io, poglejte na n dan, ko V teli časih fa cen, potrebuje. Skušajte iprej plačano.
GLAS NARODA
Dsf slovenskih delarc^rr AmeritL
»Hfc 1»4« Bt the FMt Office at N«w !«i N. ¥- m
SA NEKAJ WC KOT
nadandohtvate... fC 'Oli AS H AR ODA" ro posn naravnost na dom
•*«,MdalJlB
Ad mi
M, UV.
ClTAJTE, KAB VAS ZAHIHA
No. 242. — Štev. 242. (Telephone: epelsea 3-1242)	NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 10, 1942 — ČETRTEK, 10. DECEMBRA, 1942
VOLUME L. — LETNIK I*
PRED VELIKO OFENZIVO V AFRIKI
SČASOMA PRIHAJA RAVNOTE2JE V MOCl V BOJIH V TUNIZIJI. — ZAVEZNIŠKA ZRAČNA SILA Z VSAKIM DNEM NARAŠČA IN VSAK DAN PRIHAJAJO OJACENJA V MOŠTVU IN VOJNEM MATERJALU, KI JE NA GLO POSLAN PRVIM ODDELKOM, KI SO PRI-SLI NA SVOJE MESTO PREJ, KOT PA JE BILO NAMERAVANO IN PREDNO SO BILI PRIPRAVLJENI NA KONČNI SPLOŠNI NAPAD N A SOVRAŽNIKA
Odkar so bili zavezniki potisnjeni iz Tebourbe, je angleška armada generala Andereona prišla k protinapadu ter ni zavzela samo izgubljenih postojank, temveč je tudi povzročila sovražniku velike izgube.
V Londonu ne polagajo po-
sebno velike važnosti na to, <la «o bili zavezniki v prvem spopadu pri Tefoourt>i potisnjeni nazaj, kajti če bi tudi rezerve v ozadju Ibile dovolj močne, da -hi kazalo držati postojanke, je bi ki vendar ddbra i?tratesika poteza umakniti se in držati gorske prelaze, ki so-važni za bodoče operacije.
Premoč v zraku je ključ do uspešnega konica bojev v Tuniziji, kajti o&išČe ima do Tunizije zelo kratko pot z letališč na Siciliji in Sardiniji. Najprej je treba poslati aeroplane na novi kraj operacij, zatem je treba letališča zalagati z bencinom, bombami in drugim potrebnim materjalorh. Vse to vzame precej časa, zlasti če so zalagalne postaje v veliki oddaljenoeti. Kadar preide armada k splošne ^rucpadn, mora imeti vse na tanSno pripravljeno. Pomisliti pr m mora tudi, da je treba odločilni nap«d ▼ Tuniziji pričeti oh istem času, ko bo angleška oemn u«-mada generala Mont-goniervja naskočila armado feldmnnšila Rommela, ki se u-trjnje okoli F,1 Agheile.
Včerajšnja porodila iz zavez-
niškega glavnega stana objavljajo le malo vesti. V prednjih vrstah so bile operacije omejene večinoma na poizvedovanja. Poročilo med drugim -pravi, da je bik> v nedeljo uničenih 20 sovražnih tankov.
United Press poroča, da vojaške operacije zelo ovirajo ded, blato in mraz.
Iz vseh poročil, ki prihajajo s fronte, je raizvidno, da so prvi oddelki dospeli na kraj, kjer se ima pričeti velika bitka, pre-dno so jim mogle slediti pomožne čete iz ozadje. In to je tudi vftrok, da so se morali prvi oddelki pri Tebourfoi pri prvem spopadu umakniti. In do prvega spopada je prišlo prej, kot pa je bilo nameravano. Sedaj
Turin ognjeno morje
Turin, veliko italjanako industrijsko mesto, kjer se nahajajo velike Fiat tovarne za aeroplane in druge vojne tovarne, so zopet napadli angleški bombniki ter vrgli nanj velikansko množino štiri in devetonskih bomb ter mnogo tisoč vtigalnih bomb.
Noč je bila svetla in letalci so ddbro videli celo mesto in raortočili tovarne. Takoj, ko so bile vržene prve vžigahie bombe, se je zasvetilo celo mesto. Visoki plameni so celo razsvetljevali oddaljene Alpe.
Koliko aeroplanov je bilo vdeležendh pri napadu, ni bilo sporočeno, toda moralo jih je .biti nenavadno veliko, kajti čez Rokavski preliv je bilo slišati nad eno uro ropotanje motorjev aeroplanov, ki so leteti proti Italiji in nazaj. Zračno
ministrstvo poroča, da se samo en bombnik ni vrnil.
Rimski radio poroča, da je bila v Turinu povzročena zelo velika škoda; posebno je bilo porušenih ali poškodovanih mnogo hiš v središču mesta, med njimi poslopje vseučilišča in neka bolnišnica.
En angleški bombnik je bil izstreljen in je padel sredi mesta; sedem mož posadke je bilo ubitih.
loAilne Vitke.
t
Angleški aeroplani so po-
pa more prHi do večje in od PORAST INDUSTRIJE V CLEVELANDU
Walter 1 Beam, podpredsednik elevelandske trgovske zbornice, je podal poročilo, ki kaže kaj je napravil Cleve-gnali V beg 50 nemških trans- land kl ^o vojno industrijo v enem letu vojne, aH odkar
portnrh aeroplanov, ki so bili Japonaka »vratno napadla Ameriko.
na poti v Nemtajo ter so m," f	ua^a^o.
najbrže vračali iz Afrike, kjer] Poročilo pravi, da prispeva so izkrcati vojake. Izstreljeni Cleveland 10 milijonov delov-
sb bili trije transportni aero- nfr ur tedensko, kar je dva mi-plani m roplan.
en spremljevalni ae-
Poročila z ruskega bojišča
Nemci v zagati pred Stalingradom
Ruski letalci so v dveh dneh uničili 68 nemških transportnih aeroplanov, ki so peljali vojaške zaloge nemški armadi, ki je 6bkoljena pri Stalingradu med Volgo in Donom.
Pri Velikijili Lukih so Rusi pobili 6000 vojakov . nemške 246. in fante rijtfce diviaijt.
Armadi pred Stalingradom je Hitler ukazal, da se mora boriti do konca ter zapovedal poveljnikom, da je vstreljen v*ak vojak, ki bi se umaknil s svojega me sita.
Polnočno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva ne omenja nikakih posebnih pridobitev v včerajšnjih boji.h Vendar pa so Rusi zavzeli zopet neko utrjeno vas pri Veliki jih Lukih.
jV severozapadnem predmestju Štalingrada je bilo ubitih 900 Nemcev, v tovarniškem delu mesta *pa so razbili 13 nemških utrjenih atanie. Uničena je bila ena cela nemška infanterijska stotnija.
Madama Chiang Kai-šek se počuti boljši
Washington. — Kitajsko po-«
lijona več, kot pred Peart Har-borjem.
Industrijalno uposljevanje, ki Btalno narašča že skozi dobo zadnjih 40 mesecv, je pokazalo tekom naše vojne z Japonsko rekordni porastek, ker u-posljenih je bilo vsega Skupaj 42 tisoč delavcev in skupno število delavcev v vojni industri-
.	. j a _,M J i ji v Clevelandu je seda j 235 ti-
slaniistvo je dalo poročilo, kij * deUvoev
naznanja, da se je stanje mada--	movnrečne-
me Ohiang obrnilo znatno na 7 °Vm f *>°vPre.clie-.. -j^^rL-l ga delavca 4je 46.1 ur, dasi se-boljše, ter da so ji ®dravniki ®	. -"r . .
V'. .. . J . . „ • j veda mnogi delavci delajo po predpisali popoten mir, kar iz-j	^ ^
ktjučuje vse obiske.
