LETO XXIV ŠT. 1-144
lil 19832 7
LJUBLJANA, MAREC 1986
• v;
IZ VSEBINE:
GOSPODARJENJE V DINOSU	KRITIČNO O KRITIČNI ANALIZI
V LETU 1985
PRIPRAVLJAMO SE NA KONGRESE	OBISKALI SMO DELOVNO ENOTO KOČEVJE
VLADIMIR KRALJ - PONOVNO GENERALNI DIREKTOR
ŠKARJE ARNOLD ŽE OBRATUJEJO

GOSPODARJENJE V DINOSU V LETU 1985
Obravnava in sprejem zaključnega računa za leto 1985 je za nami. Obširneje smo lahko o rezultatih gospodarjenja za preteklo leto slišali na zborih delavcev, izvleček iz poslovnega poročila pa prebrali v zadnji številki biltena INFORMATOR. Kljub temu pa ne bo odveč, če v glasilu zapišemo, kakšni so bili rezultati poslovanja v naši delovni organizaciji v prejšnjem letu.
Vedno, ko obravnavamo rezultate gospodarjenja, nas najprej zanima, ali jih lahko z eno besedo označimo kot dobre ali slabe, vendar je taka oznaka vedno odvisna od tega, s čim smo te rezultate primerjali.
Za rezultate poslovanja DO DINOS v letu 1985 bi lahko rekli, da so v primerjavi z rezultati večine gospodarskih OZD v Sloveniji še vedno dobri. Doseženih preko deset (10,340) milijard celotnega prihodka, preko dve (2,065) milijardi dohodka in še posebno preko eno (1,037) milijardo dosežene akumulacije je dosežek, ki ga marsikatera OZD v preteklem letu ni dosegla.
Ker je te rezultate DINOS dosegel z le 493 delavci, pomeni, da je vsak delavec v povprečju ustvaril za 4.189.206 din dohodka, 3.479.563 din čistega dohodka, ustvaril za 2.104.763 din akumulacije in prejel za to v povprečju na mesec 75.679 din čistega osebnega' dohodka.
Posebno uspešni so bili delavci DO DINOS pri doseganju količinske realizacije, saj so predelali in prodali kar za 11 % več ton blaga kot v letu 1984 in so presegli plan za 4 %. V povprečju na delavca to pomeni že 442 tone
predelanega in prodanega blaga, kar tudi pomeni, da je fizična produktivnost porasla za 4,8 % glede na preteklo leto. TOZD Priprava odpadnih surovin je v količinski realizaciji dosegel še posebno dober uspeh, saj je delavec tega TOZD v povprečju predelal 611 t in povečal fizično produktivnost za 12,1 %.
K takemu uspehu na področju fizične produktivnosti je nedvomno veliko prispevalo stimulativno nagrajevanje delavcev (sistem „K"), ki delavce vzpodbuja k veliki intenzivnosti dela na vseh področjih. Plan količinske realizacije je bil visok, vendar je spodbuda delavcem, da bodo za vsak odstotek preseganja plana nagrajeni za enak odstotek povišanim osebnim dohodkom, delavce motivirala za dodatne napore.
Glede na vloženo delo tako nihče ne more trditi, da so delavci DO DINOS prejemali previsoke osebne dohodke. V letu 1985 je DINOS nadaljeval poslovno politiko iz zadnjih let, v kateri je posebno	poudarjena pro-
izvodna in prodajna aktivnost in tendenca, da se dohodek pridobi z delom, ne pa s konjunkturnim posojanjem	denarja oziroma
ustvarjanjem visokih razlik v ceni na račun organizacij, od katerih odkupujemo koristne odpadke. Tako je ustvaril v meničnem prometu in s posojanjem denarja le din 160.000.000 prihodka več, kot je imel stroškov v tem prometu, od 630.000.000 sredstev združenih v programe poslovnih partnerjev pa je prejel v plačilo le 26,392.120 din, kar bi pomenilo, da je bila povprečna obrestna mera 4,2 %, seveda pa je treba upoštevati, da bodo te dolgoročne finančne naložbe v prihodnjih letih le prinesle več denarja (povprečna mera donosnosti naj bi bila vsaj 30 %), saj je v letu 1985 za mnoge še veljal moratorij v odplačevanju. Prav tako sta v preteklem letu le dve delovni enoti v TOZD ROS povečali pridobljeno vrednost na kg fakturiranega blaga za višji odstotek, kot so porasla porabljena sredstva v TOZD, če pa upoštevamo tudi raven dosežene pridobljene vrednosti, je le delovna enota Slovenske Konjice dosegla tako razliko v ceni oziroma pridobljeno vrednost, ki je podprla rast dohodka. Vse druge delovne enote z rastjo pridobljene vrednosti niso uspele slediti rasti porabljenih sredstev na ravni TOZD ROS.
V povprečju pa smo na ravni DO DINOS s 100 din vloženimi v nabavno vrednost dosegli 38 din pridobljene vrednosti, kar pomeni glede na prej obrazloženo, da je bil denar vložen v proizvodno dejavnost bolj donosno
kot v gole finančne transakcije. Treba pa je upoštevati, da so bile prav finančne naložbe ponekod ključnega pomena, da se je proizvodna dejavnost normalno odvijala, saj je bilo kar 55% finančnih naložb usmerjenih poslovnim partnerjem, ki dobavljajo koristne odpadke delovnim enotam, ki dosegajo podpovprečno razliko v ceni.
Lahko bi navajali še druge podatke, vendar menim, da nekaj dosedanjih dovolj dokazuje, da DINOS ni dosegal svojih rezultatov z izkoriščanjem izjemnih ugodnosti na trgu oziroma obrestmi, temveč s trdim delom svojih delavcev.
Kot vemo, je DINOS v letu 1985 izvajal tudi vrsto zelo pomembnih investicijskih aktivnosti — predvsem izgradnja Predelovalnega centra Ljubljana ter terminal v Celju pa tudi vrsto drobnih investicij, ki so izboljšale delovne razmere na delovnih enotah. Te investicije v preteklem letu še niso dajale ustreznih rezultatov, saj te rezultate pričakujemo šele v letu 1986 in naslednjih letih. V teh investicijah (posebno v dveh največjih) so seveda vezane za DINOS sorazmerno velika sredstva, s katerimi bodo delavci ustvarili ustrezno presežno vrednost šele, ko bodo ti investicijski objekti začeli delovati v polni meri in dosegati planirane zmogljivosti. Z doseganjem ustrezne donosnosti teh sredstev bo tudi doseganje dobrih poslovnih rezultatov. DO DINOS olajšano.
Kot posledica vseh opisanih dejstev se je v letu 1985 izkazalo, da DINOS ni mogel doseči takih poslovnih rezultatov, da bi obdržal dosedanji visok delež akumulacije v dohodku (55,3 %). Dohodek je porasel le za 63 %, tudi kot posledica padca ekonomičnosti poslovanja za 5 %. Ker smo morali stimulirati delavce za dosežen porast produktivnosti dela, so sredstva za osebne dohodke in skupno porabo porasla za 76%, kar je dopuščalo porast sredstev za akumulacijo le za 48 % oziroma zahtevalo znižanje
deleža akumulacije v dohodku za 5 indeksnih točk oziroma za 9,1 %.
Iz nekaterih prej opisanih razlogov je bil padec deleža akumulacije v dohodku pričakovan. Če želimo izpeljati poslovno politiko, ki smo si jo zadali, moramo tudi v prihodnje razmisliti, ali je tako visok delež akumulacije v dohodku (55,3 %), kot smo ga dosegali dosedaj, za DO DINOS potreben oziroma ali je potrebno zagotavljati tako visoko akumu-lativnost dejavnosti, ki jo DINOS izvaja.
Nedvomno mora za to dejav-
nost veljati taka stopnja akumulacije v dohodku, ki bo po eni strani družbeno upravičena in bo dopuščala ustrezen razvoj dejavnosti, po drugi strani pa bo dopuščala take osebne dohodke in skupno porabo, da bodo delavci DO DINOS lahko nagrajevani po vloženem delu in rezultatih dela in bodo dovolj stimulirani, da te rezultate še naprej izboljšujejo.
Ob upoštevanju vseh dejavnikov poslovanja torej menimo, da so doseženi rezultati v letu 1985 dobri, predvsem pa, da so doseženi z
velikim prizadevanjem in intenzivnostjo dela delavcev DO DINOS, zaradi česar tudi menimo, da je predlagana razporeditev dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke primerna.
V planu za leto 1986 pa je treba določiti tako stopnjo akumulacije v dohodku, ki nam bo omogočila,.da zberemo dovolj poslovnih sredstev za naglo dokončanje že začetih investicij ter ob tem tudi ustrezno nagrajujemo delavce za njihovo delo.
Boris Golc
«
CILJI, KI SMO SI JIH
POSTAVIU S PROJEKCIJO PLANA ZA LETO 1986
—	TO Ljubljana
—	TO Bohova
—	TO Vrbljene
750 ton v vrednosti 1550 ton v vrednosti 2000 ton v vrednosti
196.410.000	din
405.410.000	din
395.180.000	din
Skupaj
4300 ton v vrednosti
997.000.000 din
Zbori delavcev in DS TOZD POS in TOZD TEKSTILKA sta sprejela projekcijo plana z nekaterimi pripombami, iz katere objavljamo najpomembnejše cilje, ki jih moramo doseči v letošnjem letu:
TOZD POS
Količinsko realizacijo DE	198.170	t
Količinsko realizacijo v
TRŽENJU	14.8301
Terminal Celje____30,000 t
Skupaj:	243.000	t
V ilustracijo naj povemo, da smo v letu 1985 pripravili 214.918 ton sekundarnih surovin in presegli planirano realizacijo za 4 %.
Od tega naj bi izvozili na konvertibilno tržišče 20.440 ton.
Povečanje celotnega prihodka načrtujemo v višini 51 %, povečanje dohodka nekoliko manj, to je 50 %, povečanje čistega dohodka na približno enaki ravni. Sredstva za OD in SP naj bi se gibala vzporedno z gibanjem produktivnosti dela.
Fizična produktivnost po zaposlenem naj bi se povečala od 610,6 tone na 634 ton ali za 8,4 %, kar je izjemno veliko; ta cilj bo potrebno do sprejema končnega plana preveriti, saj se je produktivnost že v letu 1985 nasproti letu 1984 povečala za 11 %.
V TOZD TEKSTI LKA smo
imeli pri načrtovanju določene težave zaradi združitve z DO Tekstilko, kjer je načrtovana realizacija za leto 1986 v:
To pomeni 50,6% tone ali 11.729.412 din realizacije po zaposlenem. V letu 1985 je bilo 49,9 tone po zaposle-
nem, vendar ni bistvena količina, ampak poudarek na kakovosti proizvodnje.
Od načrtovane proizvodnje
Le z veliko mero fizične produktivnosti do planskih ciljev
naj bi izvozili 350 ton. V letu 1985 smo izvozili 448 to. Z večjo predelavo doma se zmanjšujejo možnosti za izvoz, kjer tudi cene niso več ugodne.
Povečanje celotnega prihodka načrtujemo v višini 51,4%.
