Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2015-2016 Franc Križnar franc.kriznar@siol.net pišemo, da gre samo za fragment skladateljičinega opusa, saj se (ustvarjalno) posveča glasbi res v najširšem formalnem, tj. oblikovnem in vsebinskem pogledu: od Lune v srcu za flavto solo (2009), ki jo interpretira njena hči, nadobudna študentka Anja Brezavšček, Zelene pokrajine za violino in harfo (2013) v izvedbi Mirana Kolbla in Mojce Zlobko do skladbe, po kateri nosi ime tudi plošča: Samo drobec modrega. Odsev za violino, violončelo in akordeon (2014) z izvajalci: Brankom Brezavšč- kom, Fulviom Drosolinijem in Luko Juhartom. Sledi Upanje za Upanišade za trobento in orgle (2010), ki jo na posnetku igrata Franc Kosem in Tomaž Sevšek. Predzadnje delo so Gandijevi epigrami za igralko, violino, tolkala in klavir (2002) z izvajalci: Astrid Rönig, Brankom Brezavščkom, Francijem Krevhom in Brino Jež Brezavšček, torej avtorico samo. In še nazadnje: Ptiči za kljunaste flavte (za enega izvajalca) in čembalo (1991); to- krat sta izvajalki še druga hči, študentka Maruša Brezavšček, in Martina Okoliš. Lahko bi torej najprej ugotovili, da gre v tem primeru za neke vrste »družinsko podjetje« na glasbenem pod- ročju, saj je mati dveh otrok (Anja in Maruša) hkrati žena vio- linista (Branka), sama pa tudi igra kot pianistka; pa še medge- neracijsko bi lahko razglasili tale diskografski projekt. V njem so sodelovali še (profesionalni) RTV-sodelavci: (glasbeni) producenti Anton Jurca, Matjaž Prah in Janja Velkavrh, tons- ki mojstri Miha Jaramaz, Matjaž Culiberg, Mitja Krže, Aleks Bera 12 novih naslovov je spet bogata in razlic ˇna, slovenska glasbena (reprodukcija) pa postaja del naše kulturne dedišc ˇine Tradicionalna in vsakoletna promocije diskografskih dosežkov Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija je konec marca 2016 v Rdeči dvorani ljubljanskega Magistrata prinesla zadnji izdani založniški program cedejk iz let 2015 in 2016. Vsakič je ta praznik slovenske diskografije obogaten kot srečanje z avtorji elektronskih medijev, izvajalci in ustvarjalci zborovske, komorne, simfonične, ljudske in jazzovske glasbe na nosilcih zvoka (in slike), ki so v zadnjem letu izšli pri ZKP RTV Slove- nija. Tudi takrat (23. mar. 2016) je bilo tako. Vodja založniške dejavnosti RTV SLO Mojca Menart je promocijo sicer začela z jazzovskim fragmentom (Robert Jukić) njihovih zadnjih izdaj, mi pa se bomo v poročilu držali »rdeče niti« in zaporedja preds- tavitev, ki so bile napovedane z vabilom. Na področju klasične oziroma t. i. resne glasbe so najprej preds- tavili zaključeni opus oz. avtorsko cedejko slovenske skladatel- jice in pedagoginje srednje generacije Brine Jež Brezavšček (roj. 1957) z naslovom Samo drobec modrega/A Piece of blue only. Njena plošča prinaša izključno solistična in komorna glasbena dela novejšega časa (od 1991). Kljub temu lahko za- 89 Ocene 90 njegov Studio Sonolab, mastering (tj. izdelavo matrice za CD) pa še Miro Prljača (v Studiu 15 RA SLO). Besedila, prevodi in fotografije v spremni knjižici so z omenjene baletne predstave in njenega gledališkega lista (Opera in balet SNG Ljubljana), urednici sta bili Tatjana Ažman in B. Novakovič Kolenc; pa še lektorice, prevajalke, avtorji fotografij in oblikovalec Iztok Lov- rić. Še vedno smo pri resni oz. klasični glasbi. Naš odlični klarine- tist Jože Kotar je s posnetki kar štirih koncertov za klarinet in orkester (Gerald Finzi, Jean Françaix, Uroš Krek in Vito Žuraj) ponovno stopil na diskografski oder. Tu ni neznan, saj ima za seboj že kar nekaj tovrstnih pa še drugih glasbenih izdaj. Poleg tega da je ob še nekaterih klarinetistih še dirigent (KUD Delavs- ka godba Trbovlje), ugledni pedagog, red. prof. na ljubljanski AG in član premnogih ansamblov, je seveda predvsem solist. Tokrat mu je uspelo posneti in spraviti v diskografijo kar šti- ri temeljna dela domačega in tujega repertoarja za solistični klarinet in orkester. