M VETERAN VOJNE ZA SLOVENIJO 3 Izdajatelj: niških disketah 3,5" v urejevalniku besedil Word for Windows 6.00 /EE/, ki vam jih bomo vrnili, vrnili pa bomo tudi fotografije za objavo. Uredništvo nudi možnost oglaševanja in reklami- podjetniki imajo 20 % popusta. Spoštovani ! V drugi številki "Veterana" nam je zaradi tehničnih težav in časovne omejenosti ponekod krepko zagodel tiskarski škrat. Avtorjem tekstov glavni in odgovorni urednik: R. Zorko VSEBINA: >. Milan ALAŠEVIC 900-27620-114660/2 200,00 SIT 1,20 ECU Na podlagi mnenja Urada vlade RS za informiranje šte\ ka 23/138-758/96-12 z dne 03.04.1996 je javno glas "Veteran vojne za Slovenijo" vpisano v evidenco javr glasil pod zaporedno številko 1344, proizvod inforn tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tar prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prom< proizvodov po stopnji 5 %. Prispevke za naslednjo številko Veterana pošlji na urednikov naslov. Nepodpisanih prispevki ne bomo objavljali. Člani ZWS lahko names Položitev vencev ob Dnevu mrtvih..... ZWS od ustanovitve naprej-lll nje vojaških formacij s četniki in ustaši je dodatno vzbudilo pri sodelujočih sovraštvo, ki so ga prevzeli od svojih staršev. Četniki in ustaši so delovali pred 50-imi leti in je bila to ena strašna manipulacija, ki je dodatno stimulirala verjetno še ne vsa odkrita vojna grozodejstva na ozemlju nekdanje SFRJ. Na prostoru Republike Slovenije pa neka- diti pojem fašizma. Je to Slovencem res potrebno ? Menim, in v tem mišljenju nisem osamljen, da je potrebno postaviti eno samo obeležje vsem Slovencem, ki so izgubili življenje v različnih vojnah na ozemlju Republike Slovenije. Kot polnopravni člani 27 milionskega kolektiva Svetovne veteranske federacije se zavedamo, da vojn ne ustvarjajo vojaki, vanje so le poslani. Strahote vojn občutijo preživeli udeleženci ali svojci padlih tako ižene strani. Vloga novejšega vete-"privilegije", temveč aktivno sode-benih samo kakršenkoli način preprečijo ZWS OD USTANOVITVE NAPREJ III. DEL 1996 so se ob že navedenem našega glasila obravnavale predlagane Vatikana in ponovno so se v predsedstvu odpirale d naj bi je o primernosti sklicevanja Glavnega zbora na t celo vesti o prepovedi vseh aktivnosti društev so etru, da ne bo mogoče priti v Ljubljano zaradi prometa itd. Za neizvršitev nečesa je vedno na raz] bila pravna osebnost pokrajinskih tracijskem postopku. Besedilo Statuta, usklajenega strani pristojnega organa, je priloženo v sredini te številke. Naj omenim nekaj podrobnosti glede samega sklica Glavnega zbora. Kot je bralcem znano, naš Statut opredeljuje 17. maj kot dan Združenja veteranov vojne za Slovenijo in takrat predsedstvo ZWS vsako leto sklicuje Glavni zbor kot najvišji organ naše organizacije. Ta isti dan Nekateri smo imeli občutek, da je "toliko n in je o bil kljub vsem strahovom Glavni zl svoje delo. Mnogi zaradi papeževega obiska "niso m priti, nekateri pa so uspeli priti kljub svoji prisotnos obisku gosta iz Vatikana. Na Glavnem zboru je predsednik območnega od mežiške doline g. Kaker predlagal, da naj se članarina v razmerju 80% v 1 članarini odloča predsedstvo ZWS, ki je že sprejelo Aksentijeviča v Republiko Slovenijo. Na podlagi našega načelni sklep, da v skladu s finančnimi zmožnostmi 80 % javnega protesta zaradi povsem nerazumljive obrazložitve realizirane članarine pripada pokrajinskim in ne pristojnega sodišča v sklepu o zavrnitvi uvedbe območnim odborom. Pokrajinski odbori so namreč koor- kazenskega postopka sta predsednik države g. Milan dinacijsko telo za delovanje območnih odborov. Na podla- Kučan ter državni sekretar v Ministrstvu za notranje gi vztrajanja g. Kakeija je Glavni zbor glasoval o njegovem zadeve g. mag. Slavko Debelak javno povedala, kdo je bil esor v letu 1991. V povezavi s primerom Aksentijevič Čudno, da v zdravstvenih krogih še ni panike, ko pa je dogodke iz neposredne preteklosti. arodnim tribunalom za vojne zločine na ozemlju inje SFRJ v Haagu. Tokrat je ZWS naslovilo