Povečanje dohodka v višini 59,8 %, čistega dohodka nekoliko manj, to je 54,0 %. Sredstva za OD in SP naj bi se gibala v odvisnosti od gibanja produktivnosti dela. Pri povečanju posameznih kategorij delitve je treba upoštevati razloge, ki so vplivali na dosežene ali nedosežene rezultate v letu
1985	kot baznem letu, iz katerega izhajamo pri načrtovanju kategorij delitve dohodka v letu 1986. To omenjamo zato, ker je bila projekcija za leto 1986 izdelana, še preden smo poznali rezultate po ZR 85. Pri izdelavi plana za leto 1986 bomo morali upoštevati ne samo predvidevanja iz projekcije, ampak tudi dosežene rezultate po ZR 85. Ponovno bomo morali preveriti pogoje poslovanja za leto
1986	in še posebej vse razloge, ki so vplivale na predpostavke, na katerih je bila projekcija postavljena. Pokazalo se je namreč, da
načrtovano razmerje med sredstvi za OD in SP ter akumulacijo v dohodku v letu 1985 nismo uspeli ohraniti v primerjavi z letom 1984. To pa pomeni, da bomo morali to spremembo upoštevati tudi pri pripravi plana za leto 1986, saj ne vidimo razlogov, ki bi vplivali, da bi se to razmerje lahko v letu 1986 popravilo v primerjavi z letom 1985 na raven iz leta 1984. Vzroki so bili pojasnjeni ob analizi ZR 85 in so zlasti:
— intenzivna investicijska izgradnja in neugodna struktura virov financi-
ranja,
—	zaostrene razmere Via tržišču v pogledu kvalitete pripravljenega vložka sekundarnih surovin, ki zahtevajo vedno v& vloženega strojnega ia ročnega dela,
—	vlaganja v programe poslovnih partnerjev izaradi dolgoročnega sodelovanja pri ohranjanju virov uporabnih odpadkov. ,
Predvidevamo, da jbomo plan za leto 1986, v kšterem bomo upoštevali motnosti, izkazane po zaključnim računu, sprejemali v rhesecu aprilu.
Janez Riemovš
KRITIČNO O KRITIČNI ANALIZI ‘
V LJUBLJANI ...
V široko javno razpravo o gradivu ..Kritična analiza delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja" smo se vključili tudi v naši delovni organizaciji. Tako je bila živahna razprava o tej temi na skupni seji Konference sindikata DO DINOS, OOZK Ljubljana, 00 ZK Maribor in 00 ZK DSSS. Seje se je udeležilo 49 delegatov in članov ZK.
Kratek splošen povzetek Kritične analize delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja s poudarkom na splošnem delu in na družbenoekonomskih odnosih je podal prof. dr. Janez Škerjanec. Poudaril je, da je bilo omenjeno gradivo pripravljeno na pobudo CK ZKJ oktobra 1982 v okviru Zveznega družbenega sveta za vprašanje družbene ureditve.
Težišče njegovega poročila so bile teme iz analize, ki govore o:
—	odločanju o investicijah,
—	odločanju delavcev v OZD in njihovih neodtujljivih pravicah.
—	odgovornosti, tako osebni kot kolektivni,
—	pojavih etatizma,
—	težavah pri delitvi sredstev za osebne dohodke.
Po poročilu je tov. Škerjanec takole ocenil gradivo o Kritični analizi delovanja političnega sistema socialističnega samoupravljanja:
1.	Samo gradivo je sicer dobro, niso pa dani ukrepi za izboljšanje stanja na nekaterih področjih družbenoekonomskih odnosov,
2.	Ne gre za to, da bi zadeve bistveno spreminjali, temveč za poenostavitev političnega sistema . .,.
3.	Če hoče samoupravljanje zaživeti v polni meri, ni do-
volj samo, če pišemo in govorimo, kako morajo delavci odločati, ampak bo moralo samoupravljanje dobiti na večji učinkovitosti, ne samo na področju medčloveških, temveč tudi na področju ekonomskih odnosov.
V	nadaljevanju razprave je tov. Škerjanec odgovarjal na nekatera vprašanja navzočih, ki so opozarjali na vrsto problemov in odstopanj, ki nastajajo v vsakdanji praksi v združenem delu.
Izhajajoč iz Kritične analize, je zatem vodja Področja za splošne in kadrovske zadeve Silvester Učakar nanizal nekatere probleme in neskladja na področju samoupravnih odnosov v OZD, ki se porajajo v praksi.
V	prvi vrsti je opozoril na neskladnost med zakonskimi predpisi na eni strani in neodtujljivimi pravicami delavcev pri odločanju na drugi strani, zlasti ko gre za razporejanje dohodka in njegovo delitev. Nanizal je tudi vrsto težav pri zapletenem postopku odločanja o eni in isti stvari (npr. pri novih investicijah), saj zakon in
zakonski predpisi dotočajo dolge in zelo zapletene postopke odločanja. Klitična analiza sicer govori i tem, da se morajo te zadeta poenostaviti, ne opredel^jje pa način te poenostavitve!.
V nadaljevanju je spregovoril o težavah pri določartju po-
Uvodničar na seji prt»f. dr. Janez Škerjanec
litike cen pa o delitvi sredstev za osebne dohodke ter o pravnem sistemu, ki že vrsto let prehiteva naš družbenoekonomski sistem, namesto da bi se mu podrejal.
Ob koncu seje so navzoči zavzeli enotno stališče, da Kritična analiza na področju samoupravljanja oziroma odločanja delavcev v OZD ne prinaša nobenih novosti, predvsem ne za izboljšanje
stanja, temveč le ugotavlja že znana dejstva in stanje na tem področju. Manjkajo predvsem predlogi ukrepov za poenostavitev delovanja in zagotavljanja učinkovitosti našega sistema. Vsi navzoči so se zavzeli, da bodo misli iz razprave prenesli v svoja okolja, kjer jih bodo na delnih zborih uporabili kot izhodišče za razpravo.
Janez Češnovar
... IN V CELJU
O kritični analizi so razpravljali tudi na Predelovalnem centru Celje. Od 36 delavcev Jte enote jih je bilo prisotnih 27, razpravo pa je vodila tov. Cvetka Bohinc.
Po njenem uvodnem poročilu se je razvila živahna razprava, na koncu pa so navzoči sprejeli naslednje
STALIŠČE:
Najprej se je oblikovalo mnenje, da je vsebina Kritične analize zelo zapletena, preobsežna in napisana v nerazumljivem jeziku. Za take in podobne aktualne teme naj bi v bodoče uporabljali poljubni jezik, kajti le tako bodo razprave potekale v vseh okoljih.
Navzoči menimo, da uresničevanje družbene reprodukcije vsebuje vrsto nerazrešenih težav, zlasti ko začnemo razmišljati o odtujenosti. Očitno je, da delavci ne razpolagamo z novo ustvarjeno vrednostjo in po vse-
bini Kritične analize to ni zagotovljeno. Tu imamo v mislih celotni dohodek, od katerega odvedemo del za materialne stroške in amortizacijo, nato še sredstva za zakonske in druge obveznosti itd. in tako nam ob koncu ostane čisti dohodek, ki ga zopet uporabimo za vrsto skladov in nenazadnje tudi za OD. Menimo, da o odločanju in razpolaganju o novo ustvarjeni vrednosti vsaj v praksi še ne moremo govoriti.
Pri delegatskem in skupščinskem sistemu se v celoti strinjamo s predlogi Kritične analize, zlasti pri vlogi delegacij TOZD, DO in KS, pomen ZZD in o uveljavljanju načela zamenljivosti delegatov, kajti le tako bomo krepili vzporedno poti odločanja.
Menimo, da naloge in pristojnosti delavskega sveta v Kritični analizi niso dovolj jasno opredeljene.
Cvetka Bohinc
Če se koga bojimo, se ga zato, ker smo temu človeku dovolili, da ima nad nami moč.
HERMANN HESSE
Če hočemo biti vedno skladni s svojo stranko, moramo pogosto spreminjati svoje prepričanje.
RETZ
VLADIMIR KRALJ - PONOVNO IMENOVAN ZA GENERALNEGA DIREKTORJA
Delavski svet delovne organizacije DINOS na svoji 7. seji, dne 17. februarja 1986 na predlog razpisne komisije ponovno imenoval za generalnega direktorja DO Dinos Vladini iraj Kralja, in sicer za naslednje štiriletno mandatno obdobje. Njegovo kandidaturo za ponovno imenovanje so podprle tudi vse družbenopolitične organizacije, med drugim Konferenca sindikata DO DINOS, ki je zavzela naslednje stališče:
Na podlagi mnenj in stališč vseh osnovnih organizacij sindikatov konferenca sindikata DO DINOS ugotavlja enotno podpor in željo vseh delavcev za ponovno imenovanje Vladimirja Kralja na dela in naloge generalnega direktorja v naši DO.
Pri tem se je upoštevalo njegovo dosedanje delo v naši DO, ki se je odlikovalo z izjemojmi organizacijskimi kreativnimi in poslovnimi sposobnostmi, kar je znatno prispevalo k skokovitemu razvoju vseh segmentov delovnega, poslovnega in samoupravnega procesa v vseh delih DO in v celoti. Poleg tega sta njegovo visoko strokovno znanje in moralni lik bistveno prispevala k razvoju celotne dejavnosti sekundarnih surovin v ožjem in širšem družbenem prostoru, kar je znatno prispevalo k afirmaciji te dejavnosti in z njo naše delovne organizacije doma in v svetu.
Podobno stališče sta zavzela tudi Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad in MK SZDL Ljubljana ter menila, da tov. Vladimir Kralj v celoti izpolnjuje predpisane pogoje skladno z družbenimi merili.
Ob njegovem ponovnem imenovanju mu čestitamo in želimo še veliko poslovnih uspehov!
UREDNIŠTVO
PRIPRAVLJAMO SE NA KONGRESE
Pred nami je vsebinski del priprav na 10. kongres ZKS in 13. kongres ZKJ. Ne glede na to, da zadnje tedne veliko beremo o samih pripravah na oba kongresa, o samih kongresnih usmeritvah, ne bo odveč, četudi v našem glasilu damo z naslednjim člankom svoj prispevek v sklop teh priprav. Kot verjetno že veste, bo kongres slovenskih komunistov 17. aprila 1986, jugoslovanski pa od 26. do 28. junija 1986.
Na predlog OOZK Dinos, TOZD POS, Ljubljana in Občinskega komiteja ZKS Ljubljana Bežigrad je bil evidentiran tov. Voj in Djuro, delavec naše TOZD POS, za delegata na 10. kongresu ZKS. Želimo mu, da bi častno zastopal naše oziroma bežigrajske komuniste na tem kongresu.
OBDOBJE PRED 10. KONGRESOM ZK SLOVENIJE IN 13. KONGRESOM ZK JUGOSLAVIJE
Uresničevanje usmeritev in nalog, ki smo jih komunisti sprejeli v svojih osnovnih organizacijah, je potekalo v razmerah, katerih značilnost šo bili naraščajoča neskladja v družbeni reprodukciji, visoka inflacija in večja razhajanja med dogovorjenim delovanjem in delovanjem v praksi. Ker je ZK kar najbolj tesno povezana s političnim in samoupravnim življenjem, se te značilnosti odražajo tudi v delu ZK. Odsev teh dogajanj, naporov in odločitev so tudi poročila o štiriletnem delu mnogih teles, organov in organizacij ZK. Pri ocenjevanju preteklega obdobja moramo biti predvsem realisti, zavedajoč se, da je uveljavljanje sprememb v razvojni strategiji v ekonomskem sistemu in ekonomski politiki dolgoročen proces, ki zahteva spremembe tudi v naši zavesti. Prav na tem področju pa lahko ZK kot celota in vsak njen
član odpira perspektivno zasnovano politično delovanje.