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija so dirigirali Simon Krečič (Finzi in Žuraj), Benoit Fromanger (Françaix) in Marko Letonja (Krek). Finzijev Koncert, op. 31 (1948–1949) je neke vrste začetni Kotarjev vstop v glasbo na temle ploščku. Gre za duel, ki se nadaljuje v Françaixovem Dvojnem koncertu za flavto, klarinet in orkester (1991), skupaj s kolegico iz istega orkestra (kajti J. Kotar je med drugim tudi solo klarinetist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija), flavtist- ko Mileno Lipovšek. Od tristavčnega dela (Finzi) smo se zdaj preselili k štiristavčnemu (Françaix), a je kontrastnost celotne zgradbe ostala. Sicer pa gre solistu Kotarju tudi za tonsko kont- rastiranje, saj je kot odličen klarinetist največ sposoben prav tega. Slogovno se s sredine prejšnjega stoletja in zapoznelega modernizma konca tistega stoletja loči in razdvaja poetike tis- tega in tega časa. Kajti prav nadaljevanje z našima skladatelje- ma (Krek in Žuraj) to potrjuje. Če sta prva oba koncerta Finzija in Françaixa predvsem podrejena cilju ustvarjanja interpreta- tivnih, včasih že kar vratolomnih in virtuoznih priložnosti in razsežnosti za solista z uokvirjenimi in vešče napisanimi orkes- trskimi parti, pa sta obe slovenski deli (Krek in Žuraj), enos- tavčni deli, zato vsebinsko, oblikovno prosti in ambiciozni ter ekspresivni deli. Pri tem je Krekova Koncertna fantazija doži- vela prvo izvedbo s solistom Slavkom Goričarjem, orkestrom Slovenske filharmonije in dirigentom Hansom Grafom (24. 6. 1988), Žurajev Koncert pa s klarinetistom Sebastianom Man- zom, Filharmoničnim orkestrom nemškega radia Saarbrücken in z dirigentom Johannesom Kalitzkim (21. 5. 2009). Tokratno izdajo pa so poleg naših in povsem novodobnih izvajalcev v letih 2008–2013 omogočili na javnih koncertih Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v ljubljanskem Cankarjevem domu in na snemanjih v radijskem studiu 26: glasbeni producent dr. Žiga Stanič in tonski mojster Januš Luznar, digitalno montažo za tale izdelek je opravil Klemen Veber, celotno izdajo in njeno celostno podobo pa sta uredila oz. prispevala k njej še Klemen Pirkmajer Penko in Miha Ocvirk, mastering pa je v radijskem studiu 15 opravil Miro Prljača. Nekateri odlomki iz Upanišad so objavljeni z dovoljenjem založbe ©Alpha Center in prevajal- ca Žige Valetiča. Sliko z naslovom Spremembe (sitotisk, 50 x 35 cm; iz leta 2007) na naslovnici je prispevala Tanja Špenko. Za tokratno izdajo jo je uredil Klemen Mihačič, ploščo pa je tradi- cionalno modernistično uredil Žiga Culiberg. Skoraj 70 minut glasbe od sola do največ štirih izvajalcev pa se seveda posluša zgolj tako, modernistično, pa čeprav skladateljica kot privr- ženka elektronske in elektroakustične glasbe tokrat po tej ni posegla. Umetnica sama, torej skladateljica Brina Jež Brezavš- ček, je tudi sama spregovorila na omenjeni promociji ter tudi v živo pospremila svoj zadnji diskografski izdelek, opus med poslušalce. V okviru nadaljevanja te promocije je bila na vrsti (Wagnerje- va) Kalanova opera Tristan in Izolda. V knjižici jo pospremi na pot naš sloviti in mednarodno uveljavljeni filozof Slavoj Žižek z naslovom Druga smrt opere … in globlji kot je misel dan. Tris- tanovo potovanje na konec noči je namreč nastalo kot krstna izvedba SNG Opera in balet Ljubljana (premiera 30. 10. 2014). Zato so primarni protagonisti tega posnetka (v avtorstvu Saša Kalana) sodelavci SNG Opere in baleta Ljubljana in še drugi: orkester, ki mu dirigira Marko Gašperšič, koncertni mojster Gregor Traven, hornist Boštjan Lipovšek, kitarist Luka Ropret, Irena Yebuah Tiran/glas in Sašo Kalan/elektronika, aranžma- je za orkester sta prispevala Ludovic Laurent Testoris in Jean- -Baptiste Pelletier, (celotno) delo pa je koordiniral Jaka Ropret. Dramaturško in vsebinsko muzika sledi Tristanu in Izoldi od uvodnega Preludija, Transedentalu, Codes, Agitation, Athmos- phere, Furor, Isolda‘s variations, Love potion, Apophatic, Subs- tistence, Tristan‘s death in Liebestod. Glasbe za nekaj več kot eno uro (71 minut) je seveda veliko manj, kot pa je v izvirni- ku zahteva še ena od mnogih Wagnerjevih oper (iz leta 1859). Avtorja Saša Kalana (roj. 1974 v Montrealu) poznamo naza- dnje kot Ljubljančana, po tem ko je na Dunaju končal študij zvočnega oblikovanja, od 2005 pa deluje kot svobodni umetnik v okviru zavoda Sonolab. Tako