prošnjo predlogu in ga zavrnil. Zakaj omenjam to ? Zato, ker si je na sam Tribunal, vendar neposrednih podatkov nismo pri- g. Kaker dopustil koncem leta 1996 potezo, ki je težko dobili, posredovali pa so nam vse že vložene obtožnice, razumljiva. Članom ZWS, ki prebivajo na območju 00 med katerimi ni bilo nobenega pripadnika oboroženih sil Mežiške doline je posredoval dopis, v katerem je povsem Republike Slovenije. Od Vlade Republike Slovenije smo netočno navedel, da je Glavni zbor sprejel njegov predlog zahtevali, da se zadeva razišče in se tudi javno demantira- ter pozval člane k bojkotiranju plačevanja članarine za jo neokusna namigovanja. Od Vlade smo prejeli odgovor, leto 1997. Je želja po "lastnem" veteranskem domu tisti da po podatkih Ministrstva za obrambo zoper g. Srečka vzrok, da se tako močno vztraja na pridobitvi pravne oseb- Lisjaka ni vložena obtožnica v Haagu. ^Ministrstvo za sklepanjem pravnih poslov v ozkem interesu in ne nazad- (Poročilo o domnevnih kršitvah...), vendar ga nismo pre-^ nje ukrepanje mimo odločitev legitimnih in pristojnih jeli. organov Združenja ? Časopis iz ZRJ je povzel pisanje o Srečku Lisjaku in Haagu Po Glavnem zboru je novinar Tomaž Bukovec vprašal po slovenskih sredstvih javnega obveščanja, zato smo bili predsednika Srečka Lisjaka, če ga res bremenijo kršitev (in smo še) v vodstvu ZWS vse bolj prepričani, da je mednarodnega vojnega prava in če bo moral v Haag pred nekdo iz "domačih" logov s^ poskusom deskreditacije g. nekdanje SFRJ. Takrat temu dogodku nismo dajali poseb- način "disciplinirati" organizacijo. Srbska "Bela knjiga" nega pomena, kasneje pa se je zadeva ponovno odprla v namreč ne vsebuje imen temveč samo domnevne kršitve javnosti. mednarodnega vojnega prava zoper pripadnike JLA, Pri vabljenju predstavnikov ZWS na sestanke glede predvsem Ženevskih konvencij s strani TO in Milice v obeležitve pete obletnice dneva državnosti ter na vojni 1991. Od 46 očitanih kršitev se naenkrat pojavi samo eno ime in to ravno predsednika ZWS. Ni to malce čudno? }a odbora za državno proslavo k predsedniku Le zakaj ? Smo bili v primeru Kolška in Aksentijeviča ter e bilo dano tudi javno povabilo podpredsed- z opozaijanjem na nerešena statusna vprašanja otrok Antonu Krkoviču, takratnemu načelniku padlih, ki so se zlorabljala v namene predvolilne kampani- .rukture narodne zaščite ter Vinku Bezniku, je v letu 1996, preveč glasni ? Ali pa morda v primeru v vrstah organov za notranje zadeve. Prav Janka Filipiča, kjer seje postopalo v nasprotju s temeljn- prisotni na sestanku Vladnega pripravljalne- ----1 izvedbo državne proslave. Ko so ga po krvavem pivirpu km.r>u /■"*'!■• J1'1 »'jal: " .spri ?odek je bila udeležba na državni proslavi ob sem jo odnesel s celo kožo!" _| razglasitve samostojnosti in neodvisnosti ovenije. Na 15. seji predsedstva, na kateri sta imi pravnimi postulati? Morda pa je bilo grešno to, da smo . tudi predsednik Združenja Sever Davorin in še bomo zahtevali enakopraven status glede na ostale leralni sekretar Franc Bevc, sta se obe veter- veterane v istem-zakonu. Javnega demantija s strani Vlade zaciji uskladili glede protokola in skupnega ni bilo od nikoder, prav tako nismo seznanjeni, da se je Iržavni proslavi. V mimohod so odšli le pra- začela kakšna "preiskava", kdo je "plasiral" idejo o Haagu apori obeh združerg, MSNZ in Svetovne vete- in Srečku Lisjaku. Prav zanimivo, kot da še vedno nismo acije s spremljevalci, ostali veterani pa so se tako "pomembni", kot so nekateri državljani, kadar o njih tnem mestu. Podana je bila energična zahte- nekdo trosi zlonamerne polresnice (razne hobotnice itd.), me institucije tisti dan oprostijo službenih Na predsednika Vlade smo naslovili pobudo za reševanje ne vojne za Slovenijo, saj člani vodstev obeh odprtih vprašanj (med njimi tudi zadevo Haag), ker še ,a vprašanja nošenja veteranskih oznak na uniformah znanj pripadnikom MSNZ, arhiva MSNZ.... Od vladnega svetovalca (ne pa od predsednika Vlade, na katerega