CK ZK Jugoslavije je 30. junija 1985 sprejel izhodišča za pripravo 13. kongresa ZKJ. CK ZKJ se z izhodišči obrača na člane organizacije in vodstva ZKJ, da bi spodbujali in usmerjali že začeto aktivnost pri pripravljanju kongresov ZK v socialističnih republikah, konferenc v socialističnih avtonomnih pokrajinah in organizacije ZKJ v JLA ter 13. kongresa ZKJ.
Izhodišča vsebujejo ocene, ki so se potrdile v družbeni praksi in predloge za rešitve aktualnih družbenih problemov, do katerih smo prišli v tej fazi našega razvoja. V izhodiščih so navedena prioritetna vprašanja, katerih reševanje narekuje tudi izvajanje vrste drugih aktualnih nalog družbenega in gospodarskega razvoja. Ta izhodišča morajo biti podlaga za
nadaljnje dograjevanje spoznanj in rezultatov, do katerih bomo prišli v ZKJ v času do kongresov, posebej pri reševanju ključnih vprašanj, s katerimi sta se spoprijeli ZKJ in naša družba.
Opredelitve, vsebovane v teh idejnopolitičnih izhodiščih, so izšle iz kritičnega proučevanja družbene prakse in vloge članstva in organizacij ZK pri razvoju družbe socialističnega samoupravljanja, krepitvi njene materialne osnove in utrjevanju neodvisnosti in neuvrščenosti SFR Jugoslavije. Opazne točke teh izhodišč so program ZKJ, ustava SFRJ, Zakon o združenem delu in dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Z njihovim sprejemom je ZKJ potrdila svojo pripravljenost in sposobnost, da kritično analizira probleme razvoja naše družbe in da skupaj z vsemi organiziranimi silami
zakoliči poti za izhod iz gospodarske krize in zaostajanja pri razvoju socialističnega samoupravljanja. Obdobje med obema kongresoma lahko označimo kot obdobje velikih prizadevanj in naporov na vseh ravneh za izboljšanje gospodarskih razmer, za zmanjšanje visoke zadolženosti naše države in za finančno konsolidacijo našega gospodarstva. To je obdobje, ko smo sprejeli dolgoročni program gospodarske stabilizacije, v posameznih okoljih pa opredelili izvajanje plana operativnih ukrepov stabilizacije po posameznih področjih družbenoekonomskih odnosov.
Cvetka Bohinc
DOPISUJTE V GLASILO
11.KONGRES ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Spomnimo se, da je obdobje med 10. in 11. kongresom Zveze sindikatov Slovenije uvrščeno med najzahtevnejša obdobja graditve socialističnih samoupravnih odnosov. Značilen je predvsem zastoj v materialnem razvoju in samoupravnih družbenoekonomskih odnosih.
Zavarovanje materialnih nasprotij je posledica premajhne učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, neustreznega gospodarskega razvoja in gospodarskih razmer v svetu. Vse to se kaže v zastojih proizvodnje, zmanjšanem realnem dohodku, visoki inflaciji, padcu realnih osebnih dohodkov, padcu osebnega in družbenega standarda delavcev.
Zastoj v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov pa se kaže predvsem v zmanjšanju gmotnih možnosti za odločanje delavcev, v njihovem zapiranju v temeljne celice združenega dela itd.
Ti nakopičeni gospodarski in družbeni problemi so neusmiljeno posegli v delo in življenje vsakega delovnega človeka — v njegov osebni standard, v njegove vrednote dela in življenja.
Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je oktobra 1985 sprejel SKLEP O SKLICU 11. KONGRESA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, ki bo 21. in 22. marca 1986 v Kulturnem domu Ivana Cankarja v Ljubljani.
Osnutki kongresnih listin za 11. kongres:
I.	SINDIKAT V BOJU ZA SOCIALISTIČNO SAMOUPRAVLJANJE IN URESNIČEVANJE CILJEV GOSPODARSKE STABILIZACIJE
1.	Izpolnjevanje temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije
2.	Uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja
3.	Uveljavljanje sistema delitve po delu in rezultatih dela
4.	Zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev
5.	Humanizacija dela in kakovost življenja delavcev
II. POLITIČNA IN ORGA-N IZACIJSKO-KADROV-SKA KREPITEV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
1.	Organiziranost in metode delovanja
2.	Kadrovska politika Zveze sindikatov Slovenije
3.	Usposabljanje sindikalnih delavcev in članov samoupravnih organov
4.	Vloge, prošnje in pritožbe v Zvezi sindikatov Slovenije
5.	Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
6.	Obveščanje v Zvezi sindikatov Slovenije
7.	Mednarodna dejavnost v Zvezi sindikatov Slovenije
Na objavljene osnutke kongresnih listin, ki so bili obravnavani v naših osnovnih organizacijah, občina Ljubljana Bežigrad ni imela pripomb.
Poseben odbor za priprave na kongres je obravnaval kongresne listine ter posredoval predlagatelju vrsto pripomb, ki so v večini upo-
števane. O njih bodo končno odločali delegati na 11. kongresu.
Zdenka Kovač
AKCIJA JE USPELA
Rdeči križ Slovenije je pobudnik vsakoletnih akcij za zbiranje krvodajalcev. Ker vsi vemo, da sodobne oblike zdravljenja pa tudi razvoj medicinske znanosti ter ogromen porast nesreč v prometu in pri delu zahtevajo veliko darovane krvi, se tudi Dinos vsako leto odzove krvodajalski akciji.
Letos je Rdeči križ Slovenije Ljubljana Bežigrad, v katerega področje spadamo tudi mi s Titove 118, ob upoštevanju števila zaposlenih računal, da se bo odzvalo na to akcijo pet prostovoljnih krvodajalcev. Res, točno pet prostovoljcev je poseben avtobus dne 20. februarja 1986 odpeljal na Zavod za transfuzijo krvi, in sicer: Janka Koreneta, st., Jožeta Mestnika, Martino Polanič, Štefko Durakovič in Cveto Meden. Ob znani resnici, da samo kri lahko nadomesti kri, pa se vseeno premalo zavedamo, da nas lahko vsak čas doleti nesreča, kjer nam bo samo kri prostovoljca pomagala preživeti.
Cveta Meden
BOLJ POVEZANI BOMO TUDI UČINKOVITEJŠI!
Na iniciativo predsednika predsedstva konference osnovnih organizacij sindikata v TOZD ROS, predsednikov OOSv TOZD Tekstilka in predsednice 10 OOS v DSSS so se 14. januarja 1986 zbrali delegati vseh osnovnih organizacij Dinosa ter se dogovorili o organiziranju skupne konference OOS. Ob tem je potrebno poudariti, da so bili navzoči delegati delegirani že iz vrst novih vodstev OOS, ki so prevzela krmila v svojih delovnih okoljih lanskega decembra.
V razpravi in utemeljitvi svoje odločitve o organiziranju skupne konference na ravni DO so delegati upoštevali smernice, ki so bile začrtane na problemski konferenci vseh komunistov naše DO ob koncu leta 1984, ob obravnavi izhodišč in naših razvojnih ciljev v naslednjem petletnem obdobju. Pri tem so se v celoti zavzeli za prevzem vloge trenutno najširše organizirane družbene zavesti v naši DO ter vloge gibalne sile te zavesti, ki mora biti usmerjena v še hitrejše uveljavljanje in poglabljanje samoupravnih odnosov v vseh segmentih proizvodnega in poslovnega procesa. Za uveljavljanje takšne vloge pa je prav gotovo potrebna primerna koordinacija aktivnosti pri izražanju in usklajevanju interesov vse delavcev ter skupno dogovarjanje za delovanje v ■meri večanja idejne in akcijske enotnosti. Le tako enotno organizirani bomo lahko postavljali željene skupne razvojne cilje ter izbirali realne alternative za dosego teh ciljev. Torej gre za usklajevanje in poenotenje naših hotenj ter za koordinacijo prizadevanj v obliki aktivnosti, za čimbolj učinkovito uresničevanje zastavljenega. Samo s skupnimi močmi bomo lahko premagovali težavne ovire, ki jih pred nas postavlja družbenoekonomski trenutek, ter uspešno
nadaljevali smelo zastavljeno pot razvoja naše dejavnosti, od katere pričakujemo vsestransko afirmacijo vsakega posameznika in vseh skupaj, povezanih s proizvodnim in poslovnim procesom v našo DO.
Pri tem je bilo poudarjeno, da se moramo zavedati velike odgovornosti za skladno delovanje posameznih delov, to je samih osnovnih organizacij in celote, torej konference osnovnih organizacij na ravni DO. Vse topa zahteva veliko mero medsebojnega razumevanja, spoštovanja ter pripravljenosti za ustvarjalno sodelovanje pri ugotavljanju skupnih interesov in potreb ter iskanju poti za njihovo zadovoljevanje. Zato je nedvomno potrebna organizirana oblika in mesto, kjer se bodo lahko demokratično izražala hotenja, mnenja in iskale najprimernejše skupne rešitve, ki bodo odraz stvarnih možnosti, sposobnosti in želja naših delavcev za čim hitrejši in učinkovitejši vsestranski napredek. To obliko in to mesto pa mora predstavljati stalna konferenca vseh osnovnih organizacij sindikata na ravni DO.
V nadaljevanju razprave so se delegati odločili, da naj s konstituiranjem konference sindikata na ravni DO preneha formalno delovati konferenca OOS v TOZD POS (kot forum). Da pa s
tem ne bi bila zmanjšana možnost interesnega povezovanja in koordiniranja aktivnosti OOS v temeljnih organizacijah (TOZD POS in TOZD Tekstilka), so se dogovorili, da se prejšnji konferenci preoblikujeta v aktiv OOS v TOZD POS in aktiv OOS v TOZD Tekstilka. Oba aktiva skupaj z OOS DSSS pa sta sestavna dela konference sindikata DO DINOS, kjer bosta v skladu s Poslovnikom delovala na skupno načrtovanih aktivnostih. Kadar pa bo nastala potreba ali interes po obravnavanju vprašanj, ki bodo neposredno izhajala in se nanašala samo na delovanje osnovnih organizacij sindikata v eni od TOZD (v TOZD POS je enajst OOS, v TOZD Tekstilka tri OOS), pa bosta omenjena aktiva delovala samostojno. Tako organizirana aktiva naj bi skliceval in vodil predsednik aktiva OOS TOZD, ki je istočasno tudi član predsedstva konference sindikata DO DINOS. Oblika in način dela obeh aktivov naj bi bila enaka, kot velja to za konferenco in je zapisano v njenem Poslovniku.
Za takšno organizacijsko povezanost ter oblik in način dela naših sindikalnih aktivistov so se soglasno odločili vsi delegati.
V nadaljevanju seje novoustanovljene konference so delegati izmed sebe izvolili še pet-člansko predsedstvo konference, predsednika obeh aktivov ter sprejeli Poslovnik. V predsedstvo konference so bili izvoljeni: Omahen Bojana — predsednica predsedstva,
Zupanc Franc — namestnik predsednice,
Beranič Ivan — član predsedstva.
Žibret Vojko - član predsedstva,
Oblak Jelka — članica predsedstva.
Za predsednika aktiva OOS TOZD POS je bil izvoljen Zupanc Franc, za predsednico aktiva OOS TOZD Tekstilka pa Omahen Bojana. Novoizvoljeno vodstvo je že takoj dobilo nalogo, da do naslednje seje pripravi program dela konference za njeno mandatno obdobje.
Poleg navedenega so delegati na osnovi stališč svojih osnovnih organizacij sindikata enotno izrazili željo in dali polno podporo za ponovno imenovanje Vladimirja Kralja na dela in naloge generalnega direktorja v naši DO.