kot tale Kalanov diskografski in pred tem še glasbeno-scenski fragment opusa, sodi med av- torsko glasbo, kjer prednjači računalniška glasba sonoričnih (tj. kombinacija zvokov, glasov, šumov, ropotov itd.) vsebin. Če njegovi, torej Kalanovi glasbi, dodamo še nekaj plesnih oz. baletnih soustvarjalcev, ne moremo mimo umetniškega vodje baleta SNG opere in baleta Ljubljana Sanje Nešković, koreogra- fa Dana Datcuja, scenografke Mete Grgurevič v sodelovanju z JAŠO, kostumografa Uroša Belantiča, oblikovalca luči Jake Ši- menca, dramaturginje Barbare Novakovič Kolenc in baletnih plesalcev: solistk, solistov in zbora. Od radijskih, torej tonskih mojstrov pa so pri tem projektu sodelovali še tonski mojster Miran Kazafura (posnetek v Studiu 26, 8. do 10. 7. 2014), glas- bena producenta Sašo Kalan in Jaka Hawlina, elektroniko, pro- dukcijo in postprodukcijo je priskrbel kar avtor S. Kalan sam in Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2015-2016 91 Ocene ki je izšlo pri založbah: Ed. Bote & G. Bock v Berlinu, Leon Escudier Editeur v Parizu in Siegel & Schimmel Verlag v Berli- nu. Tekst v spremno knjižico je prispevala M. Horak, prav tako ga je prevedla v francoščino, nemščino in angleščino. Celoten projekt in ne le knjižico pa je (spet) oblikoval Žiga Culiberg. Na Slovenskem se poraja še en trobilni ansambel, Trobilni kvintet Contrast. Ta je doživel z izdajo cedejke pri ZKP RTV Slovenija svoj diskografski prvenec. To je zagotovo posledica izvrstnega glasbeno šolskega sistema, piramide, ki jo imamo Slovenci razvito res fenomenalno: od vrtcev, osnovnih in sred- njih glasbenih šol – konservatorijev vse do Akademije za glas- bo. V okviru tega zdaj deluje že tretja, četrta generacija »ljub- ljanske pihalne (in trobilne) šole«, zato ni čudno, da je zdaj peterica, torej trobilci Gregor Turk in Blaž Avbar – trobenti, Jože Rošer – rog, Žan Tkalec – pozavna in Uroš Vegelj – tuba, tudi že dobila svojo priložnost. Kljub temu da igrajo skupaj v ansamblu – trobilnem kvintetu »šele« od leta 2012, so prejeli že kar nekaj zvenečih tekmovalnih zmag na dveh slovenskih tek- movanjih (TEMSIG 2013 in Svirel 2014) in v tujini (Jan Koet- sier, München 2014). Igrali pa so še na manj in bolj odmevnih koncertih doma in v tujini. T okrat se mladi trobilci predstavlja- jo na cedejki s sporedom, dolgim komaj slabo urico, kar pa je glede na žanr klasične oz. resne komorne glasbe (za trobila!) povsem relevantno in tudi primerljivo z drugimi podobnimi diskografskimi izdajami. V njihovi izvedbi lahko poslušamo bleščeči in plemeniti zvok trobil različnih odtenkov, nians in seveda tudi dinamike. To je seveda zlasti še v tej zasedbi petih najglasnejših orkestrskih inštrumentov posebej razberljivo v vseh piano odsekih. Bolj ali manj konvencionalni spored pri- naša zdaj manj, zdaj bolj znana dela, pri tem pa je še posebej razveseljivo domače delo, priredba znamenitega Gallusovega moteta Ecce quomodo moritur iustus dr. Andreja Missona (roj. 1960). Preostala, izvirna dela za zasedbo petih trobil so: Mini uvertura Witolda Lutoslawskega, tristavčni Kvintet, op. 65, Jana Koetsierja, tristavčni Kvintet, op. 73, sira Malcolma Arnolda in Intrada z 18. variacijami Do you know Emperor Joe?, PWV 13, Avstrijca Wernerja Pirchnerja. Mladi umetniki oz. ansambel, trobilni kvintet Contrast, je glasbo za ploščo posnel v radijskih studiih 14 in 26 od februarja do septembra 2015, glasbena pro- ducentka je bila Janja Velkavrh, tonski mojstri Miha Jaramaz, Miran Kazafura, Mitja Krže in Miha Ocvirk, za obdelavo zvoka je poskrbel M. Jaramaz, mastering pa je opravil Miro Prljača. Svojo avtorsko cedjeko oz. kar dvojni CD pa je spet izdal doyen in nestor slovenske pianistike in skladatelj Igor Dekleva. Naslov njegovega tokratnega diskografskega dosežka je Od dua do or- kestra, kar seveda že takoj pove, da se njegov ustvarjalni (skla- dateljski) in poustvarjalni (izvajalski) lok pne po celotni krož- nici njegovega dela skozi dolgo in bogato življenje in delo. Igor Dekleva (roj. 1933) je pianist, skladatelj in pedagog (upokojeni zasl. univ. prof. na ljubljanski AG), specialist za klavirsko didak- tično glasbo, klavirski duo, v zadnjih desetletjih