Grljan Sv. Križ, Sesljan, Devin in Stivan so točke, ki jih žele Italijani zavojevati. Toda pri vseh naporih, ki so jih doslej v ta podvig vložili, ni izgle-4av. da bi v doglednem času dosegli na tem prostoru tako pomembno izpremembo, da bi prevagali celotno občino Devin - Nabrežina na italijansko stran. Ta občina ima poleg obmorskega pasu preveliko Kraško in s tem tudi trdno slqyen sko zaledje, ki ga italijanski priseljenci ne ljubijo. Kaj je torej bolj logičnega kakor to, da skušajo Italijani izločiti majhen obmorski predal, M jim j« najbolj potreben,- od E8senhoui£T la premel oblast »Vojaški telečnjak je manj težko breme kot ujetniški okovil" velike občine, v katero zdaj spada? Glasovi pri vseh dosedanjih volitvah so namreč pokazali, da bi Italijani lahko še dolgo, dolgo čakali, predno bi lahko upali, da bo njihov delež v občini Devin-Nabre-žima tako velik, da bi to nekaj pomenilo v tistih mednarodnih krogih. pred katerimi skušajo uveljaviti svojo zahtevo po priključitvi Trsta k Italiji. Ze nekajkrat so namreč izkusili, kako težko je zanikati obstoj tega očitno slovenskega pasu, ki bi ga radi enostavno preg azili. Nerodno je, ko vsake volitve pokažejo, da Trst res nima narodnostne ozejneljske zveze z Ita-Ujo. In tako so začeli iskati ljudi, ki %i podprli odcepitev obmorskega pasu, predvsem Devina in Sesljava, od enotne devinsko-nabrežinske občine. Ker pa zaenkrat v ta namen ne bi zadostovala samo volja italijanskega krajevnega prebivalstva, ki je v veliki večini, so pričeli iskati oporo tudi med Slovenci. Kako? Ljudje, so predvsem občutljivi na žep in čast. Na ti dve struni so zabrenkali spretni organizatorji kampanje. Sesljan in Devin dajeta občini večino dohodkov, a od tam le bore malo dobita, Nabrežina gleda samo nase, našel se je celo Slovenec, ki je izjavil, da bi bil vodja italijanske skupine dober župan, drugi si spet obeta mastne kupčije, tretji misli, da mu ne bo treba več sedeti v opoziciji, temveč bo polnoveljaven občinski možak itd. Take in podobne vesti krožijo med irrebivalstvom. Večina se hvala Bogu dobro za veda, kam »pes taco moli«.. Toda žalostno je, da se je vkljub popolnoma jasnim razlogom vendarle našlo nekaj valptov, ki so pripravlje ni napraviti Italijanom to uslugo in zagovarjajo na tem morda najob-čuiljivejšem koščku slovenske zemlje tako upravno ureditev, ki bi imela v najkrajšem času za posledico italijansko prevlado v upravi nove in majhne obmorske občine Tem dušam, ki so zaradi svojih osebnih koristi, užaljenosti, zagri eenosti ali naivnosti pripravljeni postaviti temeljni kamen italijan skemu mostu med Trstom in Italijo, je treba odkrito povedati, da je to v tem trenutku navadno na rodno izdajstvo. Pošteni in zavedni ljudje bodo vedno našli pot, da urede morebitne upravičene pritožbe in obstoječe pomanjkljivosti na drug način ne pa s prodajanjem tistih naših narodnih pozicij, ki so mejniki in čuvarji našega obstoja ob tem najem koščku Jadranskega morja. -cin V torek 20. januarja ob 10. uri (po našem času ob 19.) je bil general Dwight Eisenhower v Washing-tonu ustoličen za 34. predsednika Združenih držav Amerike. Ustoličenje je bilo združeno z velikimi svečanostmi, ki se jih je u-deležila velika množica prebivalcev prestolnice in drugih severnoameriških mest poleg številnih .tujcev. Eisenhotver je podal svojo predsedniško prisego pred predsednikom vrhovnega sodišča, Wilsonom. Prisegel je na dve pismi: na tradicionalno sveto pismo, na katero je že prisegel njegov slavni prednik na predsedniškem položaju, George Washington, in sveto pismo, ki ga je spremljalo na slavni vojaški poti, ko je kot mlad podporočnik zapustil vojaško akademijo v West Pointu. Po položeni prisegi je imel predsednik Eisenhovver nastopni govor, v katerem je razvil svoje poglede na svetovni položaj in svoja vladna načela. Uvodoma je poudaril svoje zaupanje v vero svojih prednikov, to je vero v dostojanstvo človeka, ki vladajo večni moralni in naravni zakoni. Med najdražje čednosti svobodnih ljudi je omenil resnicoljubnost, delovni ponos in domovinsko ljubezen; to so zakladi, ki so enako dragoceni v življenju najponižnej ših in najvišjih. »Sovražniki te vere — je dejal Eisenhower — ne poznajo Boga, ampak silo, ne poznajo udanosti, ampak samo izdajstvo. Ljudi vzgajajo v izdajstvu in se hranijo >d lakote drugih. Vsakogar, kdor se jim upre, uničijo, posebno še tiste, ki ljubijo resnico.« Nato je novi predsednik ugotovil, »da je svoboda v boju proti suženjstvu luč proti temini.« V borbi za to svobodo »pa nevarnosti ne motrimo s strahom in zmedo, ampak soglasno in s prepričanjem,« je končal Eisenhovver splošni uvodni del svojega govora. Nato je podal načela, po katerih se bo ravnal »v prizadevanju za našo pravično stvar pred sodbo zgodovine in pri našem delu za svetovni mir.« Ta načela so: 1) »Studi se nam vojna, kot tista pot, ki naj izjalovi načrte tistih, ki nas ogrožajo: mnenja smo, da je prva državniška dolžnost razvoj take moči, da bo zavrnila napadalne sile in pospeševala pogoje miru. Velevni cilj vseh svobodnih ljudi in predanost njihovih voditeljev mora namreč biti, da rešijo človeštvo, da bi postalo plen samega sebe. 2) V spoznanju, da nam tako zdrava pamet kot splošen čut poštenosti narekujeta, da je popuščanje brezuspešno, ne bomo nikoli poizkušali pomiriti napadalca z nepravim in lahkomiselnim barantanjem, pri katerem bi za varnost piodajali čast, kajti končno je vojakov telečnjak manj težko breme kot ujetniški okovi. 3) Zavedaioč se, da samo močne i zelo produktivne Združene drža-, ve v sedanjem svetu lahko pomagajo svobodi, vidimo v moči in varnosti našega naroda steber, na katerega se oslania upanje vseh svobodnih ljudi. Sleherni naš svobodni državljan in sleherni svobodni državlian kjer koli drugod ima trdo dolžnost, da podreja lastno u-dobje stvari svoje države. 4) Ker spoštujemo samobitnost in dediščino vseh držav na svetu, ne bomo nikoli uporabljali svoje moči, da bi poizkušali drugim narodom vsiliti politične in gospodarske ustanove, ki so nam drage. 5) Stvarno presojajoč potrebe 'n zmogljivost prekaljenih prijateljev svobode si bomo prizadevali pomagati jim, da dosežejo varnost in blaginjo. -Prav tako pa bomo tudi računali nanje, da bomo v okviru svojih, zmogljivosti prevzeli polno in pravično breme, ki odpade nanje pri skupni obrambi svobode. 6) Ker se zavedamo, da je zdravo gospodarstvo neogibno potrebno za vojaško moč in za mir svobodnega sveta, si bomo prizadevali, da bomo povsod pospeševali in se tudi sami držali smernic, ki dajejo pod-neta produktivnosti in donosnost trgovini, kajti obubožanje katere koli države na svetu predstavlja nevarnost za blaginjo vseh ostalih narodov. 7) Upoštevajoč, da gospodarske potrebe, vojaška varnost in politična modrost narekujejo regionalne povezave svobodnih narodov, upamo, da bomo v okviru Združenih narodov lahko pomagali krepiti tq posebne vezi po vsem svetu. Zna-, čaj teh vezi mora biti različen, kakor pač zahtevajo različna vprašanja raznih področij. 8) V zavesti, da je Obramba svobode kot svoboda sama neločljiva, encko cenimo in spoštujemo vse celine in narode. Odklanjamo vsa? ko podtikanje, da bi bila ena ras^ ali druga? en narod ali drugi kakor koli manj vreden ali tak, da bi ga prezrli. i 8) Ker vidimo v Združenih narodih živeče upanje vseh ljudi za mir, se bomo trudili, da ne bodo samo zgovoren simbol, ampak u-spešna moč. In v prizadevanjih za časten mir ne bomo sklepali kompromisov, ne bomo odnehali ali se\ utrudili in ne bomo nikdar popustili.« »Z izpolnjevanjem teh načel ne bo mir na svetu več samo privid, ampak bo postal stvarnost,« je zaključil načela, ki jih je iznesel v svojem nastopnem govoru. Prvi povojni odbor jugoslovanske demokratične emigracije Po poročilih, ki prihajajo iz Nevo Torka in Washingtona, bo v kratkem ustanovljen prvi povojni skupni od bor vseh jugoslovanskih demokratičnih emigrantov. V tem odboru bodo zastopniki'hr-vatskega voditelja Vladka Mačeka prvič sodelovali z zastopniki strank, nih srbskih demokratičnih strank. Odbor bo sicer zaenkrat povezal vse politične begunce, ki žive v Združenih državah in Kanadi, kar je posebno važno, ker so Združene države tiste, kjer se kuje nova u-. soda sveta. Kasneje bo odborovb delovanje razširjeno tudi na druge celine in države. V novem »Posvetovalnem odboru za osvoboditev jugoslovanskih nrt-rudov« bodo poleg Srbov in Hrvatov imeli svoje zastopnike tudi Slovenci in Makedonci. S priznanjem Makedoncev bo tako napravljen nov korak h konsolidaciji jugoslovanske stvarnosti. Značilno je, da je bil pobudnik in organizator tega Zbližanja in povezave zastopnik makedonske kmečke stranke, inž Gligor Taškovič, kar dokazuje, da morajo med večjimi neredko prav najmanjši in najmlajši brati prevzeti pomirjevalno akcijo. Slovence bosta kot politični skupini v odboru zastopali Slovenska ljudska stranka (predsednik dr. Krek) in Slovenska demokratska stranka (predsednik inž. Bevc). Stranke ne bodo zastopane po svojih voditeljih, pač pa bodo i-menovale vanj vplivne in sposobne zastopnike. Poleg strankarskih zastopnikov bodo k odboču lahko pristopili vsi javni delavci, ki se niso pregrešili proti demokraciji. Članstvo torej ni omejeno na zastopnike strank, ki bodo odbor podprle. Izključene so le totalitaristične skupine in posamezniki. Ilova jugoslovanska ustava meSanlca anarhizma In amerlhanlzma F^ank L LauSe četrtič guverner države Ohio Frank J. Lauše, sin slovenskega delavca, ki se je naselil v Združenih državah, je bil v ponedeljek že četrtikrat ustoličen za guvernerja države Ohio. Lauše je prvi mož v -zgodovini te države, ki je bil že štirikrat izvoljen na to mesto. Lauše je edini izmed demokratskih -kandidatov v državi Ohio, ki je bil izvoljen pri novembrskih volitvah. Dobil je 425.000 glasov več kol njegov republikanski -tekmec Charles P. Taft, brat senatorja Rot berta A. Tafta. Ko je prvič kandidiral za guvernerja leta 1944 — -takrat je bil žu pan mesta Cleveland — ga demokratska organizacija v državi Ohio ni uradno podprla. Zmagal je kot neodvisni demokratski kandidat. Lauše, ki je star 57 let, je začel svoio politično kariero leta 1932 ko je postal občinski uradnik v Clevelandu. Z bliskovito naglico je jugoslovanska Narodna skupščina brez u-govora sprejela novi ustavni zakon in izvolila s 568 glasovi proti enemu Josipa Broza za državnega poglavarja. Po svoji izvolitvi je Tito izjavil, da bodoči parlament ne bo več navadno formalno zastopstvo, kakor-je bi doslej, pač pa mesto, kjer bo potrebno trdo delo. V Titovi Jugoslaviji vlada že nekaj let načelo, da je tisto, kar so sami v preteklosti »grešili — pekel;* in -da bo- tisto, kar pripravljajo za bodočnost raj na svetu. Prva Titova ustava je bila popolna kopija sovjetske ustave iz 1. 