Na koncu seje je direktor TOZD POS s kratkim pregledom informiral delegate o gibanju in rasti OD v lanskem letu ter o ukrepih samoupravnih organov za povišanje osebne in skupne porabe na začetku letošnjega leta glede na prevzete planske obveznosti. Pri tem je posebej poudaril nujnost po doslednem izvajanju predvsem tistih delovnih nalog, ki morajo prispevati k večji kakovosti dela v vseh segmentih delovnega in poslovnega procesa in ki se neposredno odražajo v kakovosti gospodarjenja nasploh. Ob tem je apeliral na vse delegate, da se v svojih sredinah skupaj z ostalimi sindikalnimi aktivisti in vsemi sodelavci brezkompromisno spopadejo z evidentnimi slabostmi, kot so: malomarnost, nezainteresiranost, neznanje, lažna solidarnost itd., skratka z vsemi tistimi slabostmi, ki nas ovirajo pri željenem in nujnem napredku.
Olga Mitrovič
MLADINSKA AKTIVNOST V PRETEKLEM LETU IN PROGRAM ZA NAPREJ
Mladinci DO DINOS smo imeli 25. februarja redno letno konferenco, na kateri smo razrešili staro predsedstvo in izvolili novo. Predsednik OO ZSMS je Ignac Heric, DSSS, sekretar Drago Avramovič, TO Ljubljana in blagajničarka Andreja Vrščaj iz DSSS. Razpravljali smo tudi o zaključnem računu DO DINOS za leto 1985, sprejeli finančno poročilo in program dela.
Program dela za leto 1986 pa je naslednji:
1.	Udeležba na letni konferenci OK ZSMS Ljubljana Bežigrad
2.	Sodelovanje OO ZSMS DINOS z Zavodom za invalidno mladino v Kamniku
3.	Udeležba na seminarju predsednikov in sekretarjev OK ZSMS
4.	Udeležba na politični šoli (24.3. 1986 do 29. 3. 1986)
5.	Sodelovanje pri organizaciji proslave ob 40. letnici DINOS
6.	Ogled TO Vrbljene
7.	Obisk DE Maribor in TO Bohova
8.	Pohod ob žici okupirane Ljubljane
9.	Okrasitev spominskih kamnov: Mestni log in Žale (pred 9. majem)
10.	Udeležba na organiziranih športnih prireditvah (25. maj)
11.	Priprava na Inotove športne igre ter udeležba v povezavi s Komisijo za kulturo, šport in rekreacijo
12.	Udeležba na MDA
Program dela preteklega leta smo realizirali, čeprav je aktivno sodelovalo le deset članov; od teh šest iz DSSS, trije iz TOZD RET in eden iz TOZD POS. V sodelovanju s Srednjo naravoslovno šolo in sindikatom DSSS smo skrbeli za organizacijo prireditev ob otvoritvi BP-8 v Črnučah, prazniku dela in dnevu O F ter srečanju otrok z Dedkom Mrazom. Konec maja smo si ogledali delovni proces v DE Ljubljana na Kurilniški in v TO Ljubljana. Sekretar OO ZSMS se je udeležil seminarja predsednikov in sekretarjev OO ZSMS v Piranu. Sodelovali smo tudi na športnih tekmovanjih.
Iz naše OO ZSMS bomo predlagali delegate v stanovanjsko komisijo DO, disciplinsko komisijo in Komisijo za medsebojna delovna razmerja ter s tem pripomogli k reševanju težav mladih v DO Dinos. Sodelovali bomo tudi z ostalim-DPO v okviru naše DO.
Skozi vse leto si bomo prizadevali, da bi nove mladince vključili v delo naše OO ZSMS in najprizadevnejše predlagali za sprejem v ZKS. O vsaki akciji mladincev bomo sproti objavljali prispevke v glasilu in informatorju.
Stanka Šplajt in Milena Kopač
V TOZD TEKSTILKA SO VOLILI
Po uspešnem referendumu za združitev naše temeljne organizacije regeneracije tekstila in delovne'‘organizacije Tekstilka je bilo potrebno v tej na novo organizirani temeljni organizaciji izvesti nove volitve v organe upravljanja, saj ima po novem TOZD Regeneracija tekstila — Tekstilka sedaj tri obrate, in sicer: Bohova, Ljubljana in Vrbljene. Volitve so bile v začetku februarja, udeležba pa je bila 92 %.
Tako so bili v delavski svet TOZD izvoljeni naslednji: Bojana Omahen, Jože Potokar in Zdene Zalar (TO Ljubljana), Ludvik Bezlaj, Tone Modic in Jožica Janežič (TO Vrbljene) ter Gabrijela Ač-ko, Drago Kampuš in Sonja Repnik (TO Bohova).
V odbor samoupravne delav-
ske kontrole pa so izvoljeni: Marjan Šivic (TO Ljubljana), Anton Janežič in Čamil Tahirovič (TO Vrbljene) ter Anica Serk in Janez Oblon-šek (TO Bohova).
V	disciplinski komisiji bodo v naslednjem obdobju:
Jože Šporar — predsednik in Ana Janič (TO Ljubljana), Štefan Modic in Avgust Erjavec (TO Vrbljene) ter Ger-truda Jamnik in Ivan Špa-ninger (TO Bohova) ter Slavka Damjanovič — kot zunanji član.
V	delavskem svetu DO pa bo kot delegat zastopal TO Vrbljene Boris Gorenčič. Delavski svet je imel od volitev že dve seji, za predsednika pa so izvolili Draga Kampuša.
Janez Češnovar
OBISKALI SMO DELOVNO ENOTO KOČEVJE
V redni rubriki našega glasila ..Obiskali smo . . ." sem se tokrat namenil v Kočevje. Mi naključje, da smo se to pot na seji uredniškega odbora odločili prav za to enoto. Delavci v Kočevju namreč že nekaj mesecev dosegajo zelo dobre poslovne rezultate in so bili v mesecu decembru prejšnjega leta med najboljšimi v okviru TOZD ROS.
Tisti ponedeljek, ko sem prispel na omenjeno enoto, je bilo dvorišče prekrito z debelo snežno odejo in ob dokajšnjem mrazu pogoji za delo niso bili ravno najboljši. No, kljub temu je delo potekalo normalno, eni so bili na razrezu materiala, dva delavca pa sta bila ob stiskalnici za železo. Material so sproti dovažali in pripravljenega odvažali. Ker je bil tisti dan delavec na drobnem odkupu na seji delavskega sveta v Ljubljani, je njegovo mesto prevzel kar vodja enote Andrej Beljan. „Vi-dite, tako je pri nas. Ker nas je malo, moramo vsi poprijeti za vsako delo, če je potrebno," je rekel mimogrede. Že takoj na začetku pa sem dobil občutek, da vzdušje na enoti le ni tako, kot sem pričakoval. Šele kasneje sem izvedel, za kaj gre. Pa o tem pozneje.
V 1
Iz pogovora z vodjo enote Andrejem Beljanom, ki je na enoti zaposlen od lanskega februarja, sem dobil nekaj najosnovnejših podatkov o kočevski enoti.
Zaposlenih je 11 delavcev, v glavnem so vsi domačini iz okoliških vasi in zaselkov. Glavni dobavitelji koristnih odpadkov so v večini kočevske in ribiške delovne organizacije, in sicer Riko, Inles, Avtokočevje, Elektro, Itas in drugi. Največ predelajo železa, in to okoli 150 ton mesečno, nato pločevine 80 ton, barvnih kovin 15 ton in papirja 45 ton na mesec.
Planske obveznosti zaenkrat zadovoljivo uresničujejo, saj so v mesecu januarju količinski plan presegli za 3 %, kljub temu da vremenske razmere z obilico snega niso omogočale normalnega dela. Manj so v tem mesecu na-
redili na pripravi pločevine, ker je bila v tem času stiskalnica v generalnem popravilu. V zadnjem obdobju se jim je močno povečal droben odkup, saj Romi, kot redne stranke, pridno skrbijo za stalno dobavo pločevine in starega železa.
Lansko leto na enoti ocenjujejo kot rekordno v doseganju planskih rezultatov, saj so mesečno predelali povprečno 370 ton, december pa je bil več kot zadovoljiv.
Letošnji plan imajo glede na lansko realizacijo povečan za 5 % in ob tem se zavedajo, da bo potrebno veliko truda, da ga bodo dosegali. Viri koristnih odpadkov so v tem delu Slovenije izčrpani, poskusili bodo pridobiti nove dobavitelje na hrvaški strani v Brodu na Kolpi, v Delnicah in drugod.
In v čem je bistvo tako dobrih poslovnih rezultatov v zadnjih mesecih v primerjavi s preteklimi leti?
Tovariš Beljan meni, da gre za bistveno boljšo organizacijo dela, za večjo disciplino in za zavest vseh delavcev, da je poslovni uspeh enote in s tem njihov osebni
-~7
Vodja DE Kočevje Andrej Beljan
dohodek odvisen le od njihovega dela. Velik premik se v zadnjem času kaže tudi pri samem sortiranju, ki je dosti bolj kakovostno kot prej. Prav temu bodo, po zatrjevanju Beljana, v prihodnje namenjali še večjo pozornost, kajti pri pridobivanju količin materiala se ne bo dalo več kaj dosti narediti.
Spremenila se je miselnost delavcev v smeri, da se da z malo več truda več in bolje narediti.
IVaterijal za predelavo pod debelo snežno oddejo
Objekt potreben adaptacije 10
Za večji droben odkup skrbijo Romi
Ko sem vprašal tovariša Be-Ijana o kulturi dela in odnosih delavcev, mu beseda ni gladko stekla. Pravi: „Kul-tura dela in odnosi niso ravno najboljši, pa tudi najslabši ne. Tako je pač povsod, ne samo pri nas."
Seveda pa naletijo pri svojem delu tudi na takšne ali drugačne težave. Že vrsto let se ubadajo z zastarelo strojno opremo, tudi vozni park ni ravno najboljši, kamion je večkrat v popravilu, k sreči imajo zadnji mesec popravljeno stiskalnico za pločevino. Tudi zgradbo in same prostore v njej je že krepko načel zob časa in potrebna bo temeljita adaptacija, saj se inšpektorji že sprašujejo, ali sodita skupaj garderoba in prostor za malico. V načrtu imajo tudi ureditev okolice pred zgradbo, popravilo ograje ter napeljavo močnejšega električnega toka, s čimer bi lahko pognali še drugo stiskalnico. Za boljše poslovanje bi po njihovih željah potrebovali še kakšno vozilo, ker slabe makadanske ceste prepogosto pripomorejo vozilom, da morajo v popravilo.
Ob majhni kadrovski sestavi pa menijo, da bi bilo umestno zaposliti še eno dodatno moč: sortirca oziroma skladiščnega delavca.
Kot je že v navadi, sem se po pogovoru s tovarišem Belja-nom napotil na dvorišče, da bi dobil nekaj neposrednih izjav delavcev samih. Takole
so menili o delu in poslovanju na enoti:
FRANC ČAMPA - na enoti je zaposlen že 8 let, sedaj opravlja pa dela in naloge strojnika na hidravličnih Škarjah in skladiščna dela.
Slabo je, slabo zadnje čase. S tem novim točkovanjem sem prišel do spoznanja, da nas ne spoštujejo preveč, saj so med posameznimi delavci prevelike razlike v točkah. Res, da smo ena boljših enot, saj tudi delamo. Zadeve se kaj počasi spreminjajo na boljše.