pa tudi izredno Mihačič in Darko Zobarič. Tudi te muzike je skoraj za eno uro in četrt. Naša »druga do tretja dama črno-bele klaviature« pianistka Marina Horak je obudila iz spomina skladatelja Jurija Mihev- ca oz. njegove klavirske skladbe. Dotlej niti nismo vedeli, da gre za skladatelja, ki se piše Mihevec, kajti naša leksika ga je na- vajala kot Mihevc (franc. Georges Micheuz). Rojeni in izšolani Ljubljančan (1805–1882) je vseskozi deloval v tujini: Dunaj, Budimpešta, Pariz in Mennecy, kjer je tudi umrl in je pokopan: »Skladatelj opaznega tehničnega znanja, a brez večje izvirnosti. Veliko njegovih del hranijo v arhivu pariškega konservatorija.« To je le bežen vpogled v doslej znano življenje, delo in glasbo J. Mihevca. Naša pianistka in univerzitetna profesorica na ljub- ljanski AG ga zdaj na novo odkriva tako verbalno (po na novo dosegljivih dokumentih in podatkih), zlasti pa še po »salonski« klavirski glasbi. Časovno ga je postavila ob bok našemu poetu F . Prešernu, glasbeno in še posebej klavirsko pa kar k Chopinu in Lisztu. Nadalje umetnica pianistka Horakova ugotavlja, da je Mihevčeva glasbena ustvarjalnost – gre za karakteristične skladbe (franc. = pieces caracteristiques) – poseben primer slo- venske uspešnosti v obdobju razcveta romanticizma, saj si je Mihevec utrl pot do uspeha v Parizu, takratni evropski glasbeni prestolnici. S svojo glasbo, polno lahkotnosti in svežine, je na- šel ugledno mesto ob boku velikih mojstrov.« M. Horak je spo- radično spoznavala klavirski opus J. Mihevca (klavirske etude, poloneze, valčki, nokturni, serenade, mazurke, romance, varia- cije, uverture in parafraze na popularne operne arije) v skladu z idejami in pobudami Glasbene matice Ljubljana in jih vse od leta 2008 posamič predstavljala tudi slovenski (in tuji) javnosti. Morda to niti ni bilo (pre)težko, saj je znano, da so njegova dela izhajala že za časa njegovega življenja in sicer v tujini pri ugled- nih evropskih založbah, kot so npr.: Riccordi, Schott, Heugel, Shirmer, Leduc, Chappell, Salabert in Diabelli. Najbolj popular- na je zagotovo Mihevčeva skladba z naslovom Baiser d‘oiseaux (Poljub ptic); že leta 1907 je doživela 50. izdajo (v tisku); žal je tokrat na posnetkih pianistke Marine Horak ne slišimo. Zato pa nam je umetnica (za stalno) približala kar 17 tako različnih Mihevčevih del, kot je izbor njegovih (klavirskih) od op. 100 do op. 218. Gre za kratkosapna, le nekaj minut trajajoča dela, romantične klavirske miniature. Vsega skupaj nam M. Horak odigra kar slabo urico izvirne (klavirske) Mihevčeve glasbe: caprice, spomin, nokturno, galop, mazurka, caprice-melodija, invokacija, fantazija-mazurka, salonski delček, serenada, lahka fantazija, briljantni galop, serenada-molitev, vrstni caprice in bo- lero. Vsa objavljena dela so naslovljena v izvirni francoščini in slovenskih prevodih. Horakova je posnela ves Mihevčev (kla- virski) glasbeni opus v ljubljanskem radijskem studiu 13 v letu 2015 (med 13. 4. in 8. 11. 2015) na Steinwayevem klavirju, za njegovo pripravo in uglaševanje je poskrbel Zlatko Silič. (Glas- beni) producent je bil Anton Jurca, tonski mojster pa Miha Ja- ramaz. Umetnica si je za ta projekt pridobila notno gradivo, 92 kar najbolj pisanih lokacijah: v radijskih studiih (13, 14 in 26; 1996–2013) in še povsod tam, kjer se je glasba I. Dekleve slišala v letih 2006–2014 v živo: cerkev sv. Basa v Kopru, Galerija so- dobne umetnosti v Celju in Puštalski grad v Škofji Loki. Tudi zaradi tako pisane Deklevove ustvarjalnosti so bili radijski »bo- tri« še glasbeni producenti Žiga Stanič, Janja Velkavrh, Boris Rener, Dečo Žgur, Anton Jurca, Marija Ostaševski in Ambrož Čopi, tonski mojstri pa Zoran Crnković, Borivoj Savicki, Aleks Pirkmajer Penko, Mitja Krže, Matjaž Culiberg, Rado Cedilnik, Miran Kazafura in Januš Luznar. Digitalno montažo sta opravi- la Klemen V eber in Miro Prljača, mastering je naredil K. V eber, fotografijo na naslovnici pa je prispeval Jane Štravs, fotografi- je s studijskega snemanja pa Uroš Dekleva. Celotno izdajo je uredil Klemen Mihačič, oblikovanje oz. kar celostno podobo je prispeval oblikovalski studio Sovrè. V spremni knjižici so v skladu