1936 in celo državnega grba sl moskovski gorečneži niso znali sami narisati, pač pa so ga enostavno prekopirali po sovjetskih vzorih. Novi ustavni zakon Titove Jugoslavije skoro ne .dopušča primerjav z ostalimi državnimi ustavami sedanjosti, niti preteklosti. Na prvi pogled bi se zdelo, da so se Titovi ustavni uredniki potrudili, da bi novi ustavi pritisnili navidezni pečat ameriškega posnemanja. Seveda se je to posrečilo samo v značilnostih! ki podčrtavajo diktatorske namene državnega poglavarja Temu dale ustava namreč naimani tako mogočno oblast, kakor io uživa predsednik ZDA. Razlika pa ie v tem. da v Ameriki voli predsednika Pudstvo, v Titovi Jugoslaviji pa skupščina, ki ’e itak sIppo o-rod'e komunističnih oblastnežev. Nekaj novega pomeni »Zvezni izvršni odbor«, ki šteje 43 članov, m katerega predsednik je Tito ter predstavlja najvišio oblast v Titovi Jugoslaviji. Vlade pod tem i-menom ni več in tudi ministrstva vodi pet tako imenovanih državnih tainikov. S tem se na eni strani posnema primer ZDA, na drugi strani pa so komunistični sestavi iavci nove ustave -hoteli dokazati, da so na noti k »izumiraniu države«. Pod-reienos-t državnih tajnikov poskuša ustava podčrtati z izrecnimi določili, da so to z-eoli državni uradniki. ki ne smelo biti niti člani parlamenta. razen državnega ta'n’ka za narodno obrambo in za zunanie zadeve. Po vsem tem bi iz°ledaio da ie z novo ustavo nrpvladoval sistem, ki odstranlule delitev oblasti in le tako Narodna skupščina zakonodalno 'n izvršno telo obe nem. Neka uradna raztaoa zatriu le celo. da ie položai novp Narodne skunščine enak »Vonventu« za časa francoske revoluciie. Poleg drugih novosti odpravila nova ustava tudi Zbornico narodov in io zameniuie s »Svetom proizvajalcev«. Ta novost močno spominja na stanovsko zbornico fašistične korooraciiske države, čeprav je Tito poskušal ta očitek zavrniti. Vsekakor uvala ta novost anarhistična načela o vodstvu proizvodnje po samih proizvajalcih. Tudi Benito Mussolini je bil propadli učenec anarhističnega sindi-Kalizma, >o stranskih tirih pravovernega marksizma Gotovo je, da se komunistični u-edniki nove jugoslovanske ustave niso preveč zadrževali na izsledkih anarhističnih ideologov, ker jim je jjSjako čtivo izven marksistično-le-mnističnega nauka povsem nedostopno. V predpisani literaturi komunistične stranke je itak zapopa-dena vsa svetovna učenost, zato pa e verjetno, da je ustavne urednike vodil strah pred nadaljnjimi zablodami narodno - gospodarskega šušmarja Kidriča, ki so Titovo Jugoslavijo privedle v popolno razsulo marksističnega načrtnega gospodarstva. Marksizem namreč ne uči: »Vodstvo proizvodnje proizvajalcem!«, pač pa »prevzem in vodstvo proizvodnje socialistični družbi!« Slepo kolebanje gospodarskih nujnosti je treba po marksističnih zamislih nadomestiti z zavestnim načrtnim gospodarjenjem. Družba pa potrebuje za tako načrtno gospodarstvo neomejeno oblast, ki izhaja iz enega samega središča z ogromnim številom nadzornih organov.1 Tako se seveda namesto »od-umiranja države«, ki sta ga prerokovala Mark in Engels, razraščajo nenasitljive zajedalke državnega a-para-ta, ki se sprevračajo v neomejeno samodrštvo in oblastižejno birokratsko kasto. V času, ko so jugoslovanski komunistični gorečneži še slepo ponavljali vse razvojne stopnje ruskega boljševizma, je orjaški dr žavni aparat s svojim totalnim neznanjem in S prav tako totalno tiranijo pritiral najširše plasti ljudstva prav do samega obupa. Vse tisto, kar bi morala birokracija organizirati, je dezorganizirala, denarno veljavo je nagnala v inflacijo in v splošno pomanjkanje živil, in to v bogati poljedelski državi, ki je pred vojno izvažala na mesec po 300.000 pitanih prašičev in ogromne količine žitaric vseh vrst. Dopisnik »Neue Zuercher Zei tung« v Beogradu povsem pravilno zaključuje v enem svojih zadnjih poročil iz jugoslovanske prestolni ce. da sta namreč današnje oblast neže v Titovi Jugoslaviji h gospodarski preosnovi vodili dve osnovni spoznanji: prvič nevarnost popolnega poloma državnih financ pod ogromno težo dragega uradniškega aparata in drugič grenke izkušnje sovjetskega slepega posnemanja in iz niega izhaiaioče želie po popolni odstranitvi sovjetskih vzorov ne samo v zunanji politiki pač pa tudi v notranjem oblikovanju državnega življenj«. Odklon od sovjetskega upravljanja je pričel v letih 1949-50 z znatnimi zmanjšanji državnega aparata. Temu je sledil zakon 6 upravljanju podjetij po tako imenovanih »proizvajalnih svetih«. Tovarne v roke delavcem! To je bilo geslo novih sprememb. Tu se je Tito resnično odmaknil od marksizma ln leninizma. Teoretično naj -bi država »nove pridobitve« zgolj nadzirala in odstranjevala -težkoče in iztirje-nja. -Praktično pa država prav tako posega v vse gospodarsko življenje, kakor je to delala pod taktirko državne birokracije. (Konec na 3. strani) RPBtaciJa 6. Dertingerja BZtodnonemšhegn zun. ministra V aretaciji vzhodnonemškega zunanjega ministra, Georga Dertingerja, ki jo je izvršila vzhodnonemška varnostna policija pod obtožbo vohunstva za imperialiste, je treba videti dejanje, ki sjpada v splošni okvir sovjetizacije vzhod? nega področja Nemčije. Za zdaj še ni mogoče napovedati, če nameravajo Sovjeti likvidirati v Vzhodni Nemčiji vse še preostale »buržujske« stranke, kot liberalno demokratsko stranko, krščansko demokratsko zvezo in narodno demokratsko stranko, ali pa bodo odstranili samo njihove vodilne osebnosti. Te stranke so do zdaj služile dvojnemu namenu: prvič, pri zahodnih Nemcih so ohranjevale videz o demokratični obliki vzhodnonemške vlade; drugič, pomirjale so vest vzhodnonemških volivcev, kj niso -hoteli javno podpirati komunistične stranke. 2e nekaj časa pa je -bilo politično delovanje teh strank samo odmev politike komunistične partije. Vsekakor spada Dertingerjeva a-retacija v široko zamišljeno sovjetsko protižidovsko akcijo, ki ima svoj viden izraz tudi v namišljeni! zaroti »kremeljskih zdravnikov«. De SaspBPijBPO razočaranje 31. januarja ob 21. uri bo otvoritev prenovljenih prostorov slovenskih demokratskih organizacij v Machiavellijevi ulici št. 22-11. združena z družabnim zabavnim večerom z buffetom in glasbo. Vabila dobite v uradu v Machiavellijevi ulici 22-11 De Gasperi je, -kakor smo že zadnjič obširno poročali, krenil preko morja, da obišče zemljo stare kulture, Helado. To pot je pobuda za to -zbližanje poteklo 2- italijanske strani. Odnosi med Grčijo in Italijo se računajo po tisočletjih m zato je možnost vzajemnega razumevanja pač velika. Toda -to pot je De Gasperi srečal samega Fapa-gosa, zmagovitega vojskovodjo iz vojne proti Mussolinijevi Italiji* Kot se spodobi vsakemu pravemu junaku, se je Papagos pokazal vljudnega in umerjenega. De Ga-speriju, ki je izrazil potrebo po tesnem sodelovanju vseh držav, ki so udeležene pri obrambi Sredozemlja, je izjavil, da v kolikor vsi udeleženci te obrambe brez razlike, torej -tudi Italija in Jugoslavija, ne bodo v korist splošne dobrobit: pozabili na svoje spore, tedaj stvar evropske obrambe ne more drugo kot pretrpeti splošnega zloma. Kakor je to že v grški naravi, je to jasno in nezavito izjavo spremljalo izkazovanje globokega spoštovan *a. De Gasperi je bil za poseta predmet izkazovanja velike simpatije. Vrstili so se sprejemi, banketi in zabave, pri katerh je baie-slovna grška zgovornost prišla gotovo. do polnega Izraza, kar je vse nedvomno doprineslo k temu, da je mogel De Gasperi odnesti kar najugodnejše vtise. Vendar pa ie De Gasperi glede pne točke doživel hudo razočaranie. Ko ie namreč poskušal prodreti do *ain vojaških dogovorov med grškimi. turškimi in jugoslovanskimi voiaškimi strokovniaki. so mu sicer zelo vliudno odvrnili, da so ti razgovori zelo zauonega voino-teh-ničnesa značaia in da iim dolžnost korektnosti ne donušča, da bi se ten* predmetu izražali. Da sp ie De Gasperi dotaknil tudi tržaškega vnrašania, le razvi doti iz rv'sania sampga italiianstreop tisVg. vendar na ni le iz italHansVo. a a smnak še boli iz izahodneoa ,tiska moaoče ueotoviti. da so grški poli ♦ !*ni Hpdie bili siepr popolnoma '**• ;n 'tzra-ziti v želi!, da sedan5a .