^Ik
Cvetka Vukovič
CVETKA VUKOVIČ - blagajničarka in poslovni referent
V tem dobrem letu, odkar sem pri Dinosu, se kar dobro počutim, zadovoljna sem, s sodelavci se dobro razumem. Kljub dobrim rezultatom poslovanja sem prepričana, da se bi dalo z večjo zavzetostjo še več narediti, rezerv je še nekaj.
PETF.R GRABRIJAN -
strojnik na stiskalnici, že 39 let združuje delo pri Dinosu, nekdanji vodja enote, pa je dejal tole:
V vseh teh letih sem doživel veliko sprememb, delal sem na raznih delih, trenutno delam na Škarjah. Sem tik pred upokojitvijo in bi mi zaradi tega lahko dali več točk, kot pa sem jih dobil pri zadnji ocenitvi. Res, lahko bi me drugače obravnavali.
Peter Grabrijan
OTO DIČEKO - rezilec, na enoti zaposlen leto dni.
Kar v redu se počutim, le zastarela tehnična oprema me moti. Ni mi žal, ker sem prišel k Dinosu, no pozimi nam gre včasih za nohte, zato pa je poleti toliko boljše. Z boljšo tehnično opremljenostjo, boljšo organizacijo dela bi lahko še več naredili.
Oto Dičeko
MILAM VERTELJ - strojnik na paketirki Kar zadovoljen sem, samo pri plačah je prevelika razlika med posameznimi delokrogi. Res smo med najboljšimi enotami v tozdu, saj tudi delamo, trdim pa, da bi lahko z boljšo organizacijo še več naredili.
JOŽE ŠKUFCA - strojnik, pri Dinosu je zaposlen 7 let Bi se kar pridružil kolegu Milanu, razlike v plačah so prevelike. Tudi pred zadnjo ocenitvijo ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, pa kaj bi. Torej šele iz vseh.teh izjav sem zvedel, v čem je bistvo nezadovoljstva med delavci na kočevski enoti, kar se je že „v zraku čutilo" — pred dnevi so namreč prejeli nove odločbe o razporeditvah skupaj z ocenitvijo. Morda bi na podobno vzdušje naletel tiste dni na vsaki enoti. Vsaka sprememba, ki zadeva neposredno osebne dohodke, terja tako ali drugačno reakcijo med delavci. Na enoti v Kočevju večina delavcev pravi, da število točk ni manjše, toda ko se začnejo primerjati med seboj ... Res, če ne bi vedeli eden za drugega, potem bi verjetno bilo vse drugače. Morda pa se večina od njih le premalo zaveda, da same točke ne prinašajo plače, osebni dohodek si bodo zagotovili z delom. Ali bodo njihove denarnice prvega v mesecu večje ali manjše, pa je pač odvisno od večje ali manjše storilnosti ne samo posameznika, temveč enote kot celote.
Ni sprejemljiva teza, da bi morali biti vsi enako ovrednoteni ali pa, da bi morale biti med njimi minimalne razlike. Delavci tako v Kočevju kot na drugih enotah se morajo zavedati, da se med seboj pač razlikujejo glede na prizadevnost in uspešnost ter glede na dela in naloge, za katera so strokovno usposobljeni oziroma za katera so pridobili ustrezne delovne izkušnje.
Nikakor ni sprejemljivo dejstvo, da bi delavec, ki je zelo uspešen in prizadeven, prejemal isti osebni dohodek, kot tisti, ki mu delo prav
„ne diši". Prav v tem pogledu se morajo delavci med seboj selekcionirati, kajti v nasprotnem primeru gre — milo rečeno — za lažno socialno solidarnost.
Janez Češnovar
NE BO SKODA, CE VEMO TUDI TO!
EDEN OD OSNOVNIH, ČE NE NAJPOMEMBNEJŠIH DEJAVNIKOV PRI POSPLOŠEVANJU SPLOŠNEGA RAZVOJA UČINKOVITOSTI DELA JE V BISTVU SKRB ZA NEPRESTANO DVIGANJE RAVNI KULTURE DELA. TA SLONI NA ČLOVEKU KOT TEMELJU ORGANIZIRANEGA DELA IN KATEREMU JE POTREBNO PRILAGODITI DELOVNA SREDSTVA, DELOVNE POGOJE TER NAČINE DELA, ČE NAJ BO DELO ČLOVEKA DOSTOJNO IN KAR NAJBOLJ USPEŠNO. V RAZVITEM SVETU TEMU PODROČJU POSVEČAJO VELIKO POZORNOST, KER SE ZAVEDAJO, DA JE ČLOVEK S SVOJIMI SPOSOBNOSTMI IN OMEJITVAMI EDINA ZAVORA HITREJŠEMU NAPREDKU, ČEPRAV JE NAPREDEK OSNOVNI SMISEL NJEGOVEGA ŽIVLJENJA IN JE OD NJEGA OBJEKTIVNO ODVISEN.
Ta spoznanja so po 2. svetovni vojni narekovala rojstvo, za takrat, popolnoma nove znanosti oziroma znanstvenega področja, ki je sedaj znano pod nazivom ,,Human Engineering" ali ,,Human Factors Engineering" in ima za cilj humanizacijo dela z namenom povečanja njegove učinkovitosti. Pri nas se je namesto teh dveh nazivov uveljavila beseda ..ergonomija", ki je internacionalna in izhaja iz grških besed ergon — delo in no-mos — naravni zakon. Kot znanstvena veda temelji ergonomija na biologiji človeka. To lahko nadalje ločimo na anatomijo, fiziologijo in psihologijo, torej na vse tiste vede, katerih predmet proučevanja je človek z vsemi svojimi lastnostmi.
V svojem prispevku ne želim teoretizirati o nujnosti prilagajanja dela in delovnega okolja človeku, ampak želim le nakazati, v čem so osnovne skrivnosti razlik med razvitim in zaostalim načinom dela, ki se neprestano odraža v očitnih razlikah med razvitim in nerazvitim svetom. Te razlike v bistvu slonijo na različnih stopnjah in načinih dela, ki jih lahko imenujemo
z enostavnima besedama de lovna kultura.
Tudi v naši delovni organizaciji smo vsi prišli do spoznanja, da je ključ za naš hitrejši razvoj v izboljšanju delovne kulture. Žal pa se pri praktični izpeljavi tega spoznanja nekako ne znajdemo. Ne vemo, kje bi začeli, da bi bil napredek čimbolj očiten in ohrabrujoč, posebno še za tiste sodelavce, ki nekoliko manj čutijo potrebo po tovrstnem opuščanju preteklega in sedanjega stanja in se težje odločajo za novosti na tem področju.
Seveda, če se želiš podati na pot napredka, moraš poznati vsaj nekaj osnovnih principov, po katerih naj bi bila ta pot speljana. Zato bi želel v svojem prispevku nanizati nekaj strokovno utemeljenih spoznanj, s katerimi se pri vsakdanjem delu sicer redno srečujemo, vendar nanje redkeje pomislimo. Kdo na primer razmišlja, kako enostavne barve ter barvni odtenki, s katerimi so prekrite ploskve delovnih priprav in delovnih prostorov, vplivajo na naše počutje ter z njim na neposredno povezano storilnost? Znanstveno je
dokazano, da se z uporabo primernih barv na delovnih mestih občutno lajša napor pri delu ter s tem veča delavčeva učinkovitost in za dovoljstvo. Za dosego tega učinka se koristijo predvsem tri lastnosti, ki jih dajejo barve, in sicer:
—	barvni kontrast,
—	lastnost barv, da vzbujajo pozornost človeka,
—	psihološki učinki barv.
Ustvarjanje barvnih kontrastov na velikih površinah, npr. stenah in pohištvu, narekuje drugačna pravila kot pri ustvarjanju barvnih kontrastov na majhnih površinah. Na velikih površinah morajo biti barve izbrane tako, da se njihova stopnja odbojnosti čim manj razlikuje. Velike razlike v barvah na velikih površinah namreč bistveno slabšajo vizualno zaznavanje (dojemanje) s pomočjo vida. Poleg tega se velike površine ne smejo barvati z zasičenimi, čistimi, živimi barvami, kar zaradi enostranske obremenjenosti očesne mrežnice nastanejo moteče slike, tako imenovane „paslike". Zato morajo biti stene, mizne ploskve in velike ploskve notranjih elementov pobarvane z nezasičenimi mrtvimi barvami, to je barvami, ki vsebujejo veliko bele primesi.
Pritegovanje pozornosti delavca na delovnem mestu s pomočjo močnih barvnih kontrastov se uporablja za označevanje pomembnih krmilnih in signalnih naprav, npr. krmilnih vzvodov, ročajev, stikal itd. Največji kontrast se doseže s kombinacijo rumene in črne barve. Ta kombinacija se lahko uporablja ne samo za opozorila na nevarnost, temveč tudi za označevanje indikatorjev in krmilnih plošč. Največja nevarnost pri upo-
rabi barv je pretiravanje. Preveč različnih barv in preveč barvnih kontrastov na delovnem mestu deluje moteče in otežuje miselno koncentracijo. To pravilo velja ne samo za delovne prostore, temveč tudi za stanovanja, hotele, prostore za preživljanje prostega časa, skratka za vse prostore, kjer se ljudje zadržujejo. Seveda pa to ne velja npr. za prodajne prostore, izložbe in razstave, kjer je namen barv obiskovalca čimbolj vzburiti oziroma pritegniti. Psihološko učinkovanje barv se nanaša na čutno prevaro in na psihične učinke, ki deloma temelje na podzavestnih povezavah z že doživetim ali videnim, deloma pa na miselnih predstavah in na podedovanih lastnostih vsakega človeka.
Nadalje je pomembno vedeti, da so za prostore, kjer se opravljajo intelektualno nezahtevne in zato dolgočasne delovne naloge, primerne živahne, vzburjajoče barve, ki vsaj deloma kompenzirajo pomanjkanje psihičnih dražljajev. Znano je namreč, da premajhna psihična stimulacija pri monotonem delu vodi k duševni pasivnosti, ki povzroča posebno utrujenost. Ta utrujenost je tem večja, čim inteligentnejši je delavec. V teh primerih se priporoča uporaba rdeče, rumene, oranžne in rjave barve, vendar ne obarvanje velikih površin, sten in stropov, temveč za obarvanje posameznih elementov, npr. vrat, stebrov, predelnih sten itd. V prostorih, kjer se delavci veliko gibljejo pri opravljanju dela, nanje najugodneje delujejo modri in zeleni barvni odtenki.
Velike prostore je možno optično zmanjšati z uporabo toplih barvnih odtenkov, npr. z odtenki rdeče, rumene, rjave in oranžne bar-
ve. Majhne prostore pa je možno optično povečati z uporabo modrih in zelenih barv.
V prostorih, kjer vladajo nizke temperature, je primerneje uporabljati tople barve ter s tem zmanjševati občutek neugodja zaradi mraza. V prostorih, kjer pa pre vladuje vročina, modra in zelena barva zelo ugodno vplivata na počutje delavcev Poleg navedenega pa v vseh primerih velja osnovno načelo, da morajo biti stropi !■> stene čim svetleje obarvani, kar pogojuje boljšo zaznavo vizualnih informacij in večji občutek udobja pri delu.
Kot sem že navedel, tudi psihološki učinki delujejo na človekovo aktivnost in na njegovo duševno razpoloženje in s tem na njegoo celotno obnašanje.