s tovrstnimi normami in standardi objavljena tudi bese- dila za vokalno-inštrumentalna dela. Kljub bogati in raznoliki diskografiji I. Dekleve je tole zagotovo eden najbolj popolnih, najbolj natančnih in kot tak adekvaten odsev umetnikovega ustvarjalnega, kompozicijskega opusa. Ljudska in zabavna ter jazzovska bera je bila tokrat malce manjša pa za to čisto nič manj vredna ali manj zanimiva. Tako kot na področju klasične oz. resne glasbe se vodstvo ZKP RTV Slovenija tudi na tem programskem področju trudi, da bi bile njihove izdaje kar najbolj zanimive, aktualne in odraz zlasti še lastne RTV-(re)produkcije. Edini DVD predstavlja posne- tek ali kar TV-produkcija spevoplesa Zeleni Jurij. Muzikal po ljudskih motivih v dveh dejanjih je z znano zgodbo o zelenem Juriju postavljen v kar šest slovenskih pokrajin in ne le v Belo krajino, kar bi lahko pričakovali v tem obredu in ljudski pesmi hkrati. Prične se v Prekmurju (pomladno srečanje), nadaljuje aktivni ustvarjalec, skladatelj; zlasti še v akcijah stanovskega skladateljskega društva DSS. Kot sam piše v svojem komentar- ju k tejle dvojni cedejki, se je njegovo skladateljevanje začelo pri njegovih 15 letih s klavirsko improvizacijo. Moremo mu verjeti, saj za vseh svojih več kot 60 ustvarjalnih let navaja, »da čaka še vedno samo kakih 30 zborov na nov plošček«. Njegove klavirske due predstavljata s svojo življenjsko in umetniško so- potnico Alenko Dekleva v Duu Dekleva. Potem pa se pianistu I. Deklevi sporadično pridružujejo na obeh ploščah še violonče- list Milan Hudnik, violinista Andrej Kopač in V asilij Meljnikov, pianisti Luca Ferrini, Andreja Kosmač in Klemen Golner, kla- rinetist Jože Kotar, flavtista Jeffrey Cohan in Matej Zupan, har- fistka Tina Žerdin, mezzosopranistki Nuška Drašček Rojko in Irena Y ebuah Tiran, trobentači Jernej Gantar, Urban Kolar, An- žej Ramšak in Jure Gradišnik, hornisti Mihajlo Bulajić, Bošt- jan Lipovšek in Andrej Žust, pozavnist Uroš Polanc, fagotist Damir Huljev, Kvartet flavt (Maša Bertok Duh, Vesna Jan, Alenka Jančar in Karolina Šantl Zupan), Godalni kvartet Ar- cus (Nejc Avbelj in Uroš Bičanin – violini, Špela Pirnat – viola in Katarina Kozjek – violončelo), Pihalni kvintet Slowind (Aleš Kacjan – flavta, Matej Šarc – oboa, Jurij Jenko – klarinet, Me- tod Tomac – rog in Fabio /pravilno je Paolo, op. FK!/ Calligaris – fagot), violist Franc Avsenek, oboistka Maja Kojc in Simfo- nični orkester RTV Slovenija z dirigentom Simonom Krečičem. Dramaturgija obeh plošč se pne tako od (klavirskega) dua prek najrazličnejših komornih zasedb (teh je le največ) pa vse do predzadnjega Concertina za klavir in orkester in skladbe za povsem solistični klavir Appassionato. Skladatelj I. Dekleva je le sam tudi (izvrsten) pianist in njegovega glasbenega portreta, dvojnega avtorskega (in izvajalskega) albuma ne bi moglo biti brez večinskih klavirskih skladb. Posnetki zanje so nastali na Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2015-2016 93 Ocene kvarteta še: Igor Matković trobenta in krilovka, Jani Moder – kitara in Žiga Kožar – bobni. Pri tem je R. Jukič tako vodilni član omenjenega kvarteta, avtor vseh posnetkov (ok. 60 min.), aranžer in producent. Gre za nov posnetek novega jazzovskega Kvarteta na relativno bogati (slovenski) jazzovski sceni, njihov nosilec – svetovni splet – pa lahko samo še dodatno omogoči njihov prodor v svet; kar je zagotovo vsaj ena od spodbud za tako obliko diskografije, virtualno diskografijo. Delo so umet- niki posneli v dveh snemalnih dnevih, 9. in 10. jan. 2016, za vseh 11 skladb pa dodali še programske naslove; četudi gre v večini primerov za jazzovske standarde: tako je prva med njimi (The days of guns and roses) posvečena svetovnemu festivalu le- pote in orožja, druga (Treasure island) je posvečena vsem zak- ladom, ki nam jih prodajo in vsem neuresničenim željam, 3. (This gun for hire) vsem likvidatorjem, ne glede na znamko in tip, 4. (Gone with the wind) je posvečena vetru, ki ne odpihuje žvečilk, 5. (The untouchables) je posvečena lutkarjem, ne gle- de na znamko in tip, šesta (Time bandits) je posvečena vsem, ki premagujejo čas, ne glede na znamko in tip, sedma (Ship of