Preiskave zdravnikov so dognale, da bolnica nima kake resne organiČne poškodbe ali 'bolezni. toda ji je pa potrebe« aibsoluten počitek in zdravljenje, ki mora trajati toliko Časa, da si nekoliko odpornore v pogledu njenega fiplošn e g a zdravja.
Madama Ctoiang je bila poškodovana v avtomobilski nesreči blizu fronte pred petimi leti in tedaj je bila vedno bolehala.
Kajzerjev sin umrl v Potsdamu
BerKn. (Po nemškem radiju.) — Princ Eitel Frideridh Hohenzollern, drugi sin rnnrle-g anemskega kajzerja Wilbel ma, je umrl za starosti 59 let.
srčno hibo v
sedem dni na teden, delovni teden pa &eje v splošnem podaljšal v Cleveland^i industriji za približno dve uri tedensko od Pearl Harborja.
Vojna produkcija v Clevelandu predstavlja 75% vse industrije v tem kraju. Vsega skupaj obratuje sedaj okrog 9200 to Am in tvornic, v katerih se producira sedemkrat to-
NEMIRI NA BOLGARSKEM
Obsedno stanje v Sofiji. — 500 oseb vrženih v zapor
Iz Londona dne 5. decembra poroča UP, da je bilo v Sofiji proglašeno obsedno stanje in da so takoj prvi dan vrgli v zapor 500 "'komunistov" med katerimi se je nahajal baje edem, ki je bil s padobranom poslan v Sofijo. Poročilo izvira od nemške časniške agentu-re DNB.
Dalje pravi poročik) v nevr-vonškem Tiraesu, da so aretacije izvršili vojaški oddelki, nakar je bilo obsedno stanje zopet preklicano. Ime padalca, ki je bil o priliki aretacije težko ranjen, ni znano.
Med aretiranimi se nahaja tudi 50 od policije -že prej iskanih oiseb in precejšnje Število vojakov, obdolženih, da so širili komunistično propagando v
liko, kot se je produciralo v vojski. Nadalje trdi DNB, da
t____x______• *	Hi i; »rotii-n-ni Vrvmimisti ži-
cleve>ftndfeki vojni industriji tekom zadnje vojne.
Plače vojnih delavcev v Clevelandu znašajo osem in pol milijona tedensko, kar je $1,-700,000 več nego leto nasaj.
Pomanjkanje na Poljskem
Vsled nezadostne hrane polj-Bki otroci umirajo v velikem števiki in še zlasti zarad tega, ker €0 prisiljeni nemških voja-Priac je zadnja leta, dokleri kom dajati svojo kri.
Neko pismo, ki je bilo skri-
so bili aretirani komunisti, ži d je in različne osebe, ki ni* o bile prijavljene policiji. Do sedmih zjntraj. dokler je trajalo obsedno stanje, prebivalstvo Sofije ni smelo zapustiti svojih domov. Le s posebnim policijskim dovoljenjem so sme ii na udico. Vse prometne prodre so bile vojaško zasedene, telefonske in brzojavne zvezo prekinjene.	—JIC.
PRIMORSKI SLOVEN-! CI N A SREDNJEM VZHODU
Newyor3ki Times poroča iz Londona vest dne 5. decembra pod naslovom — Jugoslovami se pridružujejo zaveznikom. Vest je naslednja:
2000 jugoslovanskih vojakov, ki so bili prisilno vpoklicani v vojaško službo v Italiji in bili ujeti od zaveznikov, se zdaj bore proti o&ieču. To vest je oznanila British Broadcast-1 ing Corporation v svoji nem-' ski oddaji za Evropo.
Londonski radio je povedal, da so jugoslovanski vojaki, ko so bili zajeti od zavezniških sil v puščavi, takoj zaprosili, da se jim dovoli, boriti se v zaveznikih vrstah proti Nemcem in ItalijanorA.
ONA casniška agentura poroča iz Londona ckne 3. decembra dodaja 'k gornjem poročilo, da so Jugoslovani zaprosili, da se jih organizirana v poseben jugoslovanski oddelek. ki se bo boril na strani zedinjenih narodov. Ti Jugoslovani so prebivalci province Venezia Julia, katero so Italijani odvzeli Jugoslovanom po prvi svetovni vojni.	-
Veliko pomanjkanje na Norveškem
Nefe odličen norveški zdravnik, ki je prišel v Stockholm, je rekel, da je -postalo pomanjkanje živeža na Norveškem tako velko, da bo če® zimo pomrlo mnogo prebivalstva.
Rekel je, da je zdravila zelo težko dofbiti, posebno primanjkuje insulina proti sladkorni bolezni.
Vsled .pomanjkanja živeža so Norvežani povprečno zgubili na teži po 50 do 60 funtov.
PREDSEDNIK PRAVI, NAJ BI SE DELAVCE IZ VOJNE INDUSTRIJE PO VOJNI TAKOJ SPET UPOSLILO V NJIH PREJŠNJIH DELIH
Washington. — Predsednik Roosevelt je apeliral na delodajalce, naj puste svojim delavcem, da gredo v vojno industrijo, ako imajo priliko ali, če tako želijo, in sicer naj se jim da zagotovilo, da tydo potem, ko v vojni industriji ne bodo več potrebni, spet dobili nazaj svoje staro delo ali službo.
V svoji tozadevni izjavi je predsednJk poudaril, da je vojakom, 'ki so bili vzeti v vojaško shižbo, zagotovljeno njih prejšnje delo po vojni po posebni, nalašč zato sprejeti postavi. Ista protekcija, je rekel predsednik, ;bi morala biti n ud en a civilnim delavcem, ki pomagajo k zmagi s tem, da delajo v vojni industriji in dragih važnih vojnih delih in službah.
(Pittsiburški mestni svet je takoj podvzel korake, da se bo uvedlo (potrebne ukrepe, po katerih bo mogel vsak mestni delavec, ki bi šel delat v vojno industrijo, imeti zagotovljeno svoje delo po vojni in cfoenem bi bilo s takim ukrepom tudi zavarovane njegove pokojninske in službene pravice.)
teijavo pred č&snTfcšIrj^
konference v Beli hiši, ter je pripomnil, da želi s to izjavo
prejšnjem delu nedotaknjene, ter da bodejo, ko bo dobljena zmaga dobili nazaj svoja navadna dela v katerih so bili za-posljeni v mirnem času.
" Vsi delavci," je dalje dejal predsednik, "ae zavedajo velike potrebe za večjo detovno silo pri produciranju municije in drugega vojnega, materija-la, in vsi žele prispevati svoj delež, ker se zavedajo, da bi fa' svojim delom v vojni industriji1 direktno prispevali k zma-gi-" _____
Madžari dezertirajo
Kot pravi neko poročilo z ruske fronte, Madžari z vsakim dnem v večjem številu dezertirajo na rursko stran. Ujetniki
Mr. "Roosevelt je podal svojo ^mi pripovedujejo, da se no-Xt^TW- t^Vnr* <**Jo bojevat^ kec ao-.biU pro-,
dani Hitlerju. Vjeti mačKarsfei poročnik
Nacisti ustrelili 11 oseb v Beogradu
Nemška radio-oddaja je poročala dne 27. novembra, da so glasom brzojavke DNB Nemci ustrelili v Beogradu 11 oseb,' obtoženih, da so pomagale ko-j munističnemu pokretu in osnovale sabotažna dela.
popraviti napačno tolmačenje v tem pogledu, ki je marsikateremu delavcu v vojni indu-
Povazai je povedal : " Razpoloženje vojakov jfe zelo slabo. Vedo, -da so bili poslani v Ru-
striji vzbujalo strah; spet dru- si jo v gotovo smrt. Kadrski po-
• __ - i . i ____i	»-rsiVA^ZimZ —__i.1;__if i»
gim pa je strah pred izgubo dela po vojni branil, da bi si poiskali delo v vojni industriji.