•ialiiansko - iugoslovanska nanetost nomioti. da pa nikakor niso -hoteli prevzeti vloge posrednika ali pa celo vplivati na Jugoslavijo v smislu, ki bi bil povoljen za Italijo. Grške koristi na vzhodni strani jadransko-jonskega področja gredo pojpolnoma vzporedno z jugoslovanskimi, eni in drugi se pa protivijo bolj ali manj izrazitim težnjam italijanske ekspanzivnosti. Toda ne samo na področju Jonskega morja, kjer se Krf in Valona občutno približujeta italijanski obali, ampak celo v samem Trstu imajo Grki posebnega razloga, da ostane to mesto odprto vsakemu prometu in za vsako trgovsko industrijo, pomorsko in sploh za vsako gospodarsko podjetnost, ne pa, da bi bilo podložno monopolu .italijanskih, Genovi, in Benetkam naklonjenih gospodarskih krogov. Med Trstom in Grčijo obstojajo dvestoletne tesne vezi. Tržaška blaginja je enako vezana na grško kako i na dalmatinsko pomorstvo. Samo današnje tržaško narečje je neposredni izraz levantinske italijanščine, ki je v začetku XIX. stoletja izrinila polfurlansko tržaško govorico. Vsi ti kulturni in gospodarski činilei dqprinašajo pač k temu, da se tudi Papagos glede tržaškega vprašanja ni mogel otresti spomina na preteklost, ki je povezana grškimi osvobodilnimi vojnami. Kaže kot da italijanska diplomacija ne vodi računa o .teh tradicionalnih zvezah, o katerih tisk kaj malo piše, ki jih pa podzavestno občutijo. Zato je -bil italijanski poskus mobilizacije Grške in Turčije proti Jugoslaviji v trenutku, ko na •to pada usodna vloga v skupni o--brambi, me samo neumesten, ampak celo neprikladen. Vest o posetu turškega ministra zunanjih zadev, Fu-dada Koprilija (stari bi rekli Cu? priliča), in grškega ministra zunanjih zadev, Stefanopulosa, v Beograd, je pač najboljši dokaz, de so vsi italijanski jposkusi glede izolacije Jugoslavije ostali brez uspeha, v kolikor niso pobudili pozornosti na neprimernost italijanske igre, ki Trst jemlje za izhodiščno točko, da bi kasneje segla po Istri, po Reki in Dalmaciji. S takimi podzemnimi metodami se pač ne da likvidirati tako važen spor, kot je jadranski. Stran 2. D * M O K « A C I .T * - ;---------------------------------------------------------------------------------------------------------- £eto VII. - Ste*. VEST I z GORIŠKEGA Pred uzakonitujo slooenshlh šol Kominformisti «i delijo zasluge, Bon se resnice... Nikoli se kominformisti niso potegovali za slovenske šole v Italiji, in po navoSilih italijanske komunistične partije pošiljajo svoje o-troke raje v italijanske šole! Tako v Krminu, v Ronkih in v Tržiču, kjer so na ta način našo šolo številčno ošibeli! Celo v Gorici poznamo primere, da pošiljajo slovenski kominformisti svoje otroke v italijanske šole. Na Tržaškem se kaj takega dogaja v še večjem obsegu, saj jim »Demokracija« to njihovo narodno jezikovno izdajstvo stalno prikazuje in očita! Oni tega ne tajijo in se * niti ne opravičujejo, ker pač vedo, da so krivi. Slovenska demokratska zveza v Italiji je prva že leta 1947 postavila rimski vladi zahtevo po uzakonitvi slovenskih šol, na kateri vztraja stalno. »Demokracija« pa skoro vsak teden to zahtevo ponavlja in očita vladi, da ni še storila svoje dolžnosti po členu 6 in 11(> ustgve, ne samo kar se tiče šol, ampak tudi splošne zaščite slovenske manjšine v Italiji, to je na Goriškem in v videmski pokrajini. Kominformisti na demokr* ščanski raznarodovalni liniji! Tik pred občinskimi volitvami na Goriškem so si kominformisti izmislili lisičjo potezo: oni, ki niso nikoli zinili niti besedice za slovenske šole, so naročili nekaterim svojim poslancem, naj stavijo ministru za prosveto vprašanje, če ne smatra za potrebno, uzakoniti slovenske šole na Goriškem in, spričo nekaterih primerov negotovosti in zmedenosti podati dokončno pojasnilo o veljavnosti izpričeval, dobljenih na državnih šolah in zavodih s slovenskim učnim jezikom v gorički pokrajini. Ti dve vprašanji so torej komin-formovski poslanci stavili tik pred volitvami z jasnim namenom, da bi ulovili kaj slovenskih glasov. Kar se jim, kot je volilni izid prikazal, ni obneslo! Prejeli pa so od .ministra v prvem oziru tisti odgovor, ki smo ga oti 1947. leta sem že večkrat slišali, Ddu bo, v kolikor bo torno-g o č e , podobno z ukrepom, izdanim za razne nemške osnovne in srednje šole v pokrajini Bočen (Bolzano) z odlokom od 8. nov. 1946, štev. 528, v najkrajšem možnem času predložen v pretres in odobritev zadevni ustavni odlok, ki je že pripravljen za osnovne in srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem.« O veljavnosti spričeval, izdanih na teh slovenskih šolah, je minister za prosveto odgovoril, da so polnoveljavna in da mu doslej ni bil naznanjen noben primer »negotovosti in zmedenosti« v zvezi s tem vprašanjem! Kominformisti se zdaj bahajo v »Delu«, da so dosegli uspeh! Kakšen uspeh, ko niso doslej nikoli ničesar zahtevali in jim je minister povedal, da je osnutek zakona ž e pripravljen! Prišli so torej pozno, ti kominformovski poslanci! Kljub temu rečemo, da so vendar Občutno pomanjkanje trgovinskih vajencev je prisililo Gospodarski s'vet LRS, da je izdal odločbo, po kateri morajo imeti trgovska podjetja v Sloveniji tako število vajencev, ki ustreza od 5 do 10 odstotkov celokupnega osebja. Na podlagi te odločbe odmerjajo mestni in okrajni odbori vsakemu podjetju določeno število vajencev. Kdor bi se tem odlokom ne pokoril, bo plačal vsak mesec 1000 din kazni za vsakega vajenca, ki ga nima, in bo imel še sodnijske sitnosti in stroške. V stari Jugoslaviji je bilo samo v Ljubljani letno okrog 250 novih trgovinskih vajencev. Letos jih je pa kljub vsem ugodnostim, in vabam komaj 163. Po uradnih podatkih Trgovinske zbornice bi pa rabili letno v Sloveniji od 500 do 600 vajencev, a se jih je zglasilo koma,': 25 odstotkov. Prvi in glavni vzrok je tako imenovana borba za plačni dinar, raradi katere se vsa podjetja in delovni kolektivi otepajo manj atmožnih delovnih sil. Tudi osnovni pogoj za sprejem vajenca — dokončna nižja gimnazija — morda ovira mladeničem vstop na to pot. Toda ta vzrok je manjšega pomena. nekaj vprašali in prejeli točen odgovor, ki pa nosi v jedru še vedno neodločnost, saj pravi minister, da se bo to zgodilo »v kolikor bo mogoče« in v »najkrajšem možnem času«.... Pri tej priliki moramo spet poudariti “o, kar je »Demokracija« že večkrat objavila, da je namreč imel bivši prefekt Palamara ta zakonski osnutek na mizi že leta 1948! Torej?... V ostalem pa moramo pribiti,'da se kominformisti niso pobrigali niti s samim vprašanjem, kaj minister za prosveto misli o slovenskih šolah za petdeset tisoč Slovencev, v videmski pokrajini! Zakaj ne? Dokler se ne pobragajo za slovenske šole našim bratom v videmski pokrajini kjer ni vlada odprla še nit’ ene same šole, trdimo in bomo trdili, da so tudi kominformisti na demokrščanski raznarodovalni liniji. Orožniške in finančne postaje Vlada je odobrila poseben znesek za gradnjo orožniških postaj na Goriškem. Tako bodo tudi v slovenskih občinah Steverjanu, Sovod-n;ah in Doberdobu orožniki dobili Nevarost komunizma v Italiji, ki se je pokazala v zadnjih dveh letih ob priliki upravnih volitev, je dala demokrščanom zamisel za spremembo volilnega zakona za državnozborske volitve, ki bodo prihodnjo pomlad. Do zdaj je veljal volilni zakon s proporcionalnim sistemom na podlagi čl. 56 ustave-, ki določa, da se izvoli po en poslanec na vsakih osemdeset tisoč prebivalcev ali na ulomek višji od štiridesetih tisoč, in sicer na splošnih in neposrednih volitvah. Toda demokristjani so od leta 1948 nazadovali za nekaj milijonov glasov, medtem ko so komunisti, marsikje ne le ostali pri starem številu, ampak svoje glasove znatno še povečali, tako da so naenkrat postali bolj nevarni kot kdaj koli. Vzporedno z naraščanjem komunistične nevarnosti se pojavljajo kar na milijone tudi glasovi najbolj nevarnih desničarjev, to je novih fašistov, ki se zbirajo v stranki »Movimento Sociale Italiano«. Pre-rojenju fašizma so krivi demokristjani zaradi svoje politike popustljivosti do starih fašistov, namesto da bi jih pošteno kaznovali ali jim vsaj ne dovolili pravice do javnega življenja v samostojni očitno fašistični organizaciji, ki zasleduje cilje diktatorskega režima. Tako so se demokristjani znašli pred dvojno nevarnostjo: na lev^ strani komunisti, na desni pa novi fašisti. Zaradi tega so se deinokristjani po dolgem razpravljanju z liberalci, republikanci in Saragatovimi ter Romitovimi socialisti odločili za reformo volilnega zakona za državnozborske volitve in so poslan- saj na primer letos ne morejo dobiti ustrezajočega števila vajencev; čeprav so znižali osnovni pogoj na dovršeno III. gimnazijo. Za trgovinske vajence je predpisana triletna učna doba. Vsako leto imajo 4 mesece strnjenega pouk? v šoli, 7 mesecev pa praktičnega učenja v trgovskih podjetjih. Viak mesec dohijo prvo leto najmanj 1000 din, drugo vsaj 1500, tretje pa 2000 din. Kljub temu je le malo fantov in deklet, ki bi se odločili za to pot, ker so le redka podjetja, ki bi jih hotela sprejeti. Socialistični duh je pač tfaleč od teh odgovornih ljudi. »^ trgovini so še ljudje, ki po svoji miselnosti in nesocialističnih moralnih lastnostih ne spadajo v trgovino....