fool) je posvečena izgubljeni civilizaciji, 8. (Whatever works) je posvečena zmagovalcem za vsako ceno, ne glede na znamko in tip, 9. (The way of the dragon) je posvečena prebrisanosti sistema, 10. (From Russia with love) je posvečena talentom za odkrivanje krivcev, ne glede na znamko in tip, in 11. (The days of nuns and moses) je posvečena spremembam, ki se ne zgodijo. T udi tole (javno) objavo je omogočila nam zdaj že dovolj znana ekipa (radijskih) tehničnih (so)delavcev. Na naslednji cedejki prepevata Vita Mavrič in Jani Kovačič ob spremljavi inštrumentalnega kvinteta. Naslov Vitomil Zupan, na Gorenjskem (dvorjenje) in Koroškem (združitev), se vrne v slovensko prestolnico Ljubljano (ob slovesu) in prek Primorske (žalost in novo upanje) vrne v srčiko – Belo krajino (ponovno rojstvo). Zeleni Jurij je spevospis, muzikal po ljudskih motivih, in združuje najstarejše zapise o slovenski ljudski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Ta prvi tovrstni poskus v Sloveniji je plod iz- črpnega raziskovalnega dela treh generacij folklorne skupine Tine Rožanc, Ljubljanskih madrigalistov in posebej za to prilo- žnost sestavljenega orkestra. Med izvajalci naj na prvem mestu omenimo osrednji lik dogajanja, Zelenega Jurija (Gregor V olk), v izročilu imenovanega tudi Šenturij, Jurek, Jarilo, Vestnik idr., ki je v Sloveniji poznan predvsem kot prinašalec pomladi, nje- gova (tokratna) krožna pot pa teče med letnimi časi po slovens- kih pokrajinah. Na odru je njegova osrednja zgodba, v kate- ri spoznamo nesojeno ljubezen in sorodno dušo Maro (Karin Možina), vpeto v različne plesne postavitve in glasbene medi- gre, občasno z zborovsko nadgradnjo. Režiser te predstave in zdajšnjega posnetka na omenjenem DDV-ju je Klemen Dovč, umetniško vodstvo pa so si porazdelili Irena Ham (odrasla sku- pina), Marko Kosmač (veterani) in Ines Ivačič (otroci). Ples- ne postavitve so prispevali Katja Kavkler, Klemen Dovč in dr. Bruno Ravnikar. Glasbo za muzikal so napisali Klemen Dovč, dr. Bruno Ravnikar, Nina Volk in Bojan Cvetrežnik. Kos- tumografija je spet timsko delo, tokrat so avtorji Milka Ma- rin, Ana Sojer, Klemen Koritnik, Alenka Fortuna, Jože Levka in Alenka Pakiž. S televizijske strani (TV Slovenija) pa so med podpisniki kolofona Danica Dolinar (urednica), Tjaša Redže- povič (producentka), Daniel Celarec (urednik oddaje) in V ojko Vidmar (režiser). Projekt je bil izdan v sodelovanju s Kultur- nim in umetniškim programom TV Slovenija, producentka je bila Tanja Prinčič, odgovorni urednik Andraž Pöschl in v (ko) produkciji celotne RTV Slovenija. Nekaj prijaznih besed ob tej noviteti ZKP RTV Slovenija je na ovitek izdaje pridala še glas- bena urednica prvega programa RA SLO mag. Simona Molič- nik: »Predstava Zeleni Jurij prepriča v trajni pomen in živost tematike izročila, pa tudi v to, da se prav tu zmore nakopičiti neprecenljiva energija, ki se v praznini današnjih dni zdi kot fatamorgana v čustveni puščavi.« Neja Kos (Parada plesa) pa je zapisala: »Tekoče sestavljen, dramaturško premišljen preplet raznovrstnih glasbenih spremljav, samostojnih mediger, petja, plesalcev ter solistov in zbora je vseboval prav tisto artikulirano dinamično linijo, ki je tako manjkala gledališkemu delu.« Posebnost prve izmed jazzovskih plošč je ta, da smo na preds- tavitvi dobili v roke le ovitek in osnovne podatke za prevzem glasbe po spletu. V primeru plošče oz. glasbe s spleta goo.gl/ jbTMWf (basovskega) kitarista in kontrabasista Roberta Juki- ča Come de jour gre za jazzovski CD z enajstimi (avtorskimi) deli. Vsi so z angleškimi naslovi, kot se seveda spodobi tako mednarodno uveljavljenemu jazzistu in seveda založbi. Po- leg R. Jukića igrajo na posnetkih v eni od inačic jazzovskega 94 je samosvoj, unikaten, avtorski. Njegova druga značilnost pa so solistične improvizacije, ki jih še najbolj prepoznamo tudi v tokratnih naslovih, kot so to npr. Long way, Po jezeru in Theo- xenia. Iz vsega tega sledi, da se nemalokrat v svojih vsebinah tako ali drugače dotika izvirne slovenske ljudske pesmi (citati, modusi …). To njegovo zadnjo ploščo so v enem samem za- mahu (20. 11. 