"■En način pridobivanja izurjenih delavcev za vojno in-(itetrijo," je rekel predsednik, 14 je ta, da se takim delavcem sedaj zaposlenim v civilni industriji zagotovi, da bodo ostale vse njih pravice, ki so jih
imeli za bodočnost v svojem
veljniki so ostali na Madžarskem pod pretvezo, da so potrebni za slučaj Bplošne vstaje. ,V resnici -pa se aristokrati ne marajo bojevati in v vojno »o bili poslani samo rezervisti."
'Nek drugi madžarski ujetnik, kaprol Adelbert Kerlinar je rekel: "Nemci v splošnem samo žele, da bi Madžari izmr-
mornarje v Hew Torku
je še živel njegov oče, večkrat obiskal Doorn, na Hofcindskem, Prosta vožnja za vojake in kjer je bil kajzer Viljem v iz-
J gnanstvu.
' V zadnji svetovni vojni je New York, 8. dec. — Mestni t>i) nekaj časa poveljnik prve svet je dane« sklenil, da se do- j divizije pruskih brambovoev, voli vojakom in mornarjem ter je komaj ušel smrti, ko so
prosto voinjo na podulčnih in j zavezniški aeroplani vrgli bom- viki in živilski položaj je zelo naduličouh vlakih. Odredba je.be bl»u njegovega stana v le-j kritičen celo v tako velikem bila sprejeta nkoro *ogla*no. ' tu 1917.	™00+11 *
Stavka v jeklarski tovarni v Johnstownu
R. E. Hough, generalni upra-
vaj Vtihotapijeno iz Poljske in je fpri&lo v roke poljski viae"I v
Londonu, pravi: "Skoro	-------------------
Poljaki smo bolni, ker nimamo vitelj Bethlehem Stee! za izde-dovolj maščob, mesa in drugih potrebnih živil." Otroci mnrjo v velikem šte-
mestu kot je Lvov.
lavo jeklenih plodč v Johns-townu, je dejal, da je zastav-kalo 1500 delavcev, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma glede plače za sedmi den dela v tednu.
Naciji ukazali Italijanom,' naj izpraznijo Sicilijo
London. — Reuterjeva agencija iporoča. da je slišala vest, ki je bila podana po radiju iz Moroka in katera pravi, da so Nemci dali Italijanski vrhovni komandi ukaz, da izseli vse civilno prebivalstvo iz Sicilije, ki je strategieni otok v Sredozemlju, odokoder bi lahko prišla zavezniška invazija skoszi Italijo.
Kakor se je gladilo moroško radijsko poročilo, ki ga je povzela Reuterjeva agencija, bodo postavili na siciljski otok močno vojaško gamizijo, ki bo pod nemiskim poveljstvom. — Sicilija leži med glavnim itali-. janskim ozemljem in Tunizijo, i
Nemci imajo že sedaj na otoku močno zračno silo in kakor pravijo poročila, so &e Nemci je zelo zamerili prebivalstvu, ki jih mrzi zaradi dominacije, ki jo izvajajo nad temi kraji.
KAMPANJA ZA POSOJILO ZMAGE 9 MILIJARD JE V TEKU!
ALI SE BODO RODOLJUBI NEW YORK A ODZVALI TEMU POZIVU?
TO JE POZIV NA PATRIOTOM NAJVEČJEGA MESTA SVETA
Tekom decembra si mora vaša vlada izposoditi devet miljard dolarjev za vojno. Na tisoče moških in žensk raznih .!ružb z vrednotnicami in bank se je prostovoljno priglasJo odboru posojila zma^, da ^^ skiacL
Prihodnje dni se bo mogoče kateri teh delavcev zglasii pri vas m vam bo razločil pomen Victory 2Y-% Bondov in drugih vrednot ic, ki jih je -adsL] zakladniiki urad Združenih držav, da zadosti vsem zahtevam investitorjev. Ako ga zgrešite, pojdite na banko ali pa k trgovcu z obveznicami.
Mnogo Newyorcanov je že umrlo za našo domovino v tej vojni. Mnogo drugih pa se še bojuje na naših oddaljenih frontah.
Morete pomagati prinesti zaiago bližje s tem, da še dane« investirate do vaše zmožnog^
Pomnite, to je VAfiA dežela.., zadeva VAŠA zmaga.
NAJ SE BOJUJE VAS DOl^
"GLAS NAROBA" |
m (kopij) i ;-----	- pr
<>wb <1 awl	**	PnMMilnf < V« panj, (A Corporation i »dc
Fr-irk s**"1?. Pw*id«»ot;	Hude, TrMimrw: Jooepb Lapaba. Sec. i—.
I i'laca of buriiww <* tha ooriiontton tort iddrwn of ahora o£Scen: y 21« WXtrr 8TRFKT NEW YORK N. T.
- =--------------" — za
49 th Year	«
.____— _ •	•	- kc
••<)!» Naroda" Ia taaaed	««?pt Saturday«, Sondan	J®
kad e»Uldaya	, , j1B
,*,h«rr1|*i<>n Yearly $q. Advertlmneot on Agreement. i zc ---—	- R
; 7 ; *4o	m** ■» Amattkf in Kanado ffc—: sa pol leta VL—; m
vtrt leta «1*> — «* Tnrk z* «*io lato *7—: m pol leta jaOO. , Za twia^aittTo xa .<*!„ iet.< 17.—: » pol teU IJUSO.	°
I__________
I <.u# v«r<*l»" UfcaJa vaakl dan izvzema xoOot . nedelj In praznikov f*
J ---.----
j -I.IAS NAHODA", tM WFST 1Mb STREET. N*W YORE, N- K M
fDelwa S-1MI _ VI
1-- *
_ ,	SI
mkmžki TBIKOT	P
()d španske mejč, kjer stoji nemška armada, pa do Sever-a rta na Norveškem je razdalja 2000 milj. Od Severnega 7 do Kavkaza je 2000 milj, od Kavkaza nazaj do španske T je je zopet 2000 milj. V tem trikotni stoji nemška vojaška si-ko prihaja četrta zima v vojni. V tem trikotu mora Hit- 1 : braniti 6000 milj suhe zemlje in morskega obrežja.	^
\'a vsaskem posameznem kraju te dolge fronte more priti n . < -:akega napada. Na za pa dni strani te-jra trikota ima An- c ■i:.\i že premoč na morju in v zraku. Nemške bojne ladje,
/iin poJmornic, stoje v varnih pristanih po raznih deželah. ^ .V; vsakem kraju v Biskajskem za1ivn meji Francije in -N: i i-'lie ali pa lia norveški obali morejo vpasti angleški ko- ^ j ? dos.	' --
\'a vzhodni strani trikota so v teku neprestani boji od ^ ' i nega severa če« ruske planjave do Kavkaških gora. ^ Tam je vojna, tam je zima; tam je veliko sovraštvo naroda, «, ci je rajše opustošil vse, kot pa bi kaj prepustil sovražniku. Južna stran trikota se varno naslanja na nevtralno Tur-, -'o. Zapadno od Turčije se nahajati zaveznici Nemčije Bol- p y„r ka in Rumunska, dalje proti zatpadu pa je Jugoslavija, ki t„ v odprtem odpora proti Nemčiji; dalje je Italija, ki Že ^ nahaje v n-estobi do svoje severne zaveznice, še dalje proti i-^paiu je francoska obal, ki ni posefero zavarovana tn je v r »■ •ilni nevarnosti pred zavezniškim napadom vz zraka »L.
V	Vike čez Sredozemsko morje.
H tier mora stražiti šest tisoč milj dolgo fronto, da ob-
-	vi svojo moč in oblast. Njemu stoje nasproti močne zavez-
-	sile, ki se nahajajo na ugodnih krajih in mu morejo za- ^ d iti hud. vdarec.