Za psihološke učinke barv so posamezniki različno močno dovzetni, vendar so dovzetni zanje vsi ljudje na enak način. Ti učinki se odražajo pri ljudeh v obliki:
—	prevare v presoji dimenzij,
—	prevare v presoji temperature,
—	ustvarjanju določenega psihičnega razpoloženja.
To pomeni, da so psihološki učinki barv pri oblikovanju delovnega okolja eno izmed sredstev za prilagajanje okolja fiziološkim in psihološkim zakonitostim človeka. Tako hladni barvi, kot sta zelena in modra s svojimi odtenki, ustvarjata občutek oddaljenosti, hladnosti in delujeta na človeka pomirjujoče. Nasprotno pa tople barve navidezno zmanjšujejo dimenzije, delujejo toplo,
celo vroče (oranžna, rumena) in izzivajo občutke nemira (oranžna, rumena), razdraženosti (rdeča) in celo agresivnosti (vijolična). Na splošno pa svetle barve delujejo prijazno in človeka silijo k čistosti. Temne barve pa delujejo drepresivno in v človeku vzbujajo občutek potrtosti ter upadanje volje in poguma.
Še bi se dalo razgljabljati o vplivu in pomenu barv na bogastvo človekovega doživljanja v vsakem trenutku zavestnega dojemanja, vendar to ni namen tega prispevka. Prispevek bo dosegel svoj namen, če bo bralce spomnil, da v njihovem življenju in delu tudi barve igrajo pomembno vlogo in da ni odveč kdaj pa kdaj pri urejanju predvsem delovnega
okolja upoštevati tudi te vplive.
Posebno pa bom zadovoljen, če bom s tem prispevkom uspel pridobiti koga od naših delavcev za samoiniciativno razmišljanje v smeri estetskega izboljšanja in o bogatenja njegovega delovnega prostora ali skupnih prostorov (garderob), pa čeprav na račun zmanjšanja ali celo odstranitve pri naših delavcih še zelo popularne ..naslade", ki nesramežljivo visi z ne preveč lepih sten v skoraj vseh delovnih prostorih na naših skladiščih. Če nam bo to uspelo, bomo primaknili kamenček k nujni nadgradnji naše skupne palače, v katreri bo domovala tako prisvojena kultura dela.
Marjan Razpotnik
SAMOUPRAVNO INFORMIRANJE JE SESTAVNI DEL NAŠEGA SISTEMA IN ŽIVLJENJA
..PROGRAMSKE OPREDELITVE ZK IN PRAKSA ZAHTEVAJO OD SREDSTEV JAVNEGA INFORMIRANJA IN OD VSAKEGA NOVINARJA ŠE VEČ ORGANIZIRANE DEMOKRATIČNE RAZPRAVE, DIALOGE, USMERJENEGA V ISKANJE NAJBOLJŠIH REŠITEV, VEČ NEDVOUMNIH OPREDELITEV, ZLASTI PA VEČ DOSLEDNEGA VZTRAJANJA PRI NADZORU, KAKO IZVAJAMO DOGOVORJENO POLITIKO IN KAKO KONKRETIZIRAMO ODGOVORNOST ZA TO," JE MED DRUGIM DEJAL V UVODNEM POROČILU JAK KOPRIVC, ČLAN PREDSEDSTVA CK ZKS NA PROBLEMSKI KONFERENCI ZKS O RAZVOJU JAVNEGA INFORMIRANJA IN KOMUNICIRANJA TER NALOGAH ZK, KI JE BILA V ZAČETKU FEBRUARJA V LJUBLJANI.
..Zavzemamo se za takšno	slovjem in dilemam navkljub
informiranje in komunici-	- zavestno in kar najbolj
ranje," je nadaljeval uvod-' neposredno usmerjeno v ničar, „ki bo — vsem proti-	nadaljnji razvoj in potrje-
vanje avtentičnosti jugoslovanske revolucije, ki bo potemtakem v vsem svojem bistvu socialistično samoupravno demokratično opredeljeno."
J5 red st v a javnega informiranja morajo postati še bolj izrazit del organiziranih socialističnih samoupravnih sil, sestavni, nezamenljivi del vsake politične akcije. Seve-
da to ne pomeni, česar se nekateri upravičeno bojijo, vsakokratne nekritične identifikacije z vsako potezo dnevne politike, a tudi ne vnaprejšnje opozicije proti vsem, kar naj bi bilo povezano s to politiko."
Po uvodnih besedah člana predsedstva CK ZKS Jaka Koprivca so številni razpravljale! govorili o odnosu med sredstvi javnega obveščanja in socialistično zvezo. Poudarili so predvsem posebno odgovornost, ki jo ima SZDL za delovanje in razvoj javnega obveščanja.
Čeprav je bila večina razprav na problemski konferenci
komunistov namenjena vlogi in položaju novinarstva, je vrsta razpravljalcev govorila tudi o tovarniških in lokalnih glasilih. V tem delu so opozorili na premajhno zavest o vlogi teh glasil in na to, da bi morali komunisti v delovnih organizacijah posvetiti informiranju in obveščanju več pozornosti. Precej pozornosti so na konferenci namenili tudi informiranju o Jugoslaviji, obveščanju narodnosti v naši republiki in Slovencev v zamejstvu pa tudi o našem informiranju tujine.
Janez Češnovar
SPREJET NOV ZAKON O JAVNEM OBVEŠČANJU
Na podlagi sklepa DS DSSS ter komisije za prodajo in odpis osnovnih sredstev DINOS TOZD POS Ljubljana se razpiše
LICITACIJA
za prodajo naslednjih osnovnih sredstev inv. št.	naziv osnovnega sredstva
3433	diktafon namizni sprejemni DE 211
3434	diktafon namizni oddajni DE 212
3503 telefon adapter DE 211 P/N 6509878 3504 3505	diktafon prenosni snemalni DE 224
Izklicna cena kompleta diktafon je 5.000 din Interesenti naj pošljejo pisne ponudbe komisiji za prodajo in odpis osnovnih sredstev DINOS Ljubljana, TOZD POS, Titova 118, Ljubljana.
Licitacija bo v 10 dneh po objavi v Glasilu v poslovnih prostorih DINOS Ljubljana, Titova 118, ob 10.00 uri.
Ogled diktafonov je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 ure.
K izklicni ceni mora kupec plačati še davek od prometa proizvodov, in sicer 30,9 % po tar. št. 1 od izlicitirane cene. Osnovno sredstvo kupi najboljši ponudnik.
OMERZA GABRIJEL - VODJA
PREDELOVALNEGA CENTRA CELJE
Ob koncu prejšnjega leta so vsi trije zbori republiške skupščine sprejeli nov zakon o javnem obveščanju skupaj s programom za njegovo izvajanje in s tem strnili skoraj dveletno oblikovanje zakom skih določil, katerih osnovni cilj je doseči več podružblja-nja v javnem obveščanju. Jasneje kot v dosedanjem zakonu, sprejet leta 1973, je opredeljena vloga socialistične zveze, vloga in odgovornost ustanoviteljev javnih glasil, odgovornost virov informiranja in uresničevanje pravic in svoboščin v javnem obveščanju. Poglavitni namen zakona je, da se tudi v pravnem pogledu zagotovijo pogoji za graditev in delovanje takšnega sistema javnega obveščanja, ki bo ustrezal značilnostim in potrebam naše družbenopolitične ureditve in obenem aktivno prispeval k hitrejšemu in doslednejšemu uresničevanju in razvoju socialističnih samoupravnih odnosov.
Po tem zakonu in programu za njegovo izvajanje bodo morale vse organizacije združenega dela, ki za obveščanje delavcev ustanovijo časopise, ustrezno zakonskim določilom in usmeritvam dopolniti samoupravne splošne akte ter v njih zlasti določiti pogoje za ustanavljanje in izdajanje oziromra razširjanje časopisov za obveščanje delavcev. To velja tudi za našo delovno organizacijo, saj bomo morali v enem letu po uveljavitvi tega zakona spremeniti svoje samoupravne akte s tega področja ter organizirati naše informiranje v skladu s temi zakonskimi določili.
Janez Češnovar
Če hočeš vedeti, kako je s svobodo govora v kakšni deželi, ne brskaj po njeni ustavi, temveč poglej v njene zapore.
RUD! RINGBAUER
S 1. januarjem tega leta je bil po sklepu delavskega sveta TOZD POS za vodjo Predelovalnega centra Celje imenovan tov. GABRIJEL OMERZA. Obiskal sem ga na njegovem novem delovnem mestu, da bi zvedel kaj več o njegovem dosedanjem delu in o načrtih. Resnici na ljubo sem kar na tihem pričakoval, da ne bo lahko dosegljiv, kajti prav tiste dni je imel ogromno dela pri organizaciji prevzema novih hidravličnih Škarij ARNOLD. Tisto jutro je od mraza pošteno škripalo, on pa je neumorno tekal po gradbišču Predelovalnega centra. Končno si je utrgal toliko časa, da sva se v miru pogovorila.
Gabrijel Omerza vodja PC Celje
„Predno sem se zaposlil pri Dinosu, sem bil najprej dve leti v delovni organizaciji UNIOR v Zrečah, kjer sem se kot tehnolog v livarni ukvarjal s sekundarnimi surovinami, razvijal sem posebne litine, nato pa sem bil
zaposlen v Keramični industriji v Ljubečni, kjer sem opravljal dela in naloge tehničnega vodje. Tudi pri tem delu sem imel opravka s surovinami, teko da mi dejavnost sekundarnih surovin ni neznanka. Sicer imam končano I. stopnjo Strojne fakultete in II. stopnjo Šole za organizacijo dela."
Kako to, da ste se odločili za DINOS?
„Moram priznati, da sem se kaj hitro odločil, kljub temu da sem se v prejšnjem kolektivu po 6 letih dobro počutil, skratka ni mi bilo treba bežati, če temu lahko tako rečem. V Ljubečni sem si ustvaril kot eden vodilnih delavcev svoj renome, svojo organizacijo dela in prav zato se mi bo kdo čudil, češ le zakaj je spremenil delovno okolje. Kakorkoli že, ko sem rekel DA, ni bilo več poti nazaj. Kot že rečeno, vašo dejavnost sem poznal že od prej, srečeval sem se že prejšnje leto z železarji livarji in mi je bilo več ali manj znano, da se gradi terminal v Celju. Za nameček pa mi tudi lokacija bolj ustreza, kot pa Ljubečna."
Kako pa ste se vživeli v novo okolje?
„Vzel sem si določen koncept spoznavanja ljudi, skozi neko obdobje. Delavci morda pri določenih težavah pričakujejo od mene takojšnjo rešitev ali odgovor. Tu pa lahko ali uspeš ali pa spodletiš, ker si pač še ,frišen‘. Mislim pa, da sem v teh dveh mesecih spoznal veliko stvari, moram reči, da smo se že kar ujeli, problemov vsaj trenutno nimam in upam, da jih tudi ne bo."
Padli ste tako rekoč v „guž-vo", ko se gradi prva faza terminala. Ali vas to kaj moti pri vsakdanjem delu? »Vsakdanje delo na enoti in gradnja centra oziroma terminala je ena celota. Že od prej so mi bila poznana dela glede gradenj, same montaže, razvojno-investicijskih del in podobno. Dobrodošlo je to, da se obe stvari hkrati
razvijata, na eni strani gradnja in na drugi delo na enoti. Mislim, da je to zelo pozitivno glede mojega vklapljanja v delo."
Prostega časa imate verjetno bolj malo?