« ZOBOTEHNICNIA SREDNJA SOLA V Ljubljani je bila leta 1946 u-stanovljena Zobotehnična srednja šola. Kader, ki ga vzgajajo v tej šoli, ne bo zdravil pacientov, temveč izdeloval v laboratoriju zobne manjkljaje (umetne zobe, mostičke, proteze itd.). Zobotehnik, ki konča štiri letnike srednje zobotehnične šole s prav dobrim izpitom, se lahko po maturi vpiše na univerzo na zobozdravnike študije. kjer jih nimajo! svoje poslopje in bodo občinske u-prave spet svobodno razpolagale s poslopji, ki jih imajo sedaj orožniki. V sledeče slovenske vasi bodo pa v kratkem stalno nameščeni finančni stražniki: Dolenje, Skriljevo, Ru-pa in Steverjan. Naborniki Mladeniči, rojeni leta 1933, odhajajo te dni na nabor. V gorišk; otčini bo nabor od 21. do 30. januarja: Steverjanci pridejo na vrsto 30. januarja. Doberdobski fantje bodo šli na nabor v Tržič 18, februarja, Sovodenjci pa v Gradiške 25. februarja. Dotok beguncev Leta 1951 je pribežalo samo v Gorico 349 oseb iz Jugoslavije. Lansko leto se je to število skrčilo na 151. deloma zaradi manj obupnega gospodarskega in političnega položaja v Jugoslaviji, delolma pa tudi zaradi ukinitve mednarodne begun-i ske organizacije IRO, ski zbornici predložili tak osnutek zakona, na podlagi katerega dobi volilna lista, ki sama ali povezana z drugimi, odnese na volitvah polovico in en glas, 385 poslancev od 590 vseh poslanskih mest v zbornici. Ostalih 205 poslancev dobijo vse druge liste, ki same ali povezane niso dosegle gori omenjenega števila glasov. Proti temu namenu demokrstja-nov in njihovih zaveznikov liberalcev, republikancev in socialistov nastopajo vse druge stranke in tudi mnogi odpadniki od liberalcev in socialistov ter razni neodvisni poslanci. Vsi skupaj očitajo demokrščanski vladi, da s tem nameravanim zakonom očitno krši ustavo in demokratično izvolitev poslancev po proporcionalnem sistemu. Zato vodijo zlasti komunisti oster ostrukcionizem v parlamentu, ki traja že dober mesec in ki tu pa tam povzroča hrupen nemir in celo dejanski spopad med poslanci ene skupine proti drugi. Zbornica pa zaseda tudi ponoči! Da prepreči to dolgotrajno obstrukcijo je vlada predložila poslanski zbornici zahtevo, naj glasuje za zaupnico vladi prav na tem osnutku zakona! Seveda je vlada zaupnico dobila, saj ima v zbornici večino demokrist-janskih, liberalnih, republikanskih in socialističnih poslancev. Zadeva kot taka je zelo resna, ker gre za volilni zakon, ki očitno krši demokratično načelo proporcionalnega sistema, kot smo nedavno od tega že prikazali prav v »Demokraciji«! Zato so argumenti, ki so jih nekateri učeni poslanci, kot na primer Corbino, iznesli proti novemu zakonu, res tehtni in upravičeni. Vendar ne moremo trditi, da je zakon kot tak diktatorski, saj dovoljuje možnost zmage vsaki stranki ali koaliciji strank, če odnese določeno večino glasov. Najmanj bi se imeli pritoževati komunisti in fašisti, ki povsod, kjer zavladajo, seveda nasilno, odpravijo že vsak videz demokracije! Meseca decembra smo videli, da niso v Sloveniji dovolili komunisti niti ene same opozicijske liste! Tako se dogaja tudi v Rusiji in v njenih satelitskih državah! Ce hočemo biti objektivni, moremo reči, da se v Italiji danes država brani, kot se pač more, pred komunizmom in pred fašizmom! Da se ne zgodi, kot se je zgodilo v Bolgariji, na Češkem, Ogrskem in drugod! V Rimu so zdaj komunisti in fašisti povezani v boju proti vladnemu osnutku zakona n že govorč. da se bodo povezali tudi na volit^ vah. G-liha pač vkup štriha! Demokristjanom pa priporožamo vsekakor ostrejšo politiko proti tistim strankam, ki so v bistvu diktatorske! Demokracija za demokrate! DOBERDOB V soboto 17. .t. m. je bila pod predsedstvom župana, g. Ferletiča, seja našega občinskega sveta, na kateri so razpravljali o poteku dela v delovnih središčih, o katerih je izčrpno poročal sam g. župan. Ta je občinskemu svetu poročal tudi o korakih, ki jih je podvzel, da bi tudi doberdobsko občino vključili med gorske, da bi na ta način Sipah in sram jih je pesnice Dr. Sfiligoj je dvakrat pozval odgovornega urednika »Primorskega dnevnika«, naj v smislu obstoječega zakona objavi njegovo izjavo, v kateri zanika, da bi mu tajnik DFS, g. Viljem Nanut, v predvolilni dobi ponudil kakršno koli povezavo za volitve. Toda v prvem stavku »izjave«, ki se glasi: »V zvezi s trditvijo ,več štandreških volivcev .DFS’, ki jo je priobčil Jrim. dnevnik’ od 27. dec. 1952, da je namreč g. Viljem Nanut, tajnik DFS, stopil do mene zaradi povezave na volitvah«... itd., je »Primorski dnevnik« v nedeljo 18. t. m. izpustil veznik »da«, menda z namenom, da bi prikril smisel dr. Sfligcjeve izjava. Pooblaščeni smo tudi objaviti, da ni dr Sfiligoj nikoli rekel g. Nanutu, da v »dobri veri ,on lahko’ trdi, da je povezavo ponudil,« Res pa je, da je g. Nanutu ob taki trditvi dr. Sfiligoj odgovoril: »VI ste padli na glavo, ko tako trdite. Vi pravite, da ste v dobri veri, jaz pa da ste padli na glavo.« In še, da ni dr. Sfiligoj nikoli pristal na .to, da »Primorski dnevnik« njegove izjave ne objavi! lahko bila deležna ugodnosti po znanem zakonu o pomoči občinam v gorskih krajih, to je v krajih, ki presegajo določeno višino nad morsko gladino. Na seji so odobrili sklep, da bodo prihodnjega marca priredili v Doberdobu poseben trg, to je sejem. Za ta sejem bo treba napraviti veliko propagando, da se dobro obnese, saj bi bilo potrebno uvesti vsakoletni tradicionalni sejem v Doberdobu! Povedati moramo tudi, da so pretekli teden že pričeli z zidavo tiste hiše, o kateri smo že poročali, da jo bodo gradili s skladom za izuijenje novih zidarjev. Maša za občinske svetovalce V nedeljo ?jutraj 18. t. m. je go-TiSki nadškof maševal v cerkvici sv. Duha na gradu za občinske svetovalce. Maše sta se udeležila tudi naša dva svetovalca, gg. Bratuž in dr. Birsa. Nedeljska popoldanska maša Po odredbi goriškega nadškofa bo vsako nedeljo ob 6.30 popoldne maša v stolnici. Od maja do oktobra bo pa ta sv. maša ob osmih zvečer. Za zaščito hišnih pomočnikov Posebni parlametarni komisiji je neka sindikalna organizacija predložila osnutek zakona za zaščito hišnih pomočnikov, za katere (dekle, hlapci itd.) zahteva točno določitev delovnega urnika, pravično plačo, počinice, 13. plačo in sploh vse ugodnosti socialnega in človečanskega značaa. Povrnjen dohodniski davek V smislu zakona št. 83387 z dne 26. 9. 1952 imajo izvozniki pravico zahtevati nazaj vsoto dohodninske^ ga davka, ki^so ga plačali za določeno izvoženo blago od 5. marca 1952 dalje. Prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir je treba poslati na Finančno intendanco v teku 6Q dn! po končanem štirimesečju. Prošnji je treba priložiti točen popis v omenjeni dobi izvoženega blaga in izvozno potrdilo carine. Podrobna pojasnila daje Finančna intendanca, Registrski urad in Carina. Smrt uglednega moža V Gorici je umrl v soboto 17. t. m. g Josip Delpin, posestnik, star 77 let. Pokopali so ga v ponedeljek ob lepi udeležbi prijateljev in znancev. Pokojni je bil delaven mož in značajen Slovenec. Njegovim sorodnikom naše sožalje! Dmrl ]e znani fašist Pred kratkim je v neki goriški bolnici umrl dr. Armando d’Ottone, ki se je po prvi svetovni vojni naselil na Dobrovo v Brdih, kjer je strahoval s svojimi fašističnimi podvigi do razpada fašizma. Na ovadbo zavednih Bricev ga je epuracij-sko sodišče obsodilo leta 1946 na 10 let kazni, kateri pa je ušel, ker se je skrival do amnestije. Na članek pod naslovom: »Odgovornost vlade in goriških demokristjanov«, ki smo ga pretekli teden priobčili, odgovarja »Giornale di Trieste« v sredo 21. t. m. v obširnem članku in zasramovalnem slogu sledeče: da se krivično pritožujemo, da se Slovencem v Italiji godi slabo, ker imajo ti Slovenci prav povsod pravico govoriti v svojem materinem jeziku; da v občinskem svetu svojega jezika Slovenci ne smejo govoriti, ker ga italijanski svetovalci ne razumejo, medtem ko obvladajo slovenski italijanščino prav dobro; da ko trdimo, da smo nekoč Slovenci v Gorici prednja-; I.: ;.;rcd Italijani, le obujamo spomine na staro Avstrijo, kjer da so Slovenci imeli prednost v vsa/ kem oziru pred Italijani, ki da so bili zoperstavljeni. Odgovarjamo sarrio sledeče: »Giornale di Trieste« se nalašč izogiba vseh ostalih tehtnih argumentov, ki*smo jih v našem članku iznesli, ker pač ne ve, kaj bi odgovoril na resnico, da je naš jezik preganjan in zoperstavljen. Nas ne briga, če italijaski svetovalci ' sloveščino razumejo ali ne: naša pravica je govoriti naš materin jezik in, če ga oni ne razumejo, naj se ga nauče ali pa naj imenujejo tolmača. Mi se sklicujemo Vedno na pravico, ki nam jo daja božji in človeški zakon! Kar se pa Avstrije tiče, je to stara .