Vsled Rommelovega poraza v Egiptu, vsled^ izkrcanja "močne ameri&e aTtft&flfc'Afrortse ♦■i] f, nzive imajo zavzeni§!d in tudi pocfjarm^jeui narodi trdo 11 '. -•r-' v končno zarwezni3ko zmago. Zato imajo tem večji pogum! 2i\ sabotažo In druga dejanja, ki morejo naeijem mnogo ško- ;
icvati.	]
Bliža se Čaa, ko se bo moral Hitter braniti .proti mnogim : v ?rodom, ki so trdni v svo?em sklepu, da mora biti nemška ( ro.'aSka sila uničena in nacijska no^ast za vedno ubita. Priha- j t čas, ko njegove armade ne bodo več ko raka' e naprej, ampak j riz!tij. Tedij bo prišel čako bo pričel nemški narod doma 1 r 1 m jati in bo v anorn din^ral svojo glavo. Nemške železni- .
okaterfh je odvisno zalaganje nemžkih armad na raz-•e enih frontah, so se v trvh letih izraibvle, železniški vozovi o že naipol rabiti.
V takem položaju se nahaja Hitler, ko stopa v četrto le-f o vojne. Vojno si je želel in iibral sam, toda zime si ni želeL Njegov načrt je bil svoje nasprotnike hitro premagati enega 2.i drugim in v vsaki podjarmi jeni deželi najti kvizlinge, ki
V	do delali zanj in bodo postavili družbo držav, ki bodo suž-u> nemškega raj*a.
Vse to pa se ni izpolnilo in po v*eh pod jarmi jenih dezelan v ro in nafoži se upirajo,_vodijo guerilsko vojno in sabotirajo, kjerkoli morejo.	.	.
Konec Hitlerjevega irospoHarstva f=e bliža, toda pred no bo zloml.iena ndeirova vojaška sila, bo tre'ba še mnogo napora, mnogo tnniA. Frepričani pa smo, da se bodo od sedaj boji vršili v notranjosti Htlerjevega trikota, ne pa izven njega, | Hitlerjeva moč bo zdrobljena na njegovi zemlji.
In vsa znamenj »..kažejo to.
Jezuitski general umrl
Jezuitski general ali poglavar Jezusove dur^-c Vladimir I,edochoW-ki Je včeraj umrl v 5voji celici na Borgo Santo Spirito v Himu, kjer je središče jezuitskega reda.	j
Ledočhotrski je bil pred enim | mesecem (jperiran, toda pri njegovi starosti 76 Ic-t operaci-, ja ni uspela.
Njegova sestra grofica Marija Ledochows/ka je bila mišjo-! narka v Afriki in je beda j v te-i Vu postopanje za njeno razglasit ev blaženosti.
Ledoohow^dd je bil sin z Ru-rije izgnanega polj&kega -rofa Antmia L*dorfro<<r*kejra, ki je bil kavalerijski častnik t av-Ttrijslki armadi. Šolal $e je na( Dunaju In je eno leto staral pravoslovje na dunajskem vse-j nčiliS^ nato pa je stopil v je-j zuiteki red v Tarn o va t Galiciji.	generala jezičnega
je bii	** 1914»
Mesec zahvale Rusiji
V Greater New Yorku je se-■ daj v teku velika kampanja, ki ' se je pričela 19. novembra in i to trajala do 25. decembra, pod imenom "Mesec zahvale . Rusiji."
1! Ta kampanja ima namen za-1 hvaliti se rdeči armadi za nje-j no junaško borbo in njeno po-! moČ vsem Združenim narodom ' j v boju proti nacizmu in fašizmu.
' V dneh od 17. do 19. decembra bodo po newyorSkih ulicah pobirali prispevke posebno za zdravila, živež iu obleko za ru-1 sbe ranjence in rusko prebival-' stvo, ki je ▼ veliki potrebi.
L Ru?i so vstavili Nemce na I j nfiovem potu za svetovno go-.J gpodstvo in vsakdo jim mora biti za to hvaležen ter naj jim . &vojo hvaležnost izkaže s tem, da te dni po svoji noči prispe-lvaza ruski*»Uef. ____
BOŽIČ ZA VOJAKE
Rdeči križ pripravlja vesele p-praznike za naše fante, naj bo-'ig Ido na južnem Pacifiku, sredi,in
I	puščave ali v Islandiji-	i n
Skozi temne megle, ki danes I ^ zagrinjajo svef, se bo slišal ^ zvok božičnih zvončkov, kjer- ^ koli so nastaniesii ameriški vo-i jaki in mornarji. Na kopnem , in na morju, doma in v ino- ic ! zompfvu so delavci Ameriškega v Rdččera KrHža, od onih na^-1 v manjših navzgor, in ei priza- j0 devajo rta v<o moč, da napravi- j ^ jo božične praznike vesele za ^ fante, ki zapustili svojce v ^ mestih, vaseh in na deželi, da r se T>oriio za pvojo domovino v ^ vseli deWh sveta.
1
Ne samo oni, ki po svoji ne- ^ sixx'i morajo prebiti božično j praznike v bolnišnicah, ampak.r tudi 29dravi vojafci in mornarji j zlasti v nekih delih =veta» bodo h ( vlivali svoj pclni dele^. po^eb- T nih zabav, daril ter božičnih j proslav, ki se sedaj pripravlja- j r jo. Te priprave Rdečeirn križa' \ . Vdo donotnjevaI*» tradirijonal-!, ne vzporfsie vojake in moraari-1, ce. .	<
' PCnbi Rd^- »n k~rža v Islan-', ' din, V«*HVi B itaniji, Avptrafi- ^
II	ji in na otokih južnega Pacifika , I Vdo pravična sred^S^a za mo- ^
. I že na dopustu. Prizadevalo ?e ] bo, kar dn. da se ob tej pri- j * i liki pobudi «tpČoti oflmor od vo-^	dolžnourt? i-n poda pr'tn-^
!no nvmty* bo&fapva in doma- . "; Čo<ra ve«pl^a. Tam. kjer je mo , "	*f> r teh } IrjIHih T>o«tavi;*o ,
1 "n	Kolčna dr»>ve«ci.
-	inrTin ^hninl'j«^?* ep yvnrnnr-rm | ribajo in priskrbi se bož'^a
'!	in z^bn^a po^nm radia.
I	"pTtoMt in vmorodov. * «ode-' lovnn-w-TO IWkalr^rh tnl>Titov.
Božična pojedina ki po sta-"" rem ameriškem običaju bo vsebovala purana, cranberry sauce in primerne iprikuhe, bo na rasJ-a .polago v klubih Rdečega križa.' K . Kjer pura-nov n!', "Bo na mtef 1 0 kaj ravno tako dobrega. V vo-n! jaških bolnišnicah, kjer se sor->_ vira v jedilnicah, bodo delavci Rdečega k! tža skrbeli za na- j
II	mizne dekoracije in druge u-a dob-nosti, da se \^akdo počuti
kot doma. Za mornarico je bi-k la pripravljena posebna pošilja ^ tev 10.000 zavitkov za božične jedilne listke, napravljenih od \ mladrw^kih članov Rdeeetra kri n ža, d oči m so drugi otroci pripravili drevesa in »lična okin-čanja in dekoracije za rabo v vseh delih svet-a. .
*a
^ Vodstvo Rdečega kriza v Av-
-	straliji se je zavrzelo za to, da nikak ameriški vojak, mornar,
^ oziroma marinec. ne bo pozabljen <4> Božiču. S pomočjo pro-* stovoljnih delavcev se pospešuje pripravljanje božičnih pake-io tov, ki jih zastopniki Rdečega a, križa razdelijo v vsaki tamos-r- nji postojanki ali bolnišnici, a, IMa se celo na tem, da tudi fantje na samem bojiSčn dobijo srvoia božična darila. .
Omoti bodo vsebovali take
^ i j •» ..