smo tudi naslovili pobudo) smo prejeli delne prihodnje rešila. Tudi to kaže na odnos države do naše organizacije, ki združuje večino udeleženk in udeležencev dogodkov iz 1990. in 1991. Zagotovo pa nismo pozabili je poudarjal pomembnost osamosvojitvenih procesov ter zmage nad JLA. Glede na že opisan odnos državnih organov do ZWS se zagotovo samo po sebi postavlja vprašanje, če nismo tega storili neposredni udeleženci dogodkov iz let 1990 in 1991, kdo pa je potem leto in dan nosil na prodaj svoje glave pa tudi glave svojih bližnjih, izmenjali poglede na še nerešena veteranska vprašanja. Posebej pa smo bili počaščeni s povabilom na proslavo ob Dnevu samostojnosti v Cankarjevem domu, kjer so vodstvu obeh združenj iz vojne 1991 namenili častne sedeže Novo leto 1997 se je pričelo zelo spodbudno. 9. januarja 1997 smo namreč na podlagi naše prošnje prejeli odločbo, zadeve mag. Anton Rop v skladu s predpisi podelil status društva, ki deluje v javnem interesu za dobo petih let. To je prvo konkretno dejanje državnega organa, ki je naše dosedanje delovanje ustrezno ocenil ter nam s tem tudi dal moralno spodbudo za nadaljnje delovanje. Omenjeni akt, ki mu pripisujem izredno pomembnost, po lastnem bo potrebno povedati, c dipl.iur. ZWS nadaljuje) 'oljo plel viliziranih v zgodovini, v sedanjosti pa tisto državah glede vojnih veteranov samo po sebi umevno. Kljub nekaterim problemom (v letu 1995 prvotno imen- la dela), smo vseeno pripravili in izvedli v lastni režiji svečano obeležitev 5. obletnice odhoda zadnjega vojaka JLA dne 26.10.1996 v Cankaijevem domu v izredno neugodnem času predvolilnega boja. Udeleženci proslave-politiki so priznali, da je bila obeležitev povsem nepoli- eracije g. Serga Wourgafta, ki se je ljubeznivo odzval našemu vabilu ter javno izrekel mnogo pohvalnih besed Svetovne veteranske federacije. Začuden pa je bil, da ni bilo na tako originalni, vsebinsko sporočilni in jubilejni obeležitvi nevladne organizacije najvišjih državnih predstavnikov, kot se je to zgodilo ob njegovem prejšnjem obisku v Ljubljani v režiji ZZB NOB in Ministrstva za obrambo. Gospoda Wourgafta smo morali obvestiti, da smo kot vedno ob podobnih dogodkih vabili pristojne, vendar so se nekateri, razen redkih izjem, tako kot VETERANOV DOPISNIK Najprej bi rad iz daljne Finske pozdravil vse bralce naše revije, še posebej pa vse člane našega Združenja. Ponosen sem na svoje članstvo. Nisem fizično sodeloval v spopadih, bil sem le eden izmed tisočev Slovencev v tujini, ki nas je junijski napad JLA na našo domovino združil v eno samo neprebojno fronto. S skupnimi močmi smo delali vse, da bi svet izvedel resnico o dogajanjih v Sloveniji in da bi svetovna politika preprečila katastrofo. e od leta 1971. Pretežno sem delal v finski javnosti. Verjetno sem tudi edini Slovenec, ki je delal v finski diplomatski službi, bil sem namreč 2 leti trgovinski predstavnik Finske v Bagdadu. V aktivnejšo promocijo Slovenije sem se vključil po plebiscitu, ko sem se povezal s tedanjim zunanjim ministrom Ruplom, s katerim sva bila sošolca. Že pred razgla- Kako pa je potekalo delo v času vojne, naj pove nekaj pre- tikov kopijo slovenskega razglasa za samostojnost. V petek popoldne 28.6. so me poklicali s finske TV-1, ker so potrebovali prevajalca. Od tistega dne sem bil 10 dni glavni prevajalec in hkrati oblikovalec vesti o Sloveniji na finski televiziji. Po kratkem intervjuju na 2. programu finske TV so se name začeli obračati tudi drugi novinarji. Tkko sem imel kma- vseh glavnih finskih dnevnikih. 