že odkrita laž, da je Slovence protežirala, Italijane pa zoperstavljala. To laž so leta 1937 vsi itali-anski časopisi ob priliki beograjskega sporazuma odkrili, ko so pošteno priznali, da se kaj takega v Avstriji ni dogajalo. Resnica je, da so Italijani v enakem boju s Slovenci bili vedno na slabšem, in da so se po letu 1918 lotili Slovence raznarodovati krivično in nasilno! V ostalem pa ti-dimo, da so bili go; riški Italijani zagrizeni avstrijakan-ti, saj so v mnogih krajih še leta 1946, ob prihodu pariške mirovne komisije javno manifestirali za Franca Jožefa!... Leta 1947 in 1948 pa so v Bračanu pri Krminu neko tako manifestacijo ponovili! In ko so leta 1914 avstrijski žandarji naše zavedne goriške Slovence zapirali, so Italijani na te Slovence pljuvali, kot na izdajalce! V goriškem občinskem in pokrajinskem svetu sedi gospod, demokristjan, ki se je našim na Goriškem še nekaj let od tega izjavljal za moža, ki izhaja iz Avstrije in se torej zaveda dobrot, ki smo jih Italijani in Slovenci uživali v deželni avtonomiji pod Avstrijo! »Corriere di Trieste« od 11. nov. 1952 pa je priobčil članek pod naslovom »LetteTa aperta all’On. De Gpsperi«, v katerem pravi, da iz Mnogo vrst vin je letos motnih ali tudi porujavelih. In to tudi po pretakanju, kljub pravilnemu ravnanju z moštom ob trgatvi. Vzrok moramo iskati samo v gnilobi grozdja, ki je letos bila zelo razširjena zaradi pretežno deževnega vremena. Kdor je ob trgatvi pravilno ravnal z moštom, kakor smo pisali in priporočali pred trgatvijo, ta ima gotovo zdravo in stanovitno vino, pa naj še tako trdi nasprotno. Vina se o,b pravilnem negovanju sama od sebe ne kvarijo! Kako naj ravnamo z vinom, ki ima zgoraj omenjene napake oziroma bolezni? Najprej dodamo na vsakih 100 litrov po eno kockt> take imeovane »Enososina« (»Conser-vatore Marescalchi«), Teh imamo dvojne vrste, in sicer eno za črna in drugo za bela vina. Na ta način vino razkužimo in bi se moralo sčistiti, toda ne izgubi rujave barve. Da odvzamemo vinu rujavo barvo in pa tudi, če je potrebno, da vino v čimkrajšem času sčistimo, bomo vino umetno čistili, n. pr. z želatino, kar je najenostavnejše. Za čiščenje vzamemo od 10-20 gr želatine na 100 litrov vina, kakor je pač to bolj ali manj motno odnosno rujavo. Določeno količino želatine denemo v posodo (brento ali kaj sličnega) in dodamo toliko mrzle vode, da jo prekrijemo. Cez par ur, ko se želatina odmoči in zmehšča, odlijemo vodo. Nato dodamo nekoliko vrele vode, da se želatina raztdpi. Vode naj bo le nujno potrebna količina. Po moji izkušnji pa sem namesto vode uporabil vino z enakim uspehom, s to razliko, da se je želatina v mrzlem vinu nekoliko počasneje stopila. Zato bomo uporabljali vino in ne vodo, ker nočemo niti imenovati vode v zvezi * vinom! Ko se je avstrijskega arhiva izhaja, da je De Gasperi ostro obsodil Italijo, ko je ta leta 1915 stopila v vojno proti Avstriji. De Gasperi tega članka ni obsodil! Ali se ga »Giornale di Trieste« upa pobiti?... Takrat je De Gasperi sedel v avstrijskem parlamentu na Dunaju. Naš članek smo zaključili z vero v zmago, ker smo na strani resnice in pravice. »Giornale di Trieste« pa pravi, da to spominja na nekdanji Mussolinijev »vinceremo« in nas pošilja k fašistom. Odgovarjamo: Za časa Mussolinijevega »vinceremo« smo mi bili na strani pravice in resnice, ki je zmagala; fašisti pa so bili na strani krivice im so vojno zgubili! Takratni fašisti imajo še danes v svoji sredi n. pr. župana dr. Ber-nardisa, s katerim se družijo. ZOOO-Ietng kultura K seji goriškega občinskega sveta. dovolite gospod urednik, da tudi jaz nekaj pripomnim, kajti o tako »visoki oziroma stari kulturi« se je malo v zgodovini slišalo. Ali se res ne sramujejo ti italijanski svetovalci tako teptati naše najsvetejše pravice!? Sami še ne vedo, kam jih bo pripeljal njihov šovinizem! Naj se ozrejo v zgodovino! Po kakšnem zakonu ne smejo naši občinski zastopniki govoriti v svojem materinem jeziku, ki so ga govorili pred tisoč in več leti »a Goriškem in drugod?? In ko govorijo, jih smešijo na najnesramnej.ši način in podlo napadajo. Torej to dela narod, ki se hoče ponašati z 2000-le.tno kulturo!! Naša občinska svetovalca se držita zakonov in nastopata, kot se spodobi kulturnemu človeku. Ne smešita , ne zasramujeta nikogar, le pravico zahtevata# ki nam gre po svetem in 'božjem pravu. Kar pa dela svetovalec Pedroni, ko obrne hrbet in sede na mizo, pokaže s tem vso svojo kulturo, kar je sramota za vse njegove kolege, ko pokažejo, da »gliha vkup štriha«. Obžalovanja vredni so taki kolegi, da -ga ne opozorijo, da s takimi nastopi tepta v blato njihovo 2000-letno kulturo. Ce ?e hočejo vsaj nekaj oprati, naj ga kaznujejo kot oče nepokornega si-sa: hlačke dol, srajčko gor in brc-zovka naj zapoje! Da, da gg. občinski svetovalci, če tudi demokrščani, za vaše krivice, ki jih delate nam Slovencem, ve že ves svet in s tem si sebi največ škodujete! Ce hočete pravično oceniti naša dva gg. obč. svetovalca in sebe — morate reči: Naša kultura je 2000 let nazaj in slovenska nas je prekosila! želatina v brenti raztopila, vzamemo iz soda, ki mu je želatina namenjena, do pol brente vina. V brenti dobro premešamo in nato pietočimo iz brente v brento tako dolgo, da se močno speni in je tako pripravljeno za vlivanje v sod. V vino pa, ki ga hočemo z želatino čistiti, moramo kakih 12 ur prej dodati »tanin« ali po slovensko čreslovino, in sicer za polovico teže želatine, to je za 10 gr želatine 5 gr tanina. Želatina se namreč s taninom v sodu spoji in strdi ter splava na površje, od koder pade polagoma na dno. Torej, ko smo vse to pripravili, bomo tekočino želatine vlili v sod, iz katerega smo prej odvzeli nekoliko vina (za eno brento) n v sodu bomo s palico vse vino temeljito premešali. Ko smo to opravili, dolijemo prej odvzeto vino in tako napolnimo sod in ga zamašimo. Drugi dan je dobro pre-trkati po vrhu soda, da se čistilo ne oprime lesa. Cez 3-4 dni bo vino čisto. Tako vino bomo v kratkem času pretočili v čist in zažvepla* sod. Pretočiti moramo vsekakor pred nastopom toplote. HEKTARSKI DONOS KORUZE Na kmetiji bratov Salvani v mestu Brescia (v Lombardiji) so pridelali na 1 hektarju površine (10 tisoč kv. metrov) llfi.105 kvintalov koruze. In to v ravnici, ki je namakana. Na osušni njivi pa so pridelali 93.434 kvint, koruze. Na o-beh njivah so sejali križanko »Funfc G. 77«. V neki drugi osuini njivi pa so dosegli količino 94.12« kvint, s križanko »Maggola 49«. Seveda ni samo vrsta koruze merodajna za višino donosa, niti ne samo namakanje. Potrebno je globoko zimsko oranje, izdatno gnojenje in večkratno obdelovanje. O vsem tem smo že pisali in bomo tudi pred letošnjo setvijo še pisali. IZ SLO V E N I J B TRGOVINSKI VAJENCI Država se branigpredKP GOSPODARSTVOl MOTNA VINA Leto VII. - Stev. 3 DEMOKRACIJA Stran ». Svojemu rodu * voditelj in varuh Med tistimi velikimi Slovenci, ki zaslužijo časten naziv narodnih buditeljev Ln preporoditeljev, je nedvomno starosta slovenskih duhovnikov in književnikov — 90-letni msgr. Ivan Trinko. Po njem je lepa Beneška Slovenija, nekoč politično najbolj priviligirana, avtonomna slovenska pokrajina, danes pa kulturno in politično najbolj zapostavljena, spregovorila vsem SIo-\'encem .svojo tožno besedo, da še živi slovenski rod v beneških hribih, dasi od svojih srečnejših, kul-turnejših rojakov uživa tako malo ljubezni in podpore. Zdi se, da je msgr. Ivan Trinko tako rekoč moral dočakati svojih prezasluženih 90 let, da je njegov »glas vpijočega v puščavi« vendarle vzdramil vso slovensko javnost, ki danes beneške Slovence s častjo šteje med svoje drage rodne brate in^se zavzema zanje. In prav v tem duhu in občutju želimo praznovati SO-ietnico Trinkovega življenja ko; veliki življenjski praznik samega starčka monsignorja in vsega slovenskega ljudstva v Benečiji. V hribovskem svetu, v Trčmunu (<05 m), tam pod kopastim Matajurjem se je pred 90 leti (23. jan. 1S63) beneškim Slovencem in vsemu slovenskemu narodu rodil deček, Ivan, ki so mu rojenice natezale trnjevo, a vzvišeno pot. Takrat je Trčmun in še ves slovenski beneški svet bil pod Avstrijo. Pa že čez tri leta (1866) so Benečani zamenjali gospodarja z Italijo. Del slovenske zemlje in slovenskega ljudstva je bil tako odtrgan od slo venske narodne skupnosti. Po italijanskih obljubah bi se jim v novi domovini moralo začeti goditi bolje, vsaj kot nekoč v širokogrudni Beneški republiki, pa je bilo prav narobe. Slovensko ljudstvo v Avstriji si je s težko borbo pridobivalo vedno več pravic, Slovenci v zamejstvu v Italiji pa so izgubljali še tiste, ki so jih imeli. Mladi Trinko je med prvimi ‘ okusil »blagoslov« italijanske širokogrudnosti — laško osnovno šolo, ki jo je z o-smim letom začel obiskovati v Jelini spodaj pod Trčmunom. Slovenski deček se je moral — kot toliko drugih — najprej mučiti s tujim je?ikom, da je po »tuji ničnosti« spoznal svet okrog sebe in zajemal znsnje za svojo dušo. Na srečo je bila prva Trinkova učiteljica Slovenka Roza Koren, ki še ni imela v sebi laškega šovinističnega strupa. Tudi so imeli v Trčmunu slovenskega dušnega pastirja,. ljudskega pesnika Valentina Domeniša, ki je mladini vlival bož:o in domačo slovensko besedo. Nadarjeni dečko Ivan je že po treh letih svojega šolanja v Jelini šel v svet — v Čedad — in od tam v Videm v nadškofijsko semenišče, kjer je vse bilo docela laško. Po petih letih interne gimnazije in dveh letih »filozofske šole« — liceja, je v italijanskih šolah stal mladenič pred štiriletnim bogoslovjem. V klasični in italijanski kulturi razgledani dijak ni imel prilike in niti možnosti, da bi izvedel, kaj se medtem dogaja pri Slovencih onstran meje. Na srečo so pa mu pri domačem župniku Petru Podreki doli v Šempetru, kamor je spadal tud: dokaj oddaljeni Trčmun, prišle v roke tudi slovenske knjige. Slovenski - italijanski dijak se je namreč začudil, da tudi prezirani Slovenci izdajajo svoje knjige, i-majo svoje pesnike in pisatelje. Segel je po njih. Tako ga je navdušilo, da se je z vso vnemo začel učiti knjižne slovenščine in v njej tudi sam začel pesniti in pisati domoljubne članke. Skriti Trinkov pesniški in pisateljski talent se je prebudil in njegova slovenska zavest utrdila. Se več; začel se je ličiti drugih slovanskih jezikov: češčine, ruščine in poljščine. V bogoslovju je bil Trinku dober profesor in voditelj dr. Pelič ii Fojde. Po kratki vojaški službi med bogoslovjem je 20. junija 1886 bil posvečen v duhovnika. Po novi maši je ostal prefekt v semenišču, napravil profesorski izpit in poslej poučeval v semenišču latinščino in italijanščino, pozneje pa mo-droslovje in tudi slovenščino. Skoraj 60 let je služboval v semenišču, izobrazil cele rodove furlanske, i-talijanske in slovenske mladine. 