2015) posneli v radijskem studiu 26 tonski mojs- ter Miha Jaramaz, (glasbeni) producent Gregor Forjanič, por- tretno fotografijo na naslovnico plošče je prispeval Josip Jože Fink, projekt pa je v celoti oblikoval Žiga Culiberg. Zraven pa je bila nam že znana in preverjena (ZKP RTV Slovenija) ekipa, tokrat v sodelovanju s 1. RA SLO-programom. Naslednji jazzovski projekt predstavlja pop jazzovska plošča solistke – pevke Ive Stanič in inštrumentalnega Tria Gregorja Ftičarja. Z naslovom Close to you/Tribute to Burt Bacharach je na plošči osem vokalno-inštrumentalnih standardov, z naslo- vom druge skladbe, Close to you, ki je hkrati tudi naslov plošče. Vodilna slovenska jazzovska pevka I. Stanič je hkrati tudi idej- na snovalka tega projekta. Skupaj s pianistom G. Ftičarjem, ki je napisal aranžmaje, sta potem ideje realizirala. V tradicional- nem pianistovem jazzovskem triu igrata še: basist Aleš Avbelj in bobnar Anže Žurbi, pri celotnem projektu pa so sodelovali tudi gostje, solisti Adam Klemm – tenorski saksofon, Tomaž Gajšt – krilni rog in Blaž Vrbič – glas. Kot zapiše I. Stanič na samo ploščo, »vsako glasbeno poustvarjanje je poseben izziv in je toliko večji, ko gre za zelo znane skladbe in že uveljavljene izvedbe.« S posebnim odnosom, tako z besedami kot z glasom, daje poseben pomen aranžmajem. Prav s Ftičarjevimi prired- bami je očitno najbolj zadovoljna I. Stanič, zadovoljni pa smo lahko tudi mi, ki zdaj poslušamo oboje. Zato pravi, da so zdaj ti novi aranžmaji in njeno petje zaživeli v novih, svežih zvočnih preoblekah. Njena naloga pa je bila tudi dosežena, saj s petjem dokazuje, da je Staničeva vnesla tudi v petje več jazza in s tem naredila vsaki pesmi svojo zgodbo. Od vseh osmih posnetih pesmi je samo ena čisto inštrumentalna, torej z jazzovskim triom (Arthur‘s theme), pri naslednjih treh (Trains and boats and planes, A house is not at home in Raindrops keep falling on my head) poje I. Stanič z Gregor Ftičar triom, pri preostalih šti- rih (Walk on by, Close to you, This guy‘s in lowe with you in The look of love) pa sodelujejo še omenjeni (inštrumentalni) solisti. Ploščo je posnel Miran Kazafura v radijskem studiu 14 v komaj dveh terminih, zvokovni oblikovalec je bil Miro Prljača, sodelovali so še trije (glasbeni) producenti: G. Ftičar, I. Stanič in Gregor Forjanič, izvršni producent projekta pa je bil urednik za jazz na tretjem programu – programu Ars RA SLO Hugo Še- koranja. Fotografijo I. Stanič je prispeval Dejan Nikolič, obliko- valec pa je bil André Lucas. Pred nami pa je še zadnji tovrstni diskografski dosežek s tok- ratne bere elektronskih medijev ZKP RTV Slovenija z naslo- vom Vox arsana & Big band RTV Slovenija/Turn it up. Na plošči predstavlja 12 skladb v izvedbi edinega in edinstvenega Šlagerji in pesmi iz zapora, pove, da gre za uglasbeno poezijo našega pisatelja, dramatika, kulturnika, esejista in disidenta. Med poezijo, napisano v zaporu, so se našli tudi njegovi notni zapisi in ok. 40 pesmi na točno določene in znane skladbe, ve- činoma iz časov pred drugo svetovno vojno. Zupan je tedanjo glasbo dobro poznal, saj je potoval po deželah od Turčije do Portugalske, govoril več tujih jezikov, imel temeljito glasbeno izobrazbo in igral kitaro. Nekaj pesmi je uglasbil J. Kovačič. Rdeča nit Šlagerjev (tj. zastarel izraz za priljubljeno in udarno skladbo, za popevko) in pesmi iz zapora je prikaz dobe, ki ji je Vitomil Zupan pripadal, in občutja pesnika, ki se z neustrašno domišljijo in golim upanjem »upira smrti«. Vse (uglasbene) pesmi je V . Zupan napisal v zaporu med letoma 1948–1954. V knjižici k omenjeni plošči je ZKP RTV Slovenija natisnila tudi vso Zupanovo uglasbeno poezijo, kar samo še utrjuje dejstvo, da sta si vsaj v teh (zabavnih) primerih poezija in glasba ena- kovredni. Pa še naslovi: Maliki, Levitan, Steza v mraku, Galjot, Balada o poželenju, Mestni log, Ljubljanska pomladna romanca, Zadnja noč, Sinji most iz gorja, Mladost, Seguidola, T emni blesk, Neznanki, Levitan in Smrtna želja. Kot že rečeno, je avtor vseh besedil oz. poezije Vitomil Zupan, glasbo nanjo sta prispevala J. Kovačič in Jaka Pucihar, avtorji priredb pa so še J. Pucihar, Boštjan Grabnar, Anže Langus Petrović in Jure Rozman. Po- leg