3.7., ko je bilo že je JLA nam je na domači telefoniral obveščevalno slu- Na sliki : Jussi Peppala, ki je za časa dila policijsko za-vojne kot dopisnik finske TV poročal ščito. Primer pa iz Ljubljane in avtor g. Milan V. sem uporabil tudi Smolej ob torti, s katero se je kot bumerang: za Slovenija zahvalila za objektivno finski radio sem poročanje uredništvu finskega TV napisal izjavo, v Dnevnika 1. kateri sem apeli- ral na finsko javnost in pozval vse t.i. Jugoslovane k strpnosti in spravi. Razglas so na radiu tekom dneva prebrali 5-krat in je imel velik odmev. V posebnem intervjuju za finski radio pa sem med drugim provokativno vprašal Fince, kako bi se počutili, če bi ruska vojska vdrla v Finsko in začela zavzemati mejne prehode na fmsko-šved- mož stala na naši strani. Posebej mi je ostal v spominu posnetek, ko je bila ustanovljena prva slovenska tankovs-ka brigada in ko so naši fantje na tank JLA barvali slovenski grb. Finski kolega je ta kader, ki je trajal v glavnih poročilih kar kakšnih 5-6 sekund, opremil s komentarjem, da ima slovenska TO že 20 tankov, čeprav je šlo takrat verjetno šele za enega prvih. Ko so bili spopadi v bistvu že končani, se je končalo tudi moje propagandno delo na televiziji. V zahvalo dobrim finskim novinarjem sem na zadnji dan dela na TV naročil v slaščičarni veliko torto v si Samostojna Slovenija 1991". Torto je finska velefirma Fazer napravila po mojih navodilih in jo poslala brezplačno - vse za samostojno Slovenijo. Preveč bi bilo, če bi hotel naštevati vse druge stvari, stike, telefonske razgovore itd, ki so se vrstile vsak dan. Po dokončnem umiku JLA iz Slovenije sem še aktivno sodeloval pri uveljavljanju Slovenije, bil med drugim tudi tajnik slovenske delegacije na zasedanju KEVS-a v Helsinkih. Nekaj časa sem mislil, da mi bo morda Slovenija izrekla kakšno uradno priznanje, bil sem menda celo na spisku za dodelitev neke medalje, a vse je ostalo le pri besedah. Bil sem tudi pripravljen sprejeti mesto častnega konzula na Finskem in morda v Pribaltiku, toda nova politična elita v Sloveniji se je koncem leta 92 tako konsolidi-rala, da so bili vsi stolčki že razdeljeni. Prepuščam pa bralcem v lastno presojo, kje je logika, da meje v diplomatsko službo leta 81 sprejela država Finska, rodna Slovenija pa leta 92 ne. Vem odgovor - nikoli nisem bil član kakšne politične stranke in tega tudi v nimam namena storiti. Za svoje delo sem dobil lastno duhovno zadoščenje, pisno priznanje pa maja 96 (!!!). Prav zato mi tudi članstvo v ZWS pomeni največ. To naj bo in naj tudi ostane nepolitična in nadstrankarska organizacija. Kdor pa postaja danes malodušen in kritičen Pol Slovenije vleče v desno pol v levo. Kdo pa v pravo smer ? do slovenske politike, naj se še e čase. Bili smo e i, uspeli smo! O n Prilipah potekalo slovesno odkritje spominskega obeležja informacij v obramt boja za samostojno Slovenijo, kjer je 110. jurišni odred 110. jurišni odred 1 TO Brežice pod poveljstvom Janeza IVŠIČA onemogočil padniki Občine Brei nadaljnji prodor oklepni enoti JA iz Jastrebarskega v no kot enota, ki je notranjost Slovenije in povezavo z oklepno enoto v preprečevanju vd Krakovskem gozdu. Hrvaške v Slovenijo G. Janez rvŠIČ se je v nagovoru dotaknil tako zgodovin- iz 24-tih borcev, kat skih dejstev izpred petih let in med drugim dejal /citirano/ jec-radioamater in "... skozi elektronske medije nas neprestano prepričujejo nedeljo, 30. junija £ s tem, ko si seveda medsebojno mečejo polena pod noge, odreda na obram da je vojna za slovensko državo bila uspešna le, ker je vse onemogočila even bilo rešeno v političnih "foteljih". smeri Zagreba v SL Vrsta političnih svobodopiscev pa žal v opisu dogodkov le bolj kislih obrazov, poveličuje svoje zasluge, medtem ko vsa ostala dejanja puškami M-48, ki p malgelanizira ali opisuje po poročanju nekaterih, njim zamenjali s prejšn. naklonjenih novinaijev, ki pa so med vojnimi spopadi zbi- orožje in ročne mini rali podatke le ob gostilniških šankih vključujoč v 2. julij smo preko z Čast maloštevilnim novinars! iskali podatke i 25. OšTO j. da..." se je približno glasil njegov ukaz. Že po zgodnjen jutranjem spopadu v Krakovskem gozdu nam je bilo jasno da bo tudi pri nas prišlo do spopada. Obilen zajtrk nam j( vse prej kot teknil. Spopad seje pričel nekje po 10. uri n< mestu, kjer je motocross steza in je potekal ob nenehnen obstreljevanju dveh letal Jastreb, ki sta z nevodljivim raketami neumorno