2e kot iskren šolnik je Ivan Trinko s svojim vzgojnim delom svoji ožji in širši domovini storil ogromno delo, za katero so mu pre-hvaležna srca gojencev Italijanov in Slovencev. Toda Ivan Trinko poleg profesorske službe vršil za svoj slovenski narod še drugo važno poslanstvo. Predvsem je bil u-metnik: besedni, likovni in glasbeni, potem je bil znanstvenik In še politik — deželni poslanec in narodni voditelj. Ivan Trinko se je že z 20. letom oglasil v ljubljanskih leposlovnih listih s članki o beneških Sloven cih, njihovih vedomcih in divjih ženah. V »Ljubljanskem Zvonu« je r.ačel priobčevati svoje pesmi. So. deloval je tudi v »Domu in Svetu« ter y koledarjih Mohorjeve družbe (Ob 90-letnici msgr. Ivana Trinka) Po nasvetu pesnika Simona Gregorčiča je svoje pesmi izdal (1897) v samostojni zbirki z naslovom »Poezije«. To je prva izvirna u-metna poezija s skrajnega zahodnega roba domovine.' V njej je Trinko zajel beneško slovensko dušo in beneško narodno tragiko. Poslej Trinku od tam še ni bilo pesniškega naslednika. Tudi v prozi se je mons. Ivan Trinko udejstvoval. Ze skoraj proti večeru svojega življenja (1929) nam je iz beneško slovenskega pogorja podaril globoko občutene črtice in mladostne spomine z naslovom »Naši paglavci«. V svojevrstni umetniški opremi prof. Franca Goršeta je to prav dragoceno slovensko mladinsko delo. ki Trinka razodeva tudi kot spretnega pisatelja. Pred zadnjo nosti nosijo milo pesem preko planjav, tako je tudi v Trinkovi duši pela, da je moral svoje melodije — Bogu in domovini v čast — zaupat1 notam in papirju. Do 50 skladb, večjih in manjših, nam je podaril ta da rov iti beneški pevec, ki ga je nadškofijska oblast postavila tudi za kolavdatorja zvonov, da bi njihova pesem v Benečiji in po vsej Furlaniji ohranila svoj sloves. Mons. Ivan Trinko je vsekakor vso dušo bil Slovenec. Morda ga je prav slovenska narodna bolečina, ki jo je občutil ob pikrih pripombah mogočnih »kulturnih« zahodnih sosedov, da je svojim sosedom začel odkrivati tudi slovensko slovansko kulturo z italijanskimi prevodi iz slovenskega slovstva (n. pr. s prevodom Stritarjevega »Gospoda Mirodolskega« in drugih del) in tudi iz ruskega (n. pr. s prevodom Gogoljevega »Tarasa Bul-be«, Turgenjevih črtic ter Puškinovih pesmi). O svoji ožji slovenski domovini in njeni beneško-rezijanski govorici ter o poreklu je napisal mnogo člankov tudi v italijanščini. (Tudi furlanskim kulturnikom se je od- miren večer! Mons. IVAN TRINKO (foto Planinšič) vojno so si Poljaki želeli prevesti Trinkove »Naše paglavce« kot vzorno mladinsko knjigo. Umetniška Trinkova duša, ki so, jo navdale prekrasne dalje snežne kope in bližnje zeleno gričevje in sinjina čistega gorskega neba, segla tudi po sredstvih, da idilične motive svoje lepe domovine prika že tudi v podobi. Do 200 perorisb je zajel na platno in papir benešllo-slovenski umetnik Ivan Trinko. U-melnostni kritiki mu izrekajo za' nje veliko priznanje. Kakor poje vsa Benečija in pa. stir prepeva svojo narodno pesem, reke in potoki žubore prek skal in skoz soteske, zvonovi pa v ubra- dclževal -z vrednimi spomini.) Njegova italijanska slovnica slovenskega jezika ter italijansko pisani prikaz politične, slovstvene in u-meinostne zgodovine Jugoslavije sta gotovo zgradila most, da bi se naši sosedje, če bi bili dobre volje, lahko seznanili z duhovnim bogastvom slovenskega jezika in slovenske duše in preko njih tudi s kulturo drugih Slovanov. * * * Ce še upoštevamo, da je mons. Ivan Trinko vrsto let bil tudi slo-venski-beneški deželni poslanec in da je beneškim Slovencem skušal pridobiti najosnovnejše svoboščine, petem vidimo, da je za svoj zatirani beneško-slovenski rod žrtvoval srce in dušo in tudi vso energijo. Ce na političnem polju ni dosegel drugega,kot to, da so beneški Slovenci še ostali Slovenci — kljub fašizmu in nit: boljši diskriminacijski politiki sedanjih demokrščan-skih oblastnikov, potem je mons. Ivan Trinko vsekakor dobro zaora’, v beneški zemlji. Njegova setev v vročem znoju bo gotovo obrodila desetero! Klanjamo se pred veličino velikega .Slovenca s skrajnega slovenskega zahoda. To je bil mož! Daj mu Bog še dokaj časa uživati blag »Šhanilai na tržaškem radiu** Par besed ob težkih obtožbah proti slovenski radijski postaji V zadnjem času se je pojavilo v slovenskem zamejskem tisku nekaj zelo težkih obtožb proti slovenski radijski postaji v Trstu in proti njenemu slovenskemu a tudi zavezniškemu vodstvu. Tako je »Svobodna Slovenija«, ki izhaja v Buenos Airesu, v svoji številki z dne 13. novembra objavila med »Novicami iz Trsta«, da je »g. prof. Jože ki so neugodne za Tita in njegov komunizem itd. »Ker si česa takega ni moči misliti, mora torej odgovornost za tako ravnanje biti nekje drugje,« zaključuje člankar v »Katoliškem glasua svojo misel. Pred tem pa je povedal: »To vse lahko spada v okvir ,modre’ zavezniške politike do komunizma in kvečjemu še v okvir večerij ravnatelja te postaje s predsednikom Peterlin, ki je sedem let neumorno delal pri Zavezniški radijski posta- j tržaške Osvobodilne fronte.« ji, sedaj za to delo dobil priznanje v obliki odpusta iz službe«. »Katoliški glas« pa je v svoji številki z] Tudi brez kopice pritožb, ki se nanašajo na zadržanje Radia Trst dne 8. januarja 1.1. zapisal: »Na- Ul- do raznih prosvetnih prireditev vajeni smo tudi, da se zadnje čase katoliških krogov, so to vsekakor pod raznimi pretvezami odpuščajo zelo težke stvari in ne bi bilo prav. in odrivajo od vpliva uslužbenci« (.tu sta v članku dve enaki vrsti, po smislu manjkajo besede »znani« ali »ki se odlikujejo«) »po svojem protikomunističnem prepričanju .ter po svojih zaslugah za dosedanji u-speh te radijske postaje med Slovenci.« Poleg tega je »Katoliški glas« v istem obširnem članku ugotovil, »da se mu zdi nemogoče, da bi odgovorni zavezniški ljudje trpeli ali da gremo enostavno mimo njih. Ce bi bilo vse to res, potem je pač člankar v »Katoliškem glasu« dne 15. t. m. upravičeno zapisal, da je #v Trstu sedaj drugi velik škandal na slovenskem radiu.« Ker smo pa mi v Trstu in ker nismo o vsem tem, kar je bilo zgoraj zapisano, razen izpremembe zavezniške politike do Tita in vseh zadevnih posledic, ki prihajajo do izraza tudi v delu tukajšnjih za celo naročali stvari, kakor jih na-^ Vezniških ustanov, prav ničesar slivama,« t. j. objavljanje raznih ko-|jajj se je naj urednik obrnil ne-munističnih, kulturnih prireditev po radiu, nastopanje titovskih Pre-I Junkcionarje šali, se je naš urednik obrnil neposredno na poklicane zavezniške davateljev na radiu, črtanje vesti Kal Je d resnici „mau-tnaii"? Ko so leta 1890 prišli Angleži v Kenijo, so našli čudovite travnate predele ob vznožju gorovja Kenija (17040 angl. čevljev — 5125 m) popolnoma zapuščene. Roparska krdela plemena Massai so razgnala prvotne prebivalce z rodovitnih poljan. Angleži so priliko izkori-stiji in proglasili v tem trenotku nenaseljeno pokrajino za »kronsko deželo«. Zemljo so porazdelili med bele priseljence. Medtem pa so se divji Massaiji pomirili in povsem prestali s svojimi roparskimi pohodi. Prejšnji naseljenci iz rodu Kikuju so se spričo pomirjenja dežele oglasili z zahtevo, naj jim nova oblast vrne nasilno odvzeto zemljo. Tako je pričel posestni prepir, ki traja že nad 60 let. Angleži so pogostokrat poskušali izvesti novo porazdelitev dežele in polnih šest desetletij so zasedale razne korriisije, ki naj bi to delo izvršile. En agrarni zakon je sledil drugemu in končno so 42700 kvadratnih kilometrov visoke pla note dodelili belim priseljencem, 128000 kvadratnih kilometrov pa s'- prepustili plemenu Kikuju in njihovim domačinskim sosedom. Pleme Kikuju se ni vrnilo na rodna tla kot celota, pač pa so se stari naseljenci vračali posamič. Tako je nenadoma vzbrstelo do takrat neznano vprašanje osehne lastnine. Mali posestniki so kaj hitro padali v skusnjavo, da svojo zemljo prodajo. Armada ljudi brez zemlje je naraščala. Civilizacija je nadomestila motiko s plugom. Poljsko delo so opravljali hitreje in u-činkoviteje kakor v preteklosti in pleme Kikuju je upravičeno zahtevalo več zemlje. Prebivalstvo se je hitro množilo in z žejo po zemlji se je večala napetost med črnci in belci. Evropski in afriški načini bojevanja prizadevajo vsaki kolonialni sili številne preglavice. Pleme Kikuju je napovedalo belemu plemenu boj z uporabo vseh načinov bojevanja. Kot pretvezo so navajali za evropska ušesa nekoliko čudne razloge. V vseh predelih Afrike je Nova jugoslovanska ustava mešanica anarhizma in amerikanizma (Nadaljevanje s 1. strani) Sveti proizvajalcev, ki so postavljeni z zadnjimi jesenskimi volitvami tako v parlamentih posameznih republik, kakor tudi v krajevnih občinskih upravah, naj bi imeli pravico soodločevanja v vseh javnih zadevah. Kljub zelo dolgočasnim razpravam v skupščini, kateri je bilo že v naprej zaukazano, naj posluša in pritrjuje vsemu, kar so oblastniki spoznali za dobro in pravo, se je vendar oglasil k besedi beograjski poslanec, prof. Moskov-ljevič, ki je parlament opozoril -kf.kor poroča »Slovenski poročevalec« — da se z uvajanjem Sveta proizvajalcev krši načelo o enakopravnosti državljanov. Predvsem imajo, po njegovem mnenju, proizvajalci po dva glasova, medtem ko se morajo ostali državljani zadovoljiti samo z enim. Nadalje nima vsak glas proizvajalcev enake vrednosti, kajti posamezne gospodarske panoge niso v »Svetu proizvajalcev« zastopane po številu pripadnikov, pač pa po doprinosu njihovega prispevka k skupnim narodnim dohodkom. Z vso pravico je Moskovljevič označil tak postopek kot reakcionarni povratek v dobo družbenih privilegijev. 