6 DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK
a-
e- Izšla je nova knjižica
0- ki dala poljudna navadila, kaka nafti
2_ ameriški državljan.
Poleg vprašanj, kt Jih aaradno a- sodniki stavijo pri Upi tu aa dr-th tarljanetvo. reebnje knjižica «a v ,a n. delu nekaj vainilt letni« la asodoeine Zedinjenlb drfar. t IIL dal« pod naaloroa Bazno, pa Proglas neodvisnosti. Ustava Zedt-njenih driar, Lineotao* goror ▼ Gettysbnrgu. Predsedniki Zedlnje-ia' nih d rta v In Poedine driave.
Cena knjUb« Je
samo 60 centov.
m	ln se dobi pnr
n' suHrBMic PdfmnNo co.
e" IM West 18th Sin New lak
1
redmete, kk>t pisalne snovi,! i pralne karte, šivalne priprave l droge taker stvari za ose'bno abo, pa bodo vkusno zaviti v 5
ožični papir rdeče in zelene J arve. Razdelilo se bo več kot ,000,000 cigaret.	j -
•"Naša poglavitna svrha" je , rilo rečeno v nedavnem poro-' ilu iz Avstralije, "je' storiti{ -se, da se bodo na£i fantje za-; 'cdali, da, četudi so tako daleč bi >d doma. so še vedno na pr- Jt rem me^tu v srcih srvojilh I ju- ta li tam doma." Ti omoti bodo di iakor kaka darila od doma in ni hočemo zaigotavljatl, da pri jt iejo pravočasno v njihove ro-j ke.	i vi
Kadi odredbe vojnega de-je partmenta, naperjene pr oti do- bi [»DsovafTijtt« strani tujcev z mož- a ni v inostranski službi, podruž- d tiice Rdevc»ga križa ni? o spre je- zi le božičnih paketov od posamez aikov ali organizacij za poši- v Ijatev preko morja. . Depart- p ment smatra pošiljatev paketov enako pomcnvbno kot pisma. Matere in oČet.x» ter drugi tukaj dema, ki imajo svoje dr a ee v vojski, pa naj bodo zagotovi jeni. da Ameriški Rde- ^ či križ — njihov Rdeči križ — ^ sto*i mosroče, da osreči ^ fante z resničnim Božičem, T1 kjerkoli naj »e nahajajo. - ^ V Združenih državah samih 0 se pripravljajo božične prosla- r ve kakor v mimnlofti. Zastop- p niki Rdečcsra Križa na lieu mesta, kakor tudi člani bolnršnič-1 ^ nih in odmorhih zborov ter ta-j bornih in bolnišničnih svatov i pripravlja io lokalne proslave,' i nudeč priliko posameiznikom in'c skupinam, da pokažejo svojo j < naklonjenr^t nap:i»m fantom v j j iz^sžbališčih in v obalnih l ] ustanovah mornarice. Podruž- j nice Rdečega križa skupaj z j mladinskimi člani Rdečega kri.1 ža se bodo vdeleževale kot po . navad i.
\ y^urtirv^wtfwu tmggrtnwrv
€id;-ni. ki prihajajo v i^Stiv za 1 božične prinrrrve Rdececra križa. Ameriški tv>m1ndek Rdeče- i | ga križa se ob Božiču spomni \, |volike«Rn števila mladih ljudi v inozemskih deželah. .
T/eto? so ti mladinski člani spakovali 100.000 daril, vsako ramed katerih v«fibuje vsa i 12 predmetov. Odooslana sx> 'bila na ATnel^ko. IHco, Island;io, Orpmlandi^o Ala«ko in v dež<»-ile Centralne in Jmr^e Ame^iV*». Tam ce bodo nwsd^ila med ot^ke. ki nte^me^o Mti , pe»soTn*OTr>a, r>o«aMi«>-ni za Bo-iri^ne T>r«m;kp. ali v naiboli-slnčam b' ^m^li iakn malo.
jmlad^v-Vl TM«^ križ tnd' od-tv>«lnl za rajzdelitev v onih deželah. .
Na Angleško se je odposlal lo 50.000 darilnih omotov za razdelitev ne le med angleške vojne begunce in sirote, ampak tudi med one iz drugih evropskih dežel, ki so našli zavetišča na angleških otokih. Po navadi «?e vsebina vsakesra omota j razdeli med veČie število otrok tako da se oMiri mnogo več jih, kot bi «e-drttgače.
NASI VOJAKI PADAJO.
Rojak Tom Pavlic v Rittman ' Ohio, je bil zadnje dni uxadzio obveščen kc Washingtona, da je njegov 31 letni sin, poročnik Sfiltoit Pavlic, padel v bojih nekje na Pacifiku. Mladi Pavlič je izvršil v Aimapolisu študije za pomorskega častnika in v Fhiladelphiji zapušča ženo, v Rittman, O., pa starše in Šest seeter. Nljefirovi starši, ki so doma od Blok„ imajo v Rittman farmto. prej so pa imeli gostilno x Barberofcnu.
————i^mt^^^mamS—^
REVMATIČNE BOLEČINE?
DoWte dcirrtnjn., priM»	» Fate.
I B«pt ■»!)«■! — I^U rtUum i a MM M i < i i »rp^na mM i fi » ahs	j
^•kroddsfltU, Zdbtevajt* pi ■» I yjfrv
pat«	A^^ j
PAIN-EXPELLBR ^SS!?
iiiiimiiiiiiAiniiiiiiiftmiiiiiiiiiiiiiitifiifift
JBKKt KOPRIVSBK in nJega«
orkester na plaiti* Terezlnka Polka -Na planinah—valCek Stv. M 578 In D('Q(TBSNB UNIVERSITY TA9IBURICA — Stv. M Sli
Za to*, cenik in cene ploif sa obrnite na: JOHN M A RS I til Inc. 4<tt	«W	New Verk
BIVŠI GL. TAJWIK SNPJ TEŽKO POBIT.
Čikažki Hsti poročajo, da je bil dne 1. decembra težko pobit John Verdeaibar, bivSi glavni tajnik SNTPJ, ki že cfojgo let vodi paviljon O, Henry Park v Willow Springs, kakiih 20 milj ju7mazapadno od Ohicaga.
Obenem je bila pobita njegova Ževa Margareta. Nesreča se je pripetila, ko sta se V^rder-bar in njegova žena peljala v avtu in neki drugi arvto je srpo"-dr=nil na l^du na cesti ter se zaletel v Verdeilbarjevo vozilo.
Pore^ivV'^noa. ki sta oba že v petdeset ;b M'h. sta bila odpeljana tj bolnišnico
SMRTNA KOSA
V Waukeegan, Dl., je pred rnedavnim nagloma umrl rojak John Prebil, star 61 let. Doma ie bil iz Lesenega Brda, fara Vrhnika. V Ameriko je prišel leta 1906 v Waukes^n, kje je živel ves čas. Zapudča enpga bTata, dve heeri in ene-:ra ?ina, v starem kraju pa eno sestro.
RAZNE VESTI
j ^ London. — Kakor se glasi ij ' r Švice doslo poročilo Reuterje-t ve agencije, so Nemci zelo po i' ost: ili oenzuro v Francijo ir p< ». se%no je še zabran jeno tud ' j samo omenjati dogodke v Ton i Ionu. kjer so francoski mor ■ narji sami uničili franeosk< \ mornariško flotilo, kar jo j< i > bilo v tem pristanu, preden s( >1 se i&te motfli polastiti naciji.
r m Bertrn. — Fropag£n<Jm ifiT
1 nister GoebbeLs, ki je obenen - tudi gau^iter za Berlin in o ; kolico, je izdal strožje odredflx | glede zatemnitve mesta, kakoi
1	je bilo to naznanjeno po ber linskem radijn.
i
-> Ottawa. — Tekom zadnjih i
2	mesecev se je v Kanadi zviša j prosram za jrrajenje ladij z; (< ?0 odstotkov in ta program se . daj predvideva porabo 90 mili
jonov dolarjev za gradnjo voj i nih in drugih ladij.