obstreljevali našo barikado, sestavi jeno iz tovornjakov, naloženih s 30-mi tonami staregč gledalci, ki so bili misleč v varni razdalji, pa je to obstrel z tanko\ i. Naše dejstvova pravilo v zrak tudi najmodernejši tank M-84, ki je iksplodiral v bližini, kjer se nahajamo sedaj. Poškodovana ustavile kolono pred Dvorcami, od koder se je kasneje imaknila proti Hrvaški. S tem dejanjem je nasprotna tran uvidela, da izletniški sprehodi tankov in drugih bor-tev v Slovenijo niso več mogoči. S tem so bila Težko je tistim vojaškim konstruktoijem, ki morajo dokazati, daje ladja sposobna ostati čim dlje pod vodo in ne nad njo. stavili zgodovino vojašnice ter jih seznanili z njenim tudi še v gostilni "Pri Marički", sedanjim delom. Sledil je tudi ogled prostorov, ki so jih v govejih koncev ter goveji golaž, letih 91/92 temeljito obnovili. Litijski častniki in veterani sama pripeljala do zapore v Podgradu. so se seznanili tudi s sodobno oborožitvijo i o Slovenije, Triglavskim narodnim parkom in Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani. Po kosilu v sodobno urejeni obednici naj b prikaz plezanja v steni za tamkajšnjo vasjo, kar pa je žal zaradi slabega vremena oz. deževja bilo odloženo, kljub temu pa je načelnik gorske šole polkovnik Medija z vojaki demonstriral plezanje na umetni steni, v tej veščini pa so se pomerili tudi nekateri pogumni g V popoldanskem delu ekskurzije je sledila š članskih veteranskih izkaznic, kar je opravil litijskega območnega združenja veteranov g. Urbane, s predsednikom lit Bernikom pa sta tudi izmenjala priložnostna darila z vojaškimi starešinami, «k Po slovesu od prijaznih litijskih gostiteljev se je ekskurzija nadaljevala v Bohinjski Bistrici, kjer so obiskali tamkajšnji vojni muzej, pozdravil jih je tudi bistriški župan VETERANI AKTIVNI TUDI V GOR. RADGONI g. Franc Kramar ter jih seznanil z nadaljnjim razvojem tega dela domovine, zlasti kot gospodarskega in Letos pozimi, natančneje 20. januarja 1996 so v Gornji turističnega področja, sledil pa je še ogled muzeja usn- Radgoni ustanovili Območni odbor Združenja veteranov jarstva in železarstva. vojne za Slovenijo. Na svojem prvem srečanju so glede Kljub neugodnemu vremenu so bili udeleženci ekskurzije vodstva še omahovali, nato pa le enoglasno sklenili, da bi z njeno vsebino, doživetim in videnim zadovoljni, bil najprimernejši član za predsednika g. Franc Zemljič. prispevek pa naj bo v zahvalo vsem gostiteljem z željo po Tajniške posle je in še vedno vodi ga. Silva Kuzma (da, ponovnem snidenju. tudi ženke so bile aktivne udeleženke deset dnevne vojne za Slovenijo v Gor. Radgoni). Razdelili so si še nekaj Boris ŽUŽEK pomembnih nalog. Mo za informiranje skrbi g. Dušan Zagorc (aktivni propagandist v pogajanjih s Popovom ob zavzetju G. Radgone), za upravo odbora skrbi g. Zvonko kukik Kovačič, za zaščito in reševanje Bogdan Sajnovič... X . o* • 1» ,oo, R-I v • xfaKo Odbor je sklenil, da bodo dali možnost za vpis v ZWS •čelo 27. jubja 1991. Bil sem kunr štaba ^ ^^ glede na svojQ udeležbo jn ^^ y ajo željo pristopiti, prijavnice pa dobijo na za obrambo v Gornji Radgoni. Prva in torej prio- Slovenijo iskati in obveščati pirotehnike o nalogah in akcijah. Našel sem vse v takratni občini Gornja Radgona. !, kako. il vojake Teritorialne obrambe na Gubče i že tri dni brez hrane. Odšel sem v štab Doslej je ZWS Gornja Radgona v času od 27. junija do 4. julija letos pripravilo zanimivo razstavo v muzeju v Gornji .u c Vikrotiu Kovačiču da grem po Radg0ni Z naslovom "čas v°jnih spopadov"' nat0 50 orga" _ _ -L nizirali 3- jutija C na dan odhoda JLA iz Gor. Radgone) proslavo, pri izvedbi katere so pomagali različni sponzorji ogledalo skoraj 800 obiskovalcev. • vojake, ■j sodelavec Dani Šumak. Ker zaradi proti-ovir v Podgradu pri Gasilskem domu nisva mogla priti v sosednjo vas Lutverci, sem dejal, da greva tik ob reki Muri preko nasipa, saj sem tam doma in poznam vsako luknjo. Prispela sva v Lutverce, v privatni samo- cigarete, kar nama je