1 Seveda so komunistični oblastne-ži Moskovljevičevo kritiko zavrnili. Morda pa je bila ta poteza beograjskega poslanca preračunana na zgolj propagandni učinek, kakor je bil tudi tisti osamljeni glas proti Titovi izvolitvi. Oboje naj bi dokazovalo, da je pod novim poglavarjem tudi kritika dovoljena. Pri prihodnjih parlamentarnih volitvah bosta za vsak sedež —- kakor smo že svoječasno poročali predvidena po dva kandidata, tako da bo ljudstvu dovoljena malenkostna izbira. Opozicijske stranke pa bodo tudi nadalje počivale ker se Tito pač predobro zaveda kako kratka bi bila njegova slava če bi ljudstvo svojo voljo izražalo po demokratičnih načelih. Prva zbornica bo zasedala stalno in njeni člani bodo prejemali državno plačo. Tako ima Titova Jugoslavija odslej poklicne parlamentarce. Veliko vprašanje je, če bo Narodna skupščina po novi ustavi v resnici tisto mesto, v katerem se odloča usoda državljanov, oziroma če bodo te odločitve tudi v bodoče diktatorsko pridržane »Politbiroju« kakor so bile doslej. Politbiro so sicer na zagrebškem kongresu KP prekrstili v »Izvršni odbor Centralnega komiteja«, stranko pa preimenovali v »Zvezo komunistov« vendar kaže, da se v bistvu ni ničesar spremenilo. Tudi nadalje bo Titovi Jugoslaviji vladala dikta tura ene same stranke, ki pritiska strahuje in odstranjuje svoje nasprotnike z orjaškim aparatom taj ne policije. Edina značilnost v spremembah notranjega življenja Titove Jugoslavije se odraža v formalni utrditvi Titove osebne oblasti. Z nekaterimi spremembami so bili vse; kakor postavljeni pogoji za morebitno jutrišnjo vojaško diktaturo, če bi se za njo pokazala potreba. Na drugi strani je partijo kot množični temelj svoje oblasti potisnil v ozadje, jo prečistil in samo prekaljene partijske miljence spustil skozi vratca »Zveznega izvršnega odbora«. Tako se je Tito spretno zavaroval na vse strani za vse more-bitnosti, ki bi jih znale zahtevati bodoče njegove osebne ambicije. Ob zaključku naj omenimo, da so bili medtem zapriseženi novi državni tajniki, ki so: za zunanje| zadeve, general Kosta Popovič, za) notranje zadeve Svetislav Stefanovič, za narodno obrambo, general Ivan Gošnjak, za gospodarske zadeve Dušan Calič. za proračun in upravo Raje Nedeljkovič. Tudi podtajnike so že imenovali. Rankovič bo seveda še nadalje odločal o življenju in smrti vseh jugoslovanskih državljanov, ki so mu na doseg. Vukmanovlčbo vodil industrijo, Milentije Popovič pa finance. Prav tako ostajajo na krmilu Timove Jugoslavije kvadrumviri KPj Edvard Kardelj. Rankovič, Djllas, in Moša Pijade kot podpredsedniki »Zveznega izvršnega odbora«. Boris Kidrič bo verjetno odšel v pozabljenje.... navadi običaj obrezovanja deč kov in tudi deklic. Operacije vršijo pri deklicah stare ženice zelo preprosto in naravnost -brutalno. V mnogih slučajih nastajajo pri otrocih težke okužbe, katerim sledijo prave pohabljenosti. ’ Verski misijonarji so se desetletja borili proti kvarljivi razvadi in imeli pri tem tudi uspehe. Ampak misijonarsko delo je izzivalo odpor, ki se je organiziral v tajnih zvezah v obrambo starih navad. Vse to se je dogajalo 1. 1915. Tajna zveza je hujskala pleme Kikuju proti misijonarjem in terorizirala ljudstvo. Starše, ki svojih o-trok niso pošiljali na obrezovanje, so pobijali, njihove domove požigali, polja opustošili. Deklice so nasilno obrezovali. Misijonska zavetišča so plenili, šole opustpšili. V šolah »Gospel Missionary Sjo vidimo v vsaki komunistični državi, in sužnost ljudskih množic, ki jih ti nasilniki krote z nagobčnikom, z bičem in s postavo, nam kričeče dokazuje, kako zlagano je komunistično geslo o vodstveni vlogi tako imenovanega »ljudstva«. Sam komunizem ne bi bil sloven-tkega naroda nikdar zasužnjil, če bi se znaten del slovenskega razumništva ne bil izneveril svojemu ljudstvu in samemu sebi; če se ne bi bil vdinjal tuji modrosti in tu-gim gospodarjem samo zaradi tega, 4a bi se, četudi za ceno krvi, razdejanja in narodne nesreče, prikopal do korit im do oblasti, Ta naša lastna bridka izkušnja nam priča, kaj se kakemu narodu lahko zgodi, če se pokvari njegova sol — njegov razumniški sloj. ttkratu nam to po svoje priča, kakšno usodno vlogo ima razumnik v našem narodu. Toda ni vedno nujno, da je takšnih nesreč kriv samo razumnik. to se lahko zgodi tudi tedaj, kadar se narodnega vodstva polaste politični špekulanti, koristolovci in ■tesposobni sebičneži. Ti pogosto z demagogijo in lažjo zaslepe ljudstvo, da svojih pravih, vodnikov «e mara več poznati, ne priznati #im vloge, ki bi jo morali imeti. V takem primeru se razumništvo razočara in odtegne svoji prvi in pravi nalogi, ali pa iz užaljenosti »vije v povsem napačno smer ir> potegne še narod za sabo. Tud; takih vzgledov imamo v naši politični in narodni zgodovini žal precej. Posebno važne so naloge razumništva pri majhnem narodu, kjer vsak človek, zlasti pa razumnik, pomeni nepremično več, in ima torej tudi neprimerno večjo odgovornost, kakor pri velikem. To velja ta ves slovenski narod, še posebej p« za Slovence na teh področjih. Tržaški in primorski Slovenci so earadi fašističnega zatiranja četrt stoletja ostali brez vsakega razum-niškega naraščaja in torej tudi brez pomladitve svojega vodstvenega sloja. Fašizem, ki se je dobro zavedal, da je razumnik sol in luč naroda, je skušal z brezobzirnim preganjanjem, pobijanjem, obsodbami in krivicami slovensko razumništvo tukaj povsem uničiti. To ie mu je, žal, tudi v veliki meri posrečilo. Komunizem ne bi bil nikoli mo-£ei zavesti tolikšnega dela slovenskega ljudstva na Primorskem, če bi bili primorski Slovenci v najusodnejši uri imeli prave, zavedne in trdne vodnike. Komunizem se je tega zavedal in skušal še tisto, kar ■je ostalo, ali pobiti ali pa z obrekovanjem in lažjo pri ljudstvu onemogočiti. To dela še zdaj. Dobro namreč ve, da mu bo tudi tukaj odklenkalo tedaj, ko bo primorsko ljudstvo spet imelo pravo narodno inteligenco, ki bo svojo vodstveno nalogo vestno in neomajno izpolnjevala. Zaradi vsega tega je zlasti tukaj vsak pravi slovenski razumnik še neprimerno dragocenejši in njegove naloge dosti večje. Slovenska demokratska zveza se teh resnic do dna zaveda, saj je bila prav peščica redkih poštenih razumnikov tista, ki jo je poklicala v življenje, da reši za Slovence na Cržaškem in Primorskem, kar se rešiti da. Dobro vemo, da bomo svoji veliki nalogi — rešitvi in o-hranitvi slovenstva na zahodni meji našega naroda — kos samo, če bomo k temu delu pritegnili vsakega razumnika, ki je vreden tega •mena, in če -bomo z delom in vzgle- dom svojemu ljudstvu vzgajali nov vodstveni rod. Enako se mora pa tudi vsak, prav vsak slovenski razumnik zavedati, kje je danes njegovo mesto. Sramotno je, odtegovati se svoji prvi nalogi, če slovensko ljudstvo tukaj silo trpi. Se bolj sramotno je, če bi slovenski razumnik tukaj tik ob meji največjega suženjstva, kar jih pozna človeška zgodovina, prostovoljno ali iz strahu hlapčeval ideologiji in sistemu, ki sta tako onesrečila njegov lastni narod. Danes se ves svet bori za končno svobodo, katere zmaga je že na obzorju. Kdor se temu boju ne pridruži, zagreši izdajo nad lastnim narodom in vsem svobodnim človeštvom. Slovenski razumnik tukaj, bodisi domačin ali nedomačin, ima edinstveno priliko in možnost za izpolnjevanje svojega poslanstva; priliko in možnost, kakor ni dana razumniku nobenega drugega naroda za železnim zastorom. Edino slovenski razumnik lahko tukaj v svobodi živi med lastnim narodom in to-lej lahko svobodno izpolnjuje svojo veliko nalogo. Slovenski ljudje na teh področjih potrebujejo vodstva bolj kakor kruha. Zaradi tega se mora slovenski razumnik prav tukaj ves dati svojemu narodu ter res živeti iz njega in zanj. Naše ljudstvo tukaj bo šlo 1» pravi poti le, če bo videlo in čutilo, da gredo do konca ■z njim tudi -tisti, od katerih pričakuje rešitve. Slovenski razumnik je svojo na- logo 'tukaj dolžan izpolnjevati tudi zaradi samega sebe. Vojna, revolucija, trojno suženjstvo — vse lo ga je moralo poučiti, da bo tudi zgolj človeško mogel živeti samo kot Slovenec med svobodnimi Slovenci. Brez tega tudi zanj ni ne kruha, ne življenja. Oboje si bo zagotovil, če bo zdaj svojo nalogo v lastnem narodu do kraja izpolnil. Nobena skupina in nobeno politično gibanje razen Slovenske demokratske zveze danes slovenskemu razumniku te vloge ne priznava. Vsi ga hočejo imeti samo za brezimnega hlapca in ga ponižujejo na stopnjo propagandnega kričača. Nihče, razen Slovenske demokratske zveze mu tudi ne nudi možno7 sti, da bi svoje vodstveno poslanstvo izpolnjeval tako, kakor terja--ta od njega čas ter odgovornost do naroda in do njegove bodočnosti. Samo Slovenska demokratska zveza tudi v svojem programu in svojem delu zahteva, da je treba slovenskemu razumniku dati v narodu tisto besedo, tisto mesto in tak materialni položaj kakor ga zaradi svojega pomena zasluži. Slovenski razumnik ne more biti hlapec nikomur razen resnici in domovini. Razumnik, ki ni 'svoboden, pa imena vodnika sploh ne zasluži, saj pelje svoje rojake lahko samo v sužnost, nesrečo in polom. Ce kateremu Slovencu, potem je slovenskemu razumniku mesto v Slovenski demokratski zvezi, pa nikjer drugje! laina dela « Trstu Na seji 13. t. m. je obč. svetnik dr. J. Agneletto interpeliral -zarad} razsvetljave