,,Res je, stalno bivališče imam v Sockem pri Vojniku. V prostem času se najraje ukvarjam z lovom, saj sem od leta 1972 član lovske družine Vojnik. Sicer pa sem aktiven tudi na področju
moje krajevne skupnosti." Ob koncu razgovora sem mu zaželel zadovoljstva in uspehov pri delu na predelovalnem centru!
Janez Češnovar
ŠKARJE ARNOLD ŽE OBRATUJEJO
r.: ' '
S 1. februarjem na Predelovalnem centru Celje poskusno obratujejo mogočne hidravlične škarje ARNOLD, o katerih smo v našem glasilu že nekajkrat pisali. Še pred samim tehničnim prevzemom so morale škarje opraviti tako imenovani test. Svojo vrednost so morale pokazati z razrezom posebej pripravljenega materiala, ki ’st> ga pripeljali iz Železarne Štore. To je bil material različnih kakovosti, različnih dimenzij, skratka zelo zahteven in škarje so morale dokazati svojo sposobnost rezanja. Med tem obratovanjem so se sicer pokazale manjše napake, ki se morda ne bi, če bi bil material povprečen. V drugi polovici februarja je bil v navzočnosti predstavnikov ARNOLD in Metalne iz Maribora ter naše delovne organizacije opravljen prevzem.
S škarjami upravljajo naši delavci, ki so za to posebej usposobljeni in bodo morali opraviti poseben izpit.
Pa tudi drugače so dela na terminalu v Celju kljub zimi v polnem teku. Urejen je že industrijski tir, po katerem že lahko pripeljejo vagoni, urejena je tudi nakladalna rampa, prestavili so paketirko, ostalo pa se dopolnjuje in čaka na gigantski žerjav, ki bo imel razpon 75 metrov, z dvižno višino 8 m in bo vozil v dolžino kar 150 metrov s hitrostjo 90 m/min. Po planu naj bi bil postavljen oziroma naj bi začel obratovati 29. novembra, s čimer bi bila končana 1. faza izgradnje Predelovalnega centra oziroma terminala v Celju.
Janez Češnovar
MOJE POČITNICE NA ROGLI
Ali je kdo, ki se ne veseli zimskih počitnic? Jaz se jih še posebno veselim, ker so združene z enotedenskim smučanjem na Rogli. Na vprašanje, kje leži Rogla, bi odgovoril, da na Pohorju. Za Pohorje pa vemo, da je poraslo s prekrasnimi smrekovimi gozdovi, ki menda pomirjajoče delujejo na živce naših staršev. Na mene, dobro vem, da krasno vpliva mreža vlečnic in sedežnica, ki so prepredene po vsej Rogli. Speljane so pravzaprav tako dobro, da ni treba prav nič hoditi. Če hočeš, se pred „našim" bungalovom pripneš in odpelješ na Zlodeja, od tam na Ostruščnico, Mašinžago ali pa kar na Jur-govo. Pa ni tako dobro poskrbljeno samo za alpsko smučanje, tudi tisti, ki radi tečejo na smučeh, imajo lepo urejene proge, da o sprehajanju ne govorim. Mene sicer veliko bolj navdušuje razen vlečnic še disko in bazen v hotelu. Lahko bi rekel, da dolgčas ne more biti nikomur.
Skoraj bi pozabil — v hotelu Planja imajo odlične slaščice, skrbijo tudi za dobro linijo naših mam, saj dajejo pohorske omlete skoraj brez sadja in »plastično smetano", ki je menda brez kalorij. Ampak odličen črn kruh, ki ga lahko kupiš v
trgovini, pa ni brez kalorij. Pa kaj bi še razlagal, pojdite za spremembo na dopust na prekrasno Pohorje, kjer je lahko zadovoljen tudi oče, saj mu ves teden avtomobila še vžgati ne bo potrebno, v koči pa si bo z borovničevcem lahko omilil jezo, če se bodo kdaj ustavile vlečnice, ali če bo moral zakuriti peč, ker eno noč ne bo elektrike. Za mamo bo najbrž trgovina preslabo založena in Zlodej pretežak za njeno znanje smučanja, ampak upoštevajte, da našim staršem tudi v »dolini" ni vse prav.
Grega Rozina učenec I. letnika srednje šole za elektro energetiko Ljubljana
ŠOLAR IN UNIORČEK
V šoli pišem, berem, štejem, na Rogli se na smučkah peljem.
Z vlečnico Uniorček vsak premagam hribček.
Jože Rozina, učenec i. razreda OŠ Višnja gora
KRATKO - OD TU IN TAM
Sodelovanje med Zavodom za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku in našo delovno organizacijo že nekaj časa zelo zadovoljivo poteka. Spomnimo se le razstave ročnih del, ki so jo pripravili gojenci tega zavoda ob otvoritvi Predelovalnega centra Ljubljana. Pred dnevi pa je delavski svet DO Dinos na seji sprejel tudi sklep o patronatu nad omenjenim kamniškim zavodom. Še pred tem pa je naša delovna organizacija na krajši slovesnosti v zavodu pred Novim letom podarila gojencem kot novoletno darilo barvni TV sprejemnik, kar je bilo hkrati tudi zahvala za lično pripravljeno razstavo v predelovalnem centru.
Po Novem letu sta vodstvo naše delovne organizacije in uredništvo prejela vrsto pismenih zahval za novoletno denarno darilo naših upokojencev, ki so istočasno želeli Dinosu čim več uspehov v tem letu.
Za to številko smo (čeprav smo od novega leta že precej oddaljeni) pripravili za objavo dve pismi od upokojencev:
ZAHVALA
Podpisana Milka Štefanič iz Brežic se iskreno zahvaljujem za sprejeto solidarnostno pomoč v znesku 60.000 din ob smrti mojega moža Antona Štefaniča.
Ta pomoč mi je v veliko uteho tako materialno kot moralno. Trenutno ne dobivam še nobene pokojnine in tudi sicer bo ta zelo nizka, tako da mi je denar, ki ste mi ga poslali, v veliko pomoč.
Po drugi strani pa sem bila do solz ganjena, ker me niste pozabili, se pravi, da niste pozabili na mojega pokojnega moža, ki je bil vse do svoje smrti vaš dolgoletni sodelavec.
Iz vašega dejanja je razvidno, da ima vaše združeno delo razen drugega tudi posluh za humanost, kar je v teh težkih časih komajda pričakovati.
Še enkrat prisrčna hvala!
Milka Štefanič
SPOŠTOVANI GENERALNI DIREKTOR VLADIMIR KRALJ
Zahvaljujemo se vam za poslano novoletno čestitko, še bolj presenetljivo in hvaležno smo sprejeli Dinosovo novoletno denarno darilce!
Nedvomno je s to vašo humano potezo v vseh nas nekdanjih Dinosovih delavcev zaživela misel, da še nismo pozabljeni. Tudi mi pozorno spremljamo vse vaše sedanje delovne zmage, tehnološke dosežke in uspelo združitev DO Tekstilka z našo DO.
K vsemu temu iskreno čestitamo in vam še v bodoče želimo veliko sreče, delovnih pobud in uspehov!
Vas prisrčno pozdravljajo upokojenci DINOS Maribor
Za vse pismene in ustmene čestitke se vsem prav lepo zahvaljujemo!
Grega in Jože sta uživala na smučiščih Rogle 16
UREDNIŠTVO!
DINOS NA SMUČEH
Po uspehih Petroviča, Svetove, Križaja in drugih naših asov bele karavane je smučarska mrzlica zajeta tudi Dinosovce, saj smo po dveletnem premoru izvedli smučarsko tekmovanje delavcev naše delovne organizacije. Prizorišče je bilo tako kot pred dvemi leti na Vrheh nad Trbovljami.
Pregovor pravi: Po jutru se dan pozna! Za tisto februarsko soboto, to je na dan tekmovanja pa bi lahko rekli: Po jutru se večer pozna! Zapletlo se je namreč pri prevozih na samo tekmovanje. Zjutraj sta pred stavbo na Titovi cesti v Ljubljani prispela dva avtobusa. Eden naj bi peljal delavce Inženiring biroja, drugi pa naše tekmovalce na Vrhe. Po krajšem ugibanju, kateri je
za koga, so „Birojevci" menili: Tisti, ki je star in rjast je za Dinos, saj prav tja sodi! In res so kmalu zatem naši smučarji sedli vanj in se odpeljali proti Trbovljam in nato na Vrhe. Vožnja je bila prijetna in že v avtobusu so se sklepale stave, kdo bo najboljši. Ko so prispeli na smučišče, so marljivi trboveljski smučarski delavci skupaj z delavci naše enote na čelu z natančnim Fran-
Še zadnje vkrcavanje v avtobus in „hajd" na Vrhe
REZULTATI SMUČARSKEGA TEKMOVANJA DINOS 86
ŽENSKE
1.	Eberlinc Silva — Trbovlje
2.	Jelenc Nataša — Trbovlje
3.	Polak Vida — TO Ljubljana
MOŠKI NAD 35 LET
MOŠKI DO 35 LET
cem Predaničem opravljali še zadnja dela na odlično pripravljeni progi za veleslalom. Mariborčani in delavci enote iz Slovenskih Konjic pa so s seboj pripeljali še člane svojih družin in prijatelje, da bi jih bodrili v boju za stotinke sekunde. Potem pa se je začelo zares! V izredno množični konkurenci žensk, nastopile so kar tri, je TrboveIjčanka Silva Eberlinc dala vedeti mlajšim tekmovalkam, da ji smučarske veščine niso neznanka. Na koncu je bila poleg nje
52,89
1:06,42
51,16
51,49
51,69
53,83
56,22
57,66
1:00,13
1:05,61
1:06,83
44,02
45.04
45.16 45,52
47.05 47,85 48,87 48,92 49,32 49,46 49,67 50,69 50,97
52.16 53,26 53,77 56,09 56,11
uvrščena le še Jelenčeva prav tako iz Trbovelj, medtem ko je Polakova v prvi vožnji odstopila, v drugi pa sploh ni nastopila.
Moški so bili razdeljeni v dve starostni kategoriji. Povedati je treba, da je nastopilo precej manj tekmovalcev, kot pa se jih je prijavilo za tekmovanje. V kategoriji nad 35 let je Vojko Žibret dokazal, da so mu smučišča in proge na Vrheh še kako poznane, nekateri hudo-mušneži pa so celo modrovali, da je hodil med
1.	Žibret Vojko — Trbovlje
2.	Kvas Drago — Maribor
3.	Srečnik Dušan — Kranj
4.	Klopčar Srečko — DSSS, Lj.
5.	Predanič Franc — Trbovlje
6.	Razpotnik Marjan, vodstvo TOZD POS
7.	Maruško Franc — Maribor
8.	Golja Anton — PC Ljubljana
9.	Vrtačnik Filip — PC Ljubljana
1.	Bevc Anton — DSSS
2.	Burger Dušan — DSSS
3.	Božič Andrej — PC Ljubljana
4.	Šivic Janez — TO Ljubljana
5.	Podobnik Venčeslav — Kranj
6.	Herle Bojan — Trbovlje
7.	Židovnik Stane — Novo mesto
8.	Veber Rudi — Kranj
9.	Stajnko Vinko — TO Bohova
10.	Paternoster Janez — DSSS
11.	Tušek Robert — Kranj
12.	Kampuš Drago — TO Bohova
13.	Amon Rok — Trbovlje
14.	Sitar Slavko — Kranj
15.	Zakotnik Metod — Kranj
16.	Tacer Rajko — Celje
17.	Hudobivnik Janko — Kranj
18.	Stošicki Slavko
„šihtom" trenirat na to pobočje. Drugi je bil Mariborčan Kvas, tretji pa Kranjčan Srečnik. Še to je vredno omeniti, da je vseh 9 tekmovalcev v tej kategoriji vozilo na kol, eni so prišli celo do cilja, drugi pa le do kola. Najzanimivejši je bil obračun fantov do 35 let. V sekundi in pol so se zvrstili kar štirje tekmovalci. Najhitrejši ali pa najsrečnejši je bil Tone Bevc, Dušan Burger pa je imel smolo, ker mu je počila sponka na „pancer-jih" (to se pripeti tudi Petroviču). Bevc je vozil tako divje, da so gledalci menili, da je Zurbriggen prava reva v primerjavi z njim. No, kakorkoli že, Bevcu je pripadla zmaga, Burgerju pa še naprej področje trženja.