dal g. Franc Šibrat. Od tu sva odšla v Apače k staršem podporočnika g. Iztoka Matisa, kjer sva dobila še zaseko, čebulo in kruh. Potem sva se ustavila je zaslediti veliko število članov iz samega središča zdi pa se, da so na ostale kratko malo pozabili ali ijihove strani ni pravega odziva. Ob podpori kega sveta in dobrim sodelovanjem v pokrajinskim . vodi g. Ljubo Dražnik, Želja je, da se ohranja tradicija in spomin na dni izpred 5-tih let, ko smo tako ali drugače s skupnimi močmi pregnali iz naših krajev sovražnika., mesec in pol pa smo preživeli v boju z njim, vemo kaj in kdo je. Vsi udeleženci bojev v Gornji Radgoni pa tudi ostali občani naše občine želimo in upamo, da se podobni trenutki v nadaljnji zgodovini naše nove države nikoli več ne bi povrnili. prispeli v koloni tudi že kamioni. Odločili smo se za pomik po bočni strani in za kolono, ki se je kmalu ustavila v Nismo vedeli, zakaj se je kolona ustavila, to smo lahko le ugibali. Takoj se je tudi porodila ideja o prilož ". Sprv mo bili v: Nisva se dolgo obotavljala. V rahlem teku sva načrt, kako vso zadevo izpeljati in predvsem, kj« ;opila SPOMINI IZ VOJNIH DNI ČETRTEK, 27. JUNIJ iz Hrastja.../, ki je imel že vse pripravljeno za molotovk« Lahko smo krenili v napad brez posebnih vprašanj i odgovorov. PETEK, 28.JUNIJ Zjutraj ob 7. uri sem po radijskih novicah kolona tankov in drugih vozil približuje n; pogledat, kaj Od doma sem se odpravil okoli pol devete in kot sem pričakoval, je bilo mesto prazno. Srečal sem skupino civilistov, nekaj izmed njih sem jih tudi poznal, zato se ni bilo težko vključiti v pogovor. Opazovali in ogledovali smo iz smeri hotela vojaško karavlo, ki je že bila v pripravljenosti, saj so bili vidni zakloni narejeni iz vreč. Imeli smo raznovrstne in pestre razprave o JNA, TO in Policiji. Kmalu smo od "poročevalca" izvedeli, da je JNA že v Radencih in da se sliši tudi streljanje z njihove strani, verjetno z namenom, da prestraši naš obrambni sistem. Iz bili mnenja "...le naj pridejo, če si upajo...", kolona JNA pa seje vse bolj približevala Gornji Radgoni. Mogoče smo bili na ulicah sprva zgolj iz radovednosti, kaj se bo ali kaj se lahko zgodi, nato pa vse bolj iz ogorčenja. Po uri ali dveh čakanja smo opazili kolono vozil, ki se je počasi in previ- Še vedno smo bili pri spomeniku, vendar smo se kmalu tam lahko "zasidrali" in naprej opazovali dogajanja v okolju. Vendar so nas presenetili, predvsem s streli, ki so leteli Sevanju. Kar hitro smo se morali umakniti navzdol po stopnicah med občino in banko, saj smo se le tako lahko izognili morebitnim nevarnim izstrelkom. Sledilo je nekaj sekund zatišja, potem pa ponovno žvižganje in žvenket krogel ter izstrelkov. Umaknjeni v vhod tamkajšnjega otroškega vrtca smo še počakali nekaj trenutkov, da se situacija umiri. Kolona pa se je še vedno pomikala proti ceste, kjer se je nahajalo največ vozil, tako oklepnih kot tovornjakov. ^ k ■• , hk d izpostavljamo nevarnosti, čeprav smo ugotovili, da oklepniki granat ne bodo izstrelili, saj bi zaradi bližine vozil poškodovali ali izpostavili nevarnosti sami sebe. Po ogle- akcije. Sledil je kratek molk. izvlekel vžigalnik. Pričeli smo z neopaznim odpiranjem trenutku sta zagorela tovornjaka, JNA pa se je tudi takoj odzvala s silovitim streljanjem. Obstali smo, nato pa se zapodili po vseh štirih proti izhodu ter navzdol po stopnicah. Vratarja sta bila popolnoma iz sebe. Z Leopoldom sva ju prosila za pištoli, ki sta ju nosila. Od prvega vratar- Ob h ločner reljala n jake z vojaki. Ob skoraj polovični porabi streliva seje če: nekaj minut pojavil prej omenjeni fant, ki je prinese avtomatsko puško z 18-timi naboji, ne vem od kod, in m jo izročil. Brez pomislekov sem jo sprejel in streljal. V terr se nama je pridružila tudi ekipa novinaijev iz radia Murski Sobota, pa tudi neki snemalci in poročevalci so se jin pridružili. Na pomoč so priskočili tudi drugi fantje in ; skupnimi močmi smo uničili še nekaj vozil. Uspelo nam je tudi odpeljati terensko