ulice Panzera v Bar-kovljah, ki je glede luči zelo zanemarjena in so pešci v nevarnosti. posebno ob dežju. Prav tako se je pritožil dr. Agneletto, da je steza, ki vodi od državne ceste v Grljanu proti miramar-ski postaji popolnoma brez vsake razsvetljave, tako da so pešci po oni ozki stezi med dvema zidovoma ponoči v resni nevarnosti. Kakor v Barkovljah, tako tudi v Mi-ramaru, kjer hodijo ribiči in drugi prebivalci s Kontovelja ob vsaki nočni uri, bi se z malo svetilkami odpomoglo in ni treba čakati, da se prične izvajati načrt o razsvetljavi izven mesta. Odbornik Carra je odgovoril, da so ta dela že predvidena in da se bodo izvršila. Dr. Agneletto je končno vprašal, kaj je s cesto, ki mora spojiti držaj/no cesto Barkovlje-Sesljan z vodovodno cesto Avrižinke. Podžupan inž. Visintin je odgovoril, da je načrt že napravljen, da pa je odvisno od sredstev, ki jih bo občina v letu 1953 dobila na razpolago za javna dela, če in kdaj bodo pričeli -ker. ali brez vrat, stropa, podov in podobno. Cas bi bil, da bi popravili krivico, ki so jo naredili ‘tej vasi, ki je V zadnji vojni največ žrtvovala v človeških in materialnih žrtvah. PRAPROT Domačini v Praprotnem so se pritožili na področnega poveljnika, gen. T. J. Wintertona, zaradi ohup-nega stanja cest. G. general je takoj poslal v Praprot posebno komisijo, ki je pregledala ceste in ki bo dala ugodno mnenje o potrebi nujnih testnih del. Na občinski upravi v Nabrežini smo izvedeli, da je nemogoče izvesti ta dela s sredstvi fonda za zimska dela, ker morajo biti za to določeni posebni fondi. Razen tega mora ta dela izvršiti Uprava državnih cest — USVS. Praznih sv. Antona v Borštu Kdo ne pride rad v Boršt ob go-dovanju našega farnega patrona, ko si lahko privošči dober prigrizek in kozarec domačega vina? Saj je ta praznik v času, ko si človek lahko malo oddahne in se tako lahko pripravi za skorajšnje pomladansko delo. In res, vsako leto vidimo prihajati zlasti Tončke, tako da dajo du-> ška svoji notranjosti in svojemu duševnemu življenju. Da bo ta dan bolj popoln je tudi prosvetno društvo »Slovenec« kot vsako leto nekaj prispevalo. Priredilo je pevski koncert', ki je imel namen, pokazati našemu ljudstvu krasoto slovenske pesmi, ga vzpodbujati k narodnemu in kulturnemu delovanju v nadstrankarskem smislu. Imel je tudi namen zbližali vse domačine ne glede na njihovo mišljenje, ublažiti strankarsko sovraštvo, ki se je na žalost tako razši-rilo med ljudstvom. Tega poslanstva so se zavedali Borštani, ki nosijo v svojem srcu kot naivečjo svetinjo izročilo svo-j jih pradedov. Borštani niso nikdar klonili in so utrpeli tudi marsikatero žrtev. Na koncert so bili povabljeni pevski zbori iz sosednih vasi. Sodeloval }e moški »bor iz Doline pod vodstvom g. Cvetka Marca, ki jt s svojimi mogočnimi pesmimi kar očaral poslušalce. Tudi mešani zbor iz Boijunca je pod spretnim vodstvom g. Draga Žerjala žel veliko odobravanje. Najbolj pa moramo seveda pohvaliti domači zbor' pod vodstvom g. Draga Petarosa. Na žalost ne moremo mimo dejstva, da ne bi omenili, da je moški zbor iz sosedne vasi sodelovanje od-< klonil. Ne moremo doumeti, kaj' ta zbor čuti!? Kaj se za tem skriva? • * • S pridelkom oljk smo kar zado voljni, saj so dale od 20 do 26 odst Razen »oljnarne« v Plavjah, ki pr.e dela do 40 stotov oljk na dan, ima* mu po drugih vaseh še vedno pr votne stare gljnarne, ki zmorejo komaj do 5 stotov oljk na dan. • • • Ceste s* pa res obupne zlasti skozi vas. Te bi bile primerne za stare čase, ko'so vozili po naših vaseh potrpežljivi konjički, katerim se ni tako mudilo kot današnjim motornim vozilom, ki v par urah zgre-bejo vse še tako skrbno zasute poti Zato ni druge rešitve kot tlakovati pot skozi vas ali pa prepovedati vožnjo s preveliko brzino. spremembami in prilagoditvami tudi na našem ozemlju? Ni dovolj izgovor področnega predsedstva, da niso pristojni reševati .te zadeve, ker to spada v okvir vladne pristojnosti. Katere vlade pa? Izmika se tudi tržaška občina, ki je patron openske farne cerkve. Pri tem navaja iste razloge kot področno predsedstvo. To stanje traja že osem let. Vsekakor je to dejstvo sramotno za našo javno upravo! Openci so prepričani, da bi tukajšnja oblastva našla primerno pot za ureditev zadeve, če bi bila prizadeta kaka italijanska župnija. Na primer frančiškanska cerkev v Rossettijevi u-lici, ki je bila prav tako bombardirana med vojno. Z izrednimi finančnimi sredstvi so jo le popravili. Zakaj pa ne bi kaj takega napravili tudi za opensko župnišče, ko bi bila za to potrebna sredstva mnogo manjša od onih, ki jih je zahtevala omenjena cerkev v Rossettijevi ulici? TISTI, KI ODHAJAJO + Vinko Mikuličic Kdor se je okrog poldne šetal po morski obali od bližine Sv. Andreja pa do Velikega trga, se je mogel srečavati z nekim na videz starejšim gospodom, ki je vsak dan šel na ribarnico in se kaj rad razgovar-jai 1 našimi pomorci in ribiči. Razgovor je tekel živahno. Bil je prepričljivega in umerjenega na-stojpa ter njegove močne obrvi so se značilno premikale.. Vsak dan je imel krog sebe veliko število poslušalcev. Zvečer je pa posečal kavarno »Transalpina«, igral tamkaj šah ter v svojih razgovorih kazal izredno sj?osobnost opažanja. Njegova sodba je bila vedno zanimiva. Tudi kadar se vsi niso mogli strinjati z njim, je bilo njegovo mnenje vedno čvrsto utemeljeno in podkrepljeni. V zadnjem času je precej naginjal k sodbi, da je vstf pravica na strani današnje Jugoslavije-,- !V$e" aloApa' da*'izhaja’ s’ st?a'ni njenih nasprotnikov, v čemer sr( pač'niso vsi strinjali z njim. Vendar so pa bili vsi zložni v tem, da je vedno navdušeno in goreče zastopal našo stvar ter da lo ga spoštovali in cenili tudi Italijani, 'čeprav je med največjimi nasprotniki našega naroda visoko dvigal našo zastavo. Vinko Mikuličic se je rodil v Bakru leta 1889. Oče mu je. bil pomorec in tudi mati, energična Petriča Karjolič, je izhajala iz rodbine pomorcev. Tudi on sam je bil gojenec bakarske, tedaj edine 1 pomorske šole s hrvatskim učnim jezikom, na kateri se je izučil pomorstva in napravil kapitanski izpit. Vendar je 'pa že izza mladih let trpel na srčni hibi, zaradi katere se ie moral kmalu zateči v pisarniško službo, iz katere Se- je -umaknil v zatišje, ko mu srfce tudi te ni več dopustilo izvrševati. Od tedaj, bilo je leta 1938, se je Vinko Mikuličič umaknil v zatišje in ostal delaven le še družabno. Najboljša tržaška družba ga je vzljubila, cenile so ga posebno dame, ki jim je godil njegov vedno prikupen nastop. Doba fašizma tudi zanj ni minita brez nezgode. Leta 1942 je moral zapustiti Trst za dve leti. Ta pomorec se pa ni mogel znajti iz-: ven obmorske sredine, s katero je. bil tako globoko duševno zrastel.i Tako je dočakal leto 1945. In od tedaj, kot da mu je srce ozdravelo in je on idealizirajoč vse, kar ga ie vezalo na domovino, nastopal kot živi poborniK Jugoslavije. Ko se ie na vidiku pojavila možnost, da se spet povrne iz internacije v Trst in v svoj rodni Bakar, je bil rnesrečen. Koliko breznlačnih po* šiljk 'je odpremil! Kolikim liudem, k: so bili v stiski, je pomagal.... Ko ie minulega decembra ob nai-veSii nevihti krenil v svoie liublie no Primorie, kdo bi bil tedai pomislil. da ie bilo to niegovo potn vatli*1 -tudi noslednie? Vrnil se ie domov razžariene«a lira zaradi navdušenosti nad toliko izkazano mn liiibpzniio in hvaležnostio. Toda to ie bila nVeova posledn,a. pravzaprav TM-pdzadnia r>of. Ka;H. se «tru;»i> znašel doma v Trst" nlobii*> kot. kdai koli u?ivli.ainč sp v svetlost snominov in izkazov glo URARNA boke privrženosti, ga zajame stara bolezen, v začetku zavratno, končno pa 2 vso silo, in ji ni odolel. »Saj to je hropec,« se je izvilo ir njegovih ust, ko .ga je zgrabil smrtonosni krč. In .izdihnil je svojo plemenito dušo. Sneg je naletaval 1» Bakru ua burja je rnela po Primorju, toda vse to ni motilo, da bi dirljiva povorka ne prišla nasproti njegovim posmrtnim ostankom, ko so jih ie. Trsta pripeljali dne 6. januarja. Na obali so meščani sneli z voza krsto z njegovimi smrtnimi ostanki. Solznih oči ga je spremila množica poslednjemu počitku. Človek, ki je ljubil svoj narod dokler jr bil živ, je našel svojo poslednjo srečo, da ga je z obema rekama sprejela njegova rodna gruda. DAROVI: Gospod S. iz Devina Je~ daroval -za Uršičev sklad 21500 iu\. .Lepa hvala. knjige Uprava lista ima na prodaj naslednje knjige: •••-> ' Vinko B e 1 i č i č . »Slovenska ttr-ska pesem«, cena 350 lir, za študente 300 lir. BVance Prešeren: »Krst pri Saviči«, cena. 250 lir. ‘ Dimitrij Jemc: »Večerne pesmi«, zbirka, cena 400 lir. Ferry B u k v ič : »Brezdomci«, roman, cena 800 lir, za študente 600 ?ir- . Ivan j o n t e z : »Jutro brez sonca«, roman, cena 600 lir. Bogomir Cokel} : »Zgodovin- ski razvoj Trsta«, brošura, cena-60. lir. Ivan Ahčin: »Ob jubileju«, cena 350 lir. UCITELJICA ISCE ZAPOSLITVE kot vzgojiteljica ali inštruktorica ljudskošolskih ali nižje-srednješolskih učencev. Naslov na upravi lista. ' Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«,., d. d. v Tr*tu ZDRAVNIK Dr. FRANJO DELAK v TRSTU sprejema od 15,-17. ure. v ulici Commerciale* št. 10-11, Pokličite tel. št. 31813 Stanovanje: Strada di Fiume 20/II1 MiZBPji I Deske smreko- hmetovalci | ve, macesnove podjetniki * in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje 1 TEL. 90441 CALEA TRST Vlal« Sonnlno, 2 4 UL. ROMA 19 ZLATARNA VKLIKA 1 ZB l RA, PO ZARES KONKURENČNIH CENAH ! j LASTNA DELAVNICA. KUPIM IN ZAMENJAM ZLATO, SREBRO IN DRAGULJE.