J London. — Neruska železni i- ška transportna Črta med Sred K njo Evrono in južno Grčijo j a bi1 a prerezana, ko so guerik zrni1 i met čez reko Goraropc c tamo, po katerem je držala edi i na procra v trTavno mesto Atc . ' ne. To poročilo je bilo podan iz grških krogov v Londonu.
e	...........j
tŠIVALKE
a dobe delo pri moekih klobuki
na ziz-zag in malih strojih, -j Og^sijo se naj pri: k* PANAMA HAT OO. g 19 WAVERLY PL., Srd floo XEW YORK
RAZGLEDNI!
Piše Anna P. Krasna
Pikre o Hitlerju in Co.
Nemški zakladi.
Načijski vodtelj ji? govoril delavcem v neki'tovarni, ter! jih na vso inoČ spodbujal, da bi | bolj pridno delali in produci-> rali za nemško vojno mašino.| Svoj govor je zaključil z vzne-: šenimi besedami, ki so se glasile takole:
'4 Kadarkoli vam hočejo razdiralni agitator&ki elementi povedati, da trpite pomanjkanje, se spomnite Samo na to dejstvo, da je Nemčija bogata —da, bogata, saj imamo vendar cele zaklade premoga in vsakojakih rudnin pod zemljo . . .na vrhu pa iinamo tri naše največje zaklale: Hitlerja, Goeringa in GoeWbetea . .
Delavci so govor sprejeli molče, le eden se je pri zadnji narotovitvi glede zakladov oglasil rekoč:
j "Bilo bi prekleto ugodneje za na«, afco bi pozicijo naših zakladov obrnili narobe."
I	• * •
Naci.iska oibčutnost.
V nekem listu je imela družina. ki ji 5e "Tnrl mož in očf natienien nekroloff, v kateren je bilo TJmi^ano. da ie Bo« mo dro odlomil in po"klk»al pokojne : ga v bol^šp življenje.
Naslednji dan so prišli Ge I stapovH in aretirali vso druži I -no, ter io po^a.H v koncentra (>i -)cVr» taV>ri6»w»«» t>a obtožbo, dj «o	r*+>avliali čez razmer*
( in blatili Tretiji rajh.;
*
> Po dunajsko.
Nemški na<*ij se je Ičeper ■ lii foahal napram nekettttt Dn
L
ALBANCI POŽIGAJO SRBSKE VASI.
Posledice italijanskega š čuvanj a.
J: (JIC.) — Od italijanskih ot lasti naščuvane aTbanske toip 1 so podale 31 erb^kih vasi ii ",7>apod8e 20 drueih v bližin " albanske meje. Prišlo je do po * j koliev p-ebivalstva jur/.nozapa* Jugoslavije. .
. | Jugoslovanski vojaški krog
trde. da **> bili posedi organi p zirani od alban^kepi kvizlki^ I po imenu Kruja. in da ^ pri zadeto ozemlje okolice Kosov . ske Mitrovice. Polovica prt "bivatetva pos^venih vasi je bil p, poklana. ostali pa so ]x>hegni'
j v srozdove. . j f" ,
BEGUNCI IZ PORURJA PR RAJAJO NA STAJER8K0.
Na južno Štajersko je priS ie polno družin iz Porurja. Zs - radi velik-ega navala so pre r hramjevalne prilike zelo težki tako se vsaj pritožujejo v Rac goni in Sloveaiskih goricah.
ajčanu, da je nemška znanost. Leprekosljiva, ter je našteval se mogoče stvari, ki jih je 'h oprinesla svetu in Tretjenrn ajtra. Da svoje trditve še 'bol.i vekoveči, je skeptičnemu Du lajčanu povedal, da nem«!:" nanstveniki sedaj izdehijejo iz >renjoga "bencin in volno nleka.
4<To, vidiš, je dežela blago, lova in možgan!" je rekel po-
Dunajčan ga je nekaj čas;-fledal, potem pa je počasi de al:
'To ni taka reč, — tukaj na Ihmaju pa izdelujemo celo pv -
rtne naeije iz odpadkov." *
Silo za ognjilo.
Nacijs'ki častnik je priše lepartinent tngovino v Hague na Holanflskem in zahteval o-sorno in naduto, da se mu t:; koj pokaže, kje se dobe svil'--žensike nogavice.
Trgovska us'ktabenka, ki jo Je nahrulil s svojo zahtevo in s pozdravom "Heil Hitler!", skrila svoj gnjev in mimo o-"'-govorila:
44Bosr živi kraljico! Nogavice najdete v četrtem nadstropju, na drusrem pultu na le* *
Maslo ali politika.
Neka Dunajčanka je §la trg, ter spotoma stopila v pr dajalno. da krrpi maslo in jajca. Vprašala je za osmiftko funta ma^la, pa je dobila sa1' odgovor:
"Ga nimamo." "Pa mi dajte tor^j tri j.- -ca."
"Jih nimamo," je spet
voril prodajalec.	v t
"No, če že nimate ne en^-tra ne drugega, tedaj mi pa dr-.r * pol due t oranž." je n' i ženska.
Prodajalec jo je sumljivo pogledal in dejal: "Ali ste prišla nakupovati ali hočete favoriti o politiki t — nečr-:. nimamo, zadovoljite se z <" J-govorom; vsako nadaljnje izpraševanje je protidržavno t. -litično zabavljanje "
yillllllHniHUHlHHIillllUUIIUHHtl^
Note 1
M
PIANO-HARMONIKO
.Ii KLAVIR
| BREEZES OF SV&ISQ . TIME OF BLOSSOM (CTetnl Ca»> 33 SLOVENSKI FANTJE £ VSE BOM PBOUALA_ S
po jez snu	=3
KOLO_ aa
■OHIO VALLEY
SYLVIA POLKA_ "
TAM NA VRTNIQRKDI	S
MARlftOR WALTZ	==
SPAVAJ MILKA MOJA
ORPHAN WALTZ, _g
DEKLE NA VRTU
oj, mariCka. pkoljaj_5E
BARČICA	S
MLADI KAPETANB	=
Obemo na Štajersko = sTajeriS ' _S
BfAFPY POLKA	S
ČB NA TUJEM
35 centov komad g _ 3 za $1	1
MOJA DEKLE JE 8E MLADA ^ Pa S5r kotnail:	^
Nar»»Mr» pri KNJHJARM
sinmif ruRi.isiiLN«; co g fj« Wr«u iftth S«., New York g
inimiiniifnTntiinmimiimmimndiia
W mm
ZA ZMAGO KUPUJTE VOJNE BONDE IN ZNAMKE
>
"GLAS NARODA" — New Yacfc
THURSDAY, DECEMBER 10, 0542
SP Vesti iz slovemkiliraaselbm Is®
i Tednt dobrofe^ ke_ _
MM PVW^
ko težko pogledati na uro? Biti toČ?n, je eria najlepših lastnosti m vsaj, kar 6e tiče prireditev.
JUGOSLOV. DAN UJEDINJENJA V NEW YOBKTJI dveh, vzemimo to na znanje, da
• bo pričetek ob dveh, ne pa ob" V nedeljo smo praznovali samo za svojo (zabavo, (brez vsa- Štirih ali pol petih. Ali je ta dan ujedinjenja Jugoslovanov' kih kretenj ponosa, ali ošafb-v New Yorku. Dasiravno dvo*; nosti, bi bilo boljše reČenot. rana ni bila natlačena, vendar' r.	... t-. •
pa lahko reče. da je bila	P	^IVČ ^ ™ v	T&ZT^ ™sm0>
pohna in kot se je Brazil član	kar hočemo biti. Mi si kar le-
odbora je bilo okrog tri tisoč	v ^^ ^ ^
udeležencev. Meni se jih je vi- tnT^^Z^i Ste ** nK	mi
delo manj, vsekakor pa je bila	Zlili dve uri P°	5a-
dobra udeležba. To je »časa	n^vrf ^ Bgcyno tak°	kot
predstavljanja slikovitih .P^^^oTnjT Klf -* «*>«*3 vstati kmalu zjutraj
LETINA IN DRUGO
Že večkrat se mi je namig- <*v-i? Se ne in fte bo. Viljam nilo, da naj kaj napišem za je lepo pob a« al svojo prtljago list	Naroda." Poleti in v in hajdi v IX>orn drva žagat
jeseni ni bifto Časa, in tudi se- Njem« je bila deveta briga, kaj daj ga ni preveč, čeravno nas se bo pri zedeni mizi sklenrk>. ae zima -objema. Letina je bi- Po mojen? skromnem prepričala različna: sena v izobilju, ali" nju bi svetoval, da to stvar pretežko smo	ker je bito p« s tirno Mitiajlovičn, partiza-dežja več ko preveč. Koruza nr>m ali h oltarjem. Ti bodo že srednja, tako tudi ajda. Krom-! po sVoje obračunali s krvoloki, pir slab in je bilo veliko gni- brez vsakega fribtrnala. Le po-
en ali drugi svobodo.
ljudje, ki jib veseli ples. .	Tako^*^** *******
■ VM.	' X? razpolago, talko ras-j xšttMs^ ker ^ je
Zastopam so bdi V? *loji in Ranega^občinstva, ze dolgo w y nekaki	_
tudi uradni zastopnik., kot ge-nnsem videl. Ravno talko je j m ^ ^ ^^ ueraln: konzul Rusije, in kon-jzel ruski pevec tako ovaeije. ruli <*>hoslovn:?ke in Poljske, da je moral priti nazaj in dati ter, če se ne motim našo nove nekoliko več iz svoje zbirke
avst-
jl .	.i /j_ _ rijskem strašilu. Jaz kar ne
d-msre dobte "letine. Cena inMmorem ra2rum(it5i da ^ vrata v
V nedeljo sem opacil, da so ljudje postajali nervozni in so
'omovine. ter minister Sava bojnih pe«mi. Vse skupaj je ponovno zahtevali otvoritve
Kosanovič. Slovenci so bili do- (bil re* pravi užitek in se mi bro zastopani tako na odru. ?"di. da sem za dolar vstopnine kot v o<boinKt-vu in Če sem ke- dobil mnogo več, kot ?em pri-
plosfkanjern. Tej^a bi gotovo no bilo. ko bi občimtvo vzelo čas za resno in prišlo takrM,
krr le<zp> po polževo gori, ali piča za krave pa s h i tretjo brzoja-va. Jajtaa imajo «elo povoljno of no. pa zopet kokoši ne ra-anrmejo pmše zahteve.
Čital sem v IMu "Glas Naroda** z dne 13. oktobra da ima človek, ki hna farmo, večen boj z naravo. Se se dobi tu in
daj vid^l Mdoroljite obraase, nakoval. Ravno tako so se iz- kot se je ponovno poročalo. TJa-itam osefoa, ki sinTpatizira z na-• em iih v nedeljo. Posamesme razili dnwari, ki po bili navzoči. siravno je bilo okrog tri tisoč mi kot vernim trpinom. Oglej-skupine so bile v<jo tako popol-|	■ nazaj k začetTcu.	jih je bilo ob ntf^mo si malo tjo farmarsko pto-
ne, da vem, da -ame nrso mo	1U0ra biti kritike in bo tu- P°v<>danem času 'kjomaj petde-: speriteto. Se v Šoli so nas učili,
boljša pričakovati. V«e ^ na	ter prav nio ^co- ^ na sedežih. Seveda v?a' da je rana ura, zlata tira. Ako
tako hnrmonič^o fn pestro.
brez vsake prisiljeno(tti
Drwstvo slovenskih moških
dila stvari sami Kljub temu	na eni strani ali bi se narava le malo ravnal a po
„	t^u dragi; vse skupaj se je tako:f<m izreku, potem bi farmarji
in m nTkdt^a^ Sg^	Ozdravilo za>i v rfatu ležali. Bog ne da;
pevcev -Slovan- je nastopilo, ren, pač pa v*T. S prirejanjem to bi 'bil°- «^ J^ft u hrvaškim društv<«n -J^din- so tekve in vsak c4or Ve tru- en pr.pravljaln, odbor in le bodite brez skrbi. Naše ure
-tvo" prvo pod I. HTidetom in di, da naredi, kar je najboljSe 1P^an. ter se drzi beseda, dmgo Blaževičem. Cute mogoče in to je pri vseh pri- Pnr^itev napovedana tisto i- t* Tko izraziti, to3a zdelo sejreditvah, če jih priredi Peter nro" m T^n-etek t^ste ure. pa ce mi ie, kot da prMivajo olja1 ali Pavel. Vsak upa, da bo £ ™vzocih dva.ijet nh pa vsu svetilki, katero duši pomanjka- ustregel liudem. vsak upa. da ^nkrat bo mogoče agnbe. »to
•j }
1 GLAS NARODA",
21« We*t ISth St., New York
Pošljite za
to deželo na stežaj odprta vsem intrigantom in nekdanjim morilcem. Če pa hoče pošten človek, da se ga pripusti, so pa take zapreke! Čital sem, da hrtfe Oton organizirati nekako divizijo avstrijskih viojakov, -seveda, da ran pomagaio na tako zazeliemi prestol. Fant nič ne bo! Kar ie se starih privr-j žencev, nimajo nobeneara vpli-: ra narod pa noče. 3>a bi se pa vrini1! med Slovane^ Bojr nas ivaruj £e nadlege. Imamo p^-e--dobre iziknšnje iz preteklosti, j
i «Ce bi mn v resnici uspelo dobiti par ducatov nadutežev, jim svetujem, naj se strogo dr-, , , žijo starega vojaškega službe-
mso ^menene kakor v toraj-	pravila, da vojak s praaJ-
ni. Farmar vrtane zjutraj se ^lod<k<m bolje teče in lažje pri lucu n«rlede na letni eas; prestane Pečine, ko mu je _ dela svoje delo do trdega več^	prevrtala trebušno vot- Sf } 4 mesece $2.-
ra, m tu se ne šteje cezurno de- lhjo kakor	^ ^ To g(> ** , Za pol k»ta $3.—
Razveselite za Božič	|
svojega prijatelja*
Pošljite nam $2.— 'm mi mu bomo v Vasem imenu pismeno voščili božične praznike, poleg tega mu bomo poŽiljali tudi štiri mesece "Glas Naroda."
Uverje&ii bodite,, da bo Vašega voščila in božičnega daju resnično vesel.	,
U^oi-abite ta naročilni listek
\
meseca (cev) "Glas Naroda'*
Moje ime je: _ Moj naslov ;
J Tukaj-priložim M. O. za $-
J Pričnite pošiljati dne ——
tu uijviriari^tt- UMOTVI I iuvi^iiu »iiixa. na ,	, . , ,- T	„_	——i—	---- —
r.T* in slab zrak v tebi.	bo stvar dobro iopadla in vsak ^	bolise. ker t^ost|la pa m^ari. če^je delal 16 ur ^ nekdanji inštruktorji
dnnri, -Domovina" v pestrih želi. dabodo odšli ljudje domov ^ P^fla vec	kot Pa f™re .d° mr*\a- f? J""'avstrijske vojake. Tudi jaz sem
—-1- --^	priganja- ^ tolife<>	da gem ^
oev za hrbtom; delo te samo	dobl4ot^ in t6 kavalirekoi
pol
Za celo leto $6.—
slovenskih narodnih nošah je s prijetnim vtisom, ter prišli f^?11®^®- *
povzročala -'udu-vito prijetno zopet k drujri prireditvi. Pri-j {fOjtrt) temu pa, da so ne-	. . ______ i .	j——------—-----------
«liko in to povdarila z vencem reditve te ali kakšne druee or- st:pno čakali otvoritve, ni bi.jPn!ra!1-ia.'T1 ™	»ml1postrežbo pri krompirjev^ai.i
krasnih slovenskih peemi. Kra- ganiza.oi.ie niso <*e*>ne stvari, la zakp^nitev tako dolga in je	^vacfe in obdelava Kaj>1bfl°	^ tekel, je dobU še nagrado pk>!
s-no .V zapela par kosov fcudi kar ^ doibi pri njib. ne gre r poznejše predstavljanje oč&B.j^	"" "	^^	~
Mi^s M.arv Liuviso, spremljana žepe posameznika, ampak vfni- čalo to zamudo v polni meri in', . ...
na piano po Mr. A. Sandorju, no za kakšno stvar, ki se tiče 8* po predstavljanju plesali ve- KoT *	Y	"	k<> m ^a mesto goveje ma- g^^j pg^	to 8rno biU VOJNE
ter zato dobila prim »"no prizna ndpomoči ali kulturnih početij, selih in zaAvoljnih obrazov, j Zadnje čase čitam v časopi-l®ti plaval kak kos mesa m ko<st voiajci <la bi ^ na^ se sv. Peter Rmrma
4^riX^vinT	Obed bi se . ^ d ih krdem da
^tan domovini. ^ ko bl na mesto goveie ma- J .	^ rB tA
SLOVENCI! KUPUJTE
nje od gU^tra. Pa to ae ni Tisti, k* del« pri takih prtre- Kolo jih je plesalo toltto rti- s»i, -kako ^e bode po ▼ojm H^ tako oio^rw« cwrana. vem,	ajj mož je prestar
kar v-cf Ana Kepic — eaj ste ditvah, po navadi dartrje tisti enkrat, da se je pod ogromne ca*> pred sodni stol vse krrvce da vas je velikio, ki boste braU nima naočnikov. ^
v^-rat čitali o nii, toda kar čas T»ro**o, brez vsakesra od- dvorane šibit in srno čutili vsak sedanje vojne. Ej, p-ijatelji, vrstice m mi potrdib. Seve-ste čitali. ni v«e niČ z u&ifkcm plač če bi io poslušali. Po pravici plač
vem p^vem. da vam to cloven- W nfetrovo* delo. ki ni p1ačan0 pkr> d^Ho naliie blažen^tra za-(m noče. da bi bilo plačano, dovolitvi* v «ree. s «vo5im ljub vsaj mno^teva. Kako pa mora-krm arla^onp do tolike mere. da mo dokazati, da mi upo*t*»va-ii v=nkdo mora biti hvale-,mo tako dolo? Lahko bodimo /on. ko io poslnša. .Te tako ne«- j malo boli tnktni, to se pravi: prisiljena pevska, kot bi pela'Če je predstava klicana ob
m
J
BEDNO!
ČHa Ker r>a dela br^ od- etop takta pod nogami, ko smo ali se še spominjate, kako se da bi bila izjema, če bi noeil Sedaj pa še nekaj, dra^ pn- _
č'*1a, pa tudi -ad v:di. da stali i v kilogu ob plesalcih. je obešalo po caeopi^h nemške- pod vratom dve ali tri zve«zde jatelji. Ker poročila aH dopisi
------	....... sfa kaizeria po prvi svetovni kot ISerr ZiigsfTwhrer. Pri na- po časopisih, nimajo nobenega g!ovaiDBka druStva so naproSe-
iJovori niso mh dolgi m ne, ^ m m	prf. ši korapaniji srno imeli za <4zhn humorja vec, vprašan vas, ah da ^ ^ ne prir^ai-(>
44-LETNO PRE1SKUŠNJ0
i IMA
/^MEHIŠKA BRATSKA ZVEZA
:: AMERICAN FRATERNAL UNION s: ELY. MINNESOTA
KI IMA
26,000 PLANOV IN TRI MIUOKE DOLARJEV PREMOŽENJA
Organizacija je zanesljiva, nepristranska hi zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoja otroka pri Ameri&ki Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in »mrti
Ako je društvo AJ5.Z. v vaši naselbini, vprašajte krajevnega i tsjuDo* za pojasnila, Se ne, pišite na glavni urad, Ely, Minncsots
dolgočasni za občinstvo. O go vornikih ne bom na tem mestu
povdarjal, vendar se pa	^^
reče, da so -rtdainali precej na atrune, ki niso bile v preveli-kJem nasprotst-vm občinstva, kar je potrdil aplavz v toliki meri. Zahfteve po jasnosti in po pogledu v prifoodnjoFt Jugoslavije so posebno zadele primerno v tarčo čutenja udeležencev.
Kdo ne želi boljše bodočnosti Jugoslovanom? In po mojem mnenju bo slbga med seboj v vsakem narodu, kot takem in potem, med narodi Jugoslavije kot takimi nebohodno potrebna za boljšo bodočnost
' » V lil i J »JI ,f V V » m.	m.mm — - - — .j—------- ———---- ----------j »	— # • ,	,	«MV lit lil WfJ J
^ tiran pred «odni tribunal* Ne. merkomandanta" z^rizenega ste ze katerikrat,videli svetni- gvojBi zdbav, temveč sc vdeieži-11 in zakai ne? Ali ste že slikali.'Herr Lacknerja iz Kočevja. To ka z očali ali naočniki? Jaz ^ BatbatT9 ^	p^
co,, .. --------.	Je bilo sekiranje, kadar je pre- še ne, čeravno sem jih videl ne- (	^
dedoval naše čevlje, če imamo broj v svoji mladosti kot mini-; Prodam te zabave m vse dosti žebljev na podplatih. Me- strast frančiškanske cerkve v drugo bo ee poameje objavljeno.
ni jih je vedno manjkalo polo-di upajmo, da je borno yrtdni. yj^ ne Vem zakaj. Da se re-
Jugoslavije. Ce si vsak izmed ^ prijetnosti m pot^be Ni-plemen uredi svojo hišo, karf^ar pa ne bomib pnili do te-nailHoljSe mogoče in jo potem ^ da bi izenačih «%bna fov-
»tva. To pa zAto, ker je človek
tako nsff^rjen, da ima! voljo, čute, spoznavanje, raižli&ie gospodarske višine in nižine, po-f . ... . , tem spoznavanje dobrega od ne na modemi podlagi, preskrb ^^ Vsdk človek ima taljeno zdravstveno, gospodarsko	razs^ost m vse
Toliko, kolikor je je, naj bi bi- 3im te^a »ekiranja, se. javim, lo stokrat pomnoženo. Ne mo- ^ mj noge preveč potijo in re se pa to zgoditi, če pri naj-|res dobim komotne čevlje, ker boljši volji rtočemo gledati za nj bilo trei>a teh preklicanib njo m si rajŽi mečemo v zobe žebljev na podplatih. In kadar očitke iz preteklosti in vidimo je bil pregled usnjenih predme-z?o že v tem, če se -edfti ne etrin tov, ali jermenov, moje se je ja V osebnih prepričanjih z dru- najbolj svetlo, m zakaj ? Rabil gim. V primeri Jaihko dobimo j sem globin, ali pasto za čevlje, vse, za kar gremo: elogo, skup- ne pa vos^, ki se razpoka. Za no dedovanje, ljubezen in drxf-
Pripravljalni odbor, j
Ljabljani. Sedaj pa poslušajte, to je resnična zgodba. Nekega popoldne me mežnar nažene, da navijem cerkveno uro, IX>DGOIxETEN NAROČNIK, ki je bila — in mfelim. da je še i ^	„ v	.
tam — na sprednji ^ani cerk- 'P^zeTio vam po^m