vozilo. Iz ostalih vozil smo izvlek Elrad in kasneje predali policiji. SOBOTA, 29. JUNIJ včerajšnji dan postopal pravilno. Odšel sem na štab TO ir LITERARNI KOTIČEK Spomin na čase, ko ni bil bratu brat Pesem posvečam možu Marku in otrokom našim: Julijani, Mariji, Janezu, Franciju, Marku, Fani in Emi Pet let minilo je od takrat, a zdi se, kot da bilo je včeraj, ko dva sinova - bratu brat, bila sta vsak na svoji strani. Rodila pa ju v bolečini je ista mati! Prvi šel na jug - na sam večer presvet. Lahko bi šel že preje, pa odhod odložil je, da volil za samostojnost je našo! Tako ponosna sem bila takrat, ko tudi sin je dal svoj glas! Saj volil je za narod naš, za rod tvoj in njegov! Dobil pogum je - premagal strah, katerega širili so nekateri, kaj čaka tiste, ki prišli bodo kasneje - v kasarne svoje temne. Pozabila ne bom nikoli, kako oči so mu svetile tisti dan, ko obkrožil ZA je - za svete slovenske nade! Na sam večer Božični, ko kropili smo kot po navadi po celi hiši, molili rožni venec in kadili - solze so tekle kar naprej, saj z duhom šla sem s sinom proti jugu. Rotila sem zavetnika njegovega in vse angele, da nad njim bedijo, da se bi vrnil zdrav med nas v svojo rodno štajersko vas! Potem pisarila sem kar naprej: Sin, kako je? Si zdrav? Si do drugih dober? Zvečer kaj Bogu se priporočaš? Predvsem me zadnje je hudo skrbelo! Konec januaija, ko imel je zaprisego, pisal je - ta moj sin -nikar tako daleč ne hodite! Meni ne pomeni nič ta dan, raje pridite pozneje. Ko v maju končno gremo na obisk, ga premerim najprej od nog do glave. O, moj Bog - ves shujšan si, oči udrte, na kolenih luknje in čevlji, da ne bi govoril. A to je naša slavna JLA?! Prišel je čas, ko šel je drugi sin od nas. Nič ni pomagalo, pisala prošnje sem, da enega že imamo v vojski. Da drugi sin potreben je v delavnici - očetu v pomoč za kruh vsakdanji! Kljub vsemu odhoda v TO bil vesel je. Sproščen vrisk slišal se je skozi vas! Pa vseeno, hudo me je skrbelo! Kot bi slutila, kaj vse čaka nas! Sredi maja s ponosom šli smo v TO na zaprisego sveto: mož moj, starejše hčere in možje, moji vnučki, pa tudi vojakov mlajši brat - otrok peti in njegova sestrica mala, ki malo preje začela uporabljati nožice svoje. Ob himni naši, ob podpisu obljube sveže, spet solze so tekle. Saj moje srce bilo je pri sinu, sinu prvemu, daleč dol na jugu! Bo prišel domov? Se bo vrnil zdrav? To kljuvalo me je v prsih, odkar je šel! Da sem vsaj malo oblažila skrb, zatekla sem se v cerkev pred oltar Marijin, in njo prosila: "O, mati, ti pomagaj nam!" Prišel 25. je junij - težko pričakovani dan! Kurili kres smo na čast domovini naši! Opolnoči pa naraščajo želje videti, kako Ljubljančani doživljajo veselje. Ljudje pijani od veselja, prisluhnili so Urški iz Povodnega moža, ki pred pesnikom odigrala ga pogumna, mlada je Šentjoščanka! Potem je množica presrečna šla podoknico škofu zapet. Nakar harmonika se oglasila, ker pete vseh začele so srbeti. Ko veselje je na višku, luč plava in vrtljiva, bliža se po Poljanski in naznanja, da naglo bliža se sovražnik - katerega gojili dolgo smo na svojih prsih! Ljudje bežali so prestrašeni domov, o da imeli bi takrat vsak svoj rov! Po treh tednih dočakala pošto sem od drugega sina, en sam stavek - dopisnico še hranim : " Smo na varnem, ne skrbite!" Pa vseeno pomnožila sem molitve. Prišel je prvi sinov vikend. Iz TO prišel ves je spremenjen. Od petka do nedelje se samo smejal je, v nedeljo zresnil se in dejal, trpeče skozi solze: "Mama, ena bomba padla je - zraven mene! O moj Bog, samo pomislite, kakšen čudež, tristo fantov mladih v temnem gozdu spravljenih, pa Kot da dovolj krvi prelil je narod naš, leta 45 se je pisal tisti čas! Povežem se z odborom staršev, hodim na sestanke, kako dobili bi nazaj naše fante. Povedali na odboru so, da sina iskati vsak zase moral bo. In šel je mož - sinov oče, z njim zet - mož druge hčere. Verjemite, molila kot takrat, tiste noči in dneve, nikoli nisem še tako goreče. A sina prepričati bilo je