Tudi po končanem tekmovanju vedrega razpoloženja ni bilo konec. V prijetnem gostilniškem vdušju so podelili medalje in priznanja najboljšim. Ob tem so mnogi izrazili željo, da bi kazalo glede na vse večjo popularnost zadnjih let prihodnje leto organizirati tudi tekmovanje v smučarskih tekih. Morda bi bila potem lista prijavljenih daljša.
Potem pa je steklo tako kot po smučini tudi po grlu. Eni so predlagali, da bi kar tokrat proslavili Dan žena; glede na številčnejšo prednost moških bi bilo bolj umestno, če bi slavili kar ,,dan mučenikov".
Ko je napočil čas odhoda, avtobusa ni bilo od nikoder. Ker ga tudi krepko po napovedani uri ni in ni bilo, so jo vsi utrujeni mahnili kar peš do Trbovelj, od tam pa z vlakom v Ljubljano, seveda le tisti, ki niso bili z lastnim prevozom.
Pri tem moramo povedati, da niso imeli nič prizadevni smučarski delavci Smučarskega društva iz Trbovelj, delavci DE Trbovlje in njihov vodja Franc Predanič, ki je tudi tokrat dokazal, da ni le uspešen vodja, ampak tudi odličen organizator.
7u. br.llCCC/72
OJYQI KOMUNAL — OPŠTINS1 I Mitroviče — Kos. Miitrovica
31.oi.15c6
tuirn
ljubi |ana
' -prispele - 3 -02- 1966
OpStinski sud u Kos. Mitroviči u j ra'


kundra tč padifturit proti v tuženog
	
I.or.447/77
Ljubljana
_____p6r shkak .lu ;r. 5« 751 >33 Lili.
radi
me dats 31 »Ol. 19 S6	m0ri kSt8
na dan	godine, doneo je sledeče
Vendim — Rešenje
Ftoheit padita! ”xl 1 7 C L 17 LJU3. o Jir.____________
Poziva se tužilac
q6 n’afatin prej pG...ditčsh nga dita e marrjes se kčtij vendimd t*ia paraqesi gjyqit adresčn e satke tč padi tanit
da u roku od	dana od dana prijema ovog rešen j a dostavi sudu tačnu adresu ttiT-iiffffč dU o 11 llifl
.	- c>
______,„q1 i	n	mbasi ky nuk asht mimd tč	J **	'
pošto se Seti na označenoj ,
Ouustavivi bes uoncoenje druge odluke, /•	’^&o\
Obr. 16	||«	*, ^,pjyqtari — Sudija^
L L t Z L u y j
T
Pred dnevi je področje za splošne in kadrovske zadeve v naši delovni organizaciji prejelo zanimivo sodno rešitev iz sedanje Titove Mitroviče: DO DINOS je leta 1974 preko občinskega sodišča v tedanji Kosovski Mitroviči vložila obtožni predlog zoper Šali Jetišija zaradi plačila dolga v vrednosti 3,751,35 din. Sodišče pa je (dobro preberi) po dvanajstih (12) letih le uspelo rešiti zadevo in v ta namen poziva našo delovno organizacijo, naj mu pošljemo točen naslov dolžnika zaradi izterjave omenjenega dolga.
Ni kaj, ažurnost pa taka, sicer pa komentar ob tem ni potreben, ali ne!
*
* *
Tisti, ki več ali manj redno spremljate tekme v hokeju na ledu, bodisi v dvoranah ali pa prek TV sprejemnikov, ste lahko opazili, da so imeli v končnici letošnjega državnega prvenstva hokejisti Kompas Olimpije na hrbtni strani dresov napisano ime „dinos". Naša delovna organizacija je v sklopu svoje poučne reklame sklenila s H K Kompas Olimpijo poseben sporazum, na podlagi katerega so ljubljanski hokejisti reklamirali našo dejavnost na vseh tekmah končnice prvenstva, Dinos pa jim je priskočil na pomoč s finančnimi sredstvi. Kljub zavzetosti pa je Kompas Olimpija zasedla šele tretje mesto, čeprav si je želela več. Tudi športna sreča ji je včasih obrnila hrbet, za nameček pa je ..kuhinja" Hokejske zveze Jugoslavije naredila svoje, saj so morali Ljubljančani zaradi kazni mesec dni igrati tekme v
Kranju.	Foto: Janez Češnovar
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo objavlja
RAZPIS
koriščenja prostih zmogljivosti letovanja v počitniških objektih DO DINOS v sezoni 1986
V letošnji sezoni bodo imeli za letovanje in rekreacijo naši delavci in upokojenci na razpolago naslednje počitniške objekte:
1.	SAVUDRIJA - ISTRA
Tu je devet počitniških stanovanj različnih velikosti, in sicer:
a)	stanovanje A 1 — enosobno za 4 do 5 oseb
b)	stanovanje	A 2 — dvosobno za 7 do 8 oseb
c)	stanovanje	B 2 — dvosobno za 6 do 7 oseb
d)	stanovanje	C 1, E 1, E 2 — enosobna stanovanja	za	4	do 5	oseb
e)	stanovanja	C 2, D 1, D 2 — dvosobna stanovanja	za	4	do 7	oseb.
Menjava gostov je vsakih 10 dni — 1., 11. in 21. v mesecu ob 9. uri.
2.	AVTOCAMP „FUNTANA" PRI VRSARJU
Na razpolago so štiri prikolice, in sicer: dve — dolgi 7,5 metra do 7 oseb, dve — dolgi 5 metrov do 4 osebe.
Menjava gostov je 8., 18. in 28. v mesecu ob 9. uri.
3.	AVTOCAMP PREMANTURA PRI PULI
Na razpolago so 4 prikolice, in sicer: tri — dolge 4,5 metra, ena — dolga 3,5 metra.
Posamično letovanje traja zaradi oddaljenosti 14 dni. Menjava gostov je vsako drugo sredo ob 9. uri.
4.	TERMALNO ZDRAVILIŠČE MORAVCI, MARTJANCI
Na razpolago je ena prikolica - 4 do 5 oseb. Menjava gostov je 1., 11. in 21. v mesecu ob 9. uri.
*****
5.	KRANJSKA GORA
Na razpolago je enoinpolsobno stanovanje za 4 do 6 oseb. Menjava gostov je vsako soboto ob 14. uri.
6.	ROGLA
Na razpolago so 4 bungalovi za 4 do 6 oseb. Menjava gostov je vsako soboto ob 14. uri.
*****
Komisija bo sprejemala prijavnice do vključno 28. marca 1986. Vsi zainteresirani za letošnja letovanja naj čitljive in popolne prijave posredujejo Komisiji za kulturo, šport in rekreacijo, Titova 118, Ljubljana.
In še to! O cenah letovanj za posamezne objekte bo komisija vse delavce in upokojence seznanila preko glasila oziroma biltena kasneje.
Komisija za kulturo, šport in rekreacijo
ŽREBANJE NOVOLETNE NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 143
Žrebanje nagradne novoletne križanke št. 143 je bilo v prostorih področja za splošne in kadrovske zadeve na Titovi 118, v Ljubljani, dne 5. 3. 1986.
Pri žrebanju so sodelovali: Cveta Meden, Štefka Durakovič in Olga Hafner, ki je križanke jemala iz koška.
Na uredništvo je prispelo 11 rešenih križank. Žreb je dodelil nagradi:
1.	Jože HORVAT, upokojenec Delovne enote Murska Sobota,
2.	Jožica GRAJZAR, iz Delovne enote Kranj.
Prvi dobi nagrado v znesku 800,00 din, drugi pa 200,00 din.
ČESTITAMO!
Pravilna rešitev je naslednja!
PLOŠČICA LIPTAVER AKA RANT MARS TE ŽELIMO VAM SRNEC KIVI SIKOMORE CAR LED ANAHORET OPERA KAM RAČJE SELO OREST NEMORALNEŽ INKASO ILO ŽARA JALON Rl TAMAR PREDIVO TATRE OA ATAVIZEM IRMA ŠTORE OTAVA JAIR TAM TOLAR RJA RE ARA ARE OONA KOT STISKALNICA KOVIN TEPEC OTIRAČ Rl NECA KRAJ AVAL EZRA
NAGRADNI KVIZ
V eni od zadnjih številk glasila smo objavili odločitev uredniškega odbora, da z novim letom ne bomo več redno objavljali nagradnih križank, ker je zanimanje za reševanje še posebej pa za pošiljanje v našem kolektivu zelo majhno. V istem članku pa smo vas opozorili, da bomo skušali z nekaterimi drugimi oblikami nagradnih iger vzpodbuditi večje zanimanje za njihovo reševanje. V ta namen danes bolj poskusno razpisujemo nagradni kviz, v glavnem s področja naše dejavnosti.
Pri vsakem vprašanju so na voljo trije odgovori, obkrožite pa 'e enega, torej tistega, ki se vam zdi, da je pravilen.
Nagradni kviz št. 144/1
1. Kako se imenuje stroj za izdelavo čistilne bombaževine?
a)	RIKO
b)	FACIT
c)	Temafa
2. Kje so pred mesecem postavili nove škarje ARNOLD?
a)	v Celju
b)	v Ljubljani
c)	v Kranju
3.	Kdo je predsednik delavskega sveta delovne organizacije DINOS?
a)	Vojteh Fink
b)	Darja Žabkar
c)	Jelka Repušič
4.	Katerega datuma je bila ustanovljena naša delovna organizacija?
a)	26. oktobra
b)	25. maja
c)	22. julija
5. Koliko delovnih enot je v okviru TOZD POS?
a)	deset
b)	enajst
c)	dvanajst
6. Kje je sedež tovarne za proizvodnjo paketirk RIKO?
a)	v Novem mestu
b)	v Kočevju
c)	v Ribnici
7.	Katero je skrajšano ime za mednarodno organizacijo za reciklažo?
a)	B I R
b)	M O R
c)	Z E R O
8.	Katerega datuma bo 10. kontres ZKS?
a)	9. maja
b)	17. aprila
c)	25. aprila
Vse pravilne odgovore, ki bodo prispeli na uredništvo do 10. aprila1986, bomo upoštevali pri žrebanju. Nagradi pa bosta kot doslej dve, in sicer 1. nagrada 800,00 din in druga 200,00 din.
Glasilo „dinos" izdaja DO DINOS, Ljubljana, Titova 118. Ureja uredniški odbor: (glavni in odgovorni uredniki Stanislav Pesjak; člani: Marjan Razpotnik, Janez Ramovš, Silvester Učakar, Dušan Burger, Olga Mitrovič in Cveta Meden. Tehnični urednik: Janez Češnovar. Tisk in razmnoževanje: Edo Usenik. Izhaja v 760 izvodih. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421—1/72.