pevcev Mavričeve in Kovačiča (ta igra še kitaro) pa igrajo v spremljevalnem ansamblu še: J. Pucihar – klavir, A. Langus Pe- trović – kontrabas, J. Rozman – bobni, B. Grabnar – harmonika in pripovedovalec recitator Radko Polič. Plošča v skupni dolži- ni nekaj manj kot 40 minut je nastala v radijskem studiu 14, tonska mojstra sta bila Miran Kazafura in Miha Ocvirk, ploš- čo je posnel, (z)mešal in opravil še mastering Studio Grabnar, B. Grabnar je bil tudi tonski mojster in (glasbeni) producent, organizacijo projekta in promocijo je prevzela Nataša Kelhar, urednica izdaje je bila Mojca Menart, oblikovanje je prispeval Robert Križmančič – Futura DDB, plošča pa je izšla v sodelo- vanju RA SLO (program ARS) in ZKP RTV Slovenija. Enega od Zupanovih verzov pa so kreatorji tega cedeja objavili tudi na naslovnici priložene knjižice: »Če danes pogledam / te pesmi, / prav nič ne vem, / ali so kot berilo /kaj vredne ali ne, / samo to vem, / da so košček / nekega življenja.« Naslednja jazzovska plošča so (novi) posnetki našega saksofo- nista, flavtista in skladatelja Toneta Janše (roj. 1943) in njego- vega (novega) kvarteta. Vsega le devet skladb, ki zajema okoli 40 minut, so s solistom Janšo, neke vrste legendo slovenskih saksofonistov, posneli še: pianist Renato Chicco, kontrabasist Philipp Zarfl in naš bobnar Drago Gajo. Tone Janša Quartet igra izključno Janševo avtorsko glasbo, med naslovi pa naj- demo tudi (večinoma angleške naslove): Long way, Po jezeru, Morning light, Theoxenia, Hoax, Cage, Interior sound, Ballad of hunch in Maybe. Legenda slovenske jazzovske (po)ustvar- jalnosti T. Janša ima za seboj več kot 700 (avtorskih) skladb in še veliko več izvedb. Za njegov (jazzovski) slog je značilno, da Glasba na elektronskih medijih ZKP RTV Slovenija 2015-2016 95 Ocene npr. odrsko eksplozivnost, v kateri je zajet moderni swing, začinjen z bogatimi harmonijami, virtuoznimi ritmi jazza ter dinamično barvitostjo večglasnega petja. Tokrat z njimi še do- datno sodeluje Iva Stanič. Glasba za ploščo je bila posneta med Mariborom in Ljubljano s tonskimi mojstri Miho Ocvirkom, Danilom Ženkom in Primožem Grašičem in (glasbenimi) producenti Grego Forjaničem, M. Delinom, D. Ženkom in P . Grašičem. Miksanje in (do)končno produkcijo so opravili: D. Ženko (ta je pripravil tudi mastering), M. Delin (ta pa je bil še izvršni producent), Damon Meader, Kim Nazarian in Stu- dio Ženko (Maribor; september in oktober 2015). Gre za še en lep slovenski (nacionalni) in tuji (mednarodni) spomenik jazzovski glasbi, za priredbe svetovnih uspešnic swinga, films- ke glasbe, večno »zimzelenih« slovenskih popevk in izvirne avtorske glasbe. S to glasbo je brez dvoma mogoče uglasiti (svojo) energijo z osvobajajočimi ritmi svetovne zakladnice vokalne in bigbandovske glasbe. Druge informacije o tovrstni založniški dejavnosti in možnosti nakupa pa najdete bralci tudi na spletni strani ZKP RTV Slove- nija (www.rtvslo.si/zkpprodaja). mešanega pevskega vokalnega kvarteta Vox arsana in našega Big banda z dirigentom Lojzetom Krajnčanom. Prvega sestav- ljajo: Teja Letonja Hajšek, Ana Delin, Mladen Delin in Samo Ivačič. Zvesti so tradicionalnemu jazzu, omenjena plošča pa je ansamblov tovrstni prvenec. Na njem lahko poleg jazzovskih vokalno-inštrumentalnih standardov in slovenskih zimze- lenčkov slišimo še skladbe, ki jih je ameriška skladateljica in aranžerka Rosana Eckert napisala prav zanje. Med temi je tudi naslovna in uvodna skladba te plošče Turn it up. Naša zasedba deluje pod očitnim vplivom dveh največjih tovrstnih vokalnih jazzovskih kvartetov Manhattan Transfer in New York Voices. S slednjim so tudi nastopili skupaj v Ljubljani in posnetek tega, skladba z naslovom Orange colored sky s tega koncerta (v živo) z našim bobnarjem Alešem Rendlo, pa je tudi kot zadnja objavljena skladba na tej cedejki (Ljubljana, Cankarjev dom, november 2014). Med preostalimi skladbami pa zdaj lahko prisluhnemo še: My favorite things, Masque Nada, Over the rain- bow, Swingin‘ on the moon, Into the fire, Orion, Zemlja pleše, My one and only love, Fly me to the moon in Ta noč je moja. Tokrat je slišati še kakšno njihovo zunajglasbeno posebnost,