treba še, da huda ura se! Za tiste vse, kateri so še upali sanjati drugačne, lepše sanje! Načrt naredili smo, priporočali Bogu se, da bi uspelo ukrasti sina, sina, ki dobil je odlikovanje za prijateljsko ravnanje. V žepu gaje nosil, ni ga pripel na prsa, saj zdelo se mu je brez veze - ponašati se s tem, saj ravnal je samo po nauku staršev in svoje vere! Še zadnji vzdih k Bogu in vsem svetnikom, da pomagali bi uiti slovenskim ujetnikom! Nasvet očetov poslušal dobri naš je sin:"Kar počasi skozi glavna vrata..." Saj minirana bila je krog in krog kasarna. Ko odbila ura trije zjutraj, sin odslužil stražo je, črnogorskemu sobratu! Lahko izdal bi ga in dobil obljubljeno nagrado.Pa Bogu hvala, srečno prijateljstvo večje je bilo! In tako se je zgodilo. Potem teči je začel do velikega grma, kjer čakal ga je mož -hčere druge - poln poguma. Vojaške hlače dol, kratke svoje gor, puško vstran, potem tekla sta kot za stavo dva kilometra, kjer čakal z avtom oče je, saj delal se je hitro dan. Nato pa hitro gas do doma! Ura bila 8 zjutraj in sveta maša pravkar se končala je, ko zavriskalo mi je srce! A zdaj vidim -oči se svetijo, tako kot tisti zimski dan, ko obkrožil ZA je - svetle slovenske nade! A noge, sinove in zeta, so do kolen krvave, sledove pač pustilo je južnjaško trnje! Zapeli zdravljico himno smo, nato še dali Mariji hvalo in svetnikom, ki pomagali so ubežnikom! Marija skozi življenje vodi te, srečo imaš - je zadonelo po naši vasi tisti čas ! Iz Ljubljane sporočili so, naj skrije sin se, ker Vrhnika je blizu! A sin - ta moj sin! Jaz, da bi se skril? Na kraj pameti mi ne pade! Nobenega nisem ne okradel, ne ubil. Domov sem prišel in doma bom bil! Naj pride kar hoče! Meni veijeti noče! Potem trpelo spet mi je sreče, saj slišala sem za kazni strašne, za tiste fante, ki predrznili ubežati so železni roki, ki trdno obračala uzdo 50 je let. Pa minilo počasi je tudi to. .. Drugi sin prihajal redno je iz TO. Na zimo, ko imeli smo zahvalni dan, končal tudi on je vojaški stan. zdravi pod domači krov - v to sem vsak dan bolj prepričana, da temu botroval je božji blagoslov. Zato zdaj kličem na ves glas, Sveta Mati, tudi v bodoče ne pozabi nas! še srčno željo naj povem; O Bog, naj bo v meni MIR in v tebi, MIR v vsaki naši naj bo družini. MIR v naši lepi, dragi domovini! Od takrat vsak mesec poskusim, da sveta maša bere se za ljubi MIR in v OPOMIN! Z besedami pokojnega g. Vinka Žaklja : "KVIŠKU SRCA, v nove svetle čase - v čase, ko bomo visi goreli za vrednote naše! Kvišku srca naj zadoni naš glas, saj to bo odslej pozdrav vsakega izmed nas!" V Št. Joštu, na god Sv. Antonija 1996 Ivana Fr. KAVČIČ KO MISLIL SEM NATE DOMOVINA ko mislil sem nate domovina. V zmešnjavi neviht in menjavam položaja, Iz avtomobila done, naj se predajo. Krakovski gozd, Medvedjek, Rožna dolina in še kje. Spim na seniku, drugič na asfaltu, stražim ob kasarni, na oni strani bledi obrazi. Uho mrmljanje v noč zvonovi tiho odbijajo uro odhoda, slovenska zastava plapola nad večno zelene doline. PREŠTEJMOSE NA PRSTE Viharji bridko nam vijejo že spet, zabadajo v dušah mnoge rane, od prijafljev so, poprej neznane, grenko skelijo nas že nekaj let. Nekdo z zlobo vrgel nam je par semen, da žel zmago bi iz svojega poraza, da ogenj skuhal bi, a ne iz mraza, v zavisti zasejani prepirljivih bi plemen. Zato zaman bi šteli se na prste, če ne prišteli bi si prav vseh zmag, nam sedaj veljale bi le čvrste vrste. Bi na čelu ne mogel postaviti se vsak, v kamnitem srcu naj mu teče kri, Franc Kunovar, nov. 96 Srečku-prvoborcu Pesem veteranov Kljubuj usodi, mož sam svoj bodi! Karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si - ti. Si ti! Če res, če cel si mož, i svoj i nje gospod ti boš. Usode ni, usoda svoja - to si ti! Defy destiny, be your own man! Whatever may happen, you are the master of your destiny. Yes, you! If you really are a man, you will be both your own and destiny's master. There in no destiny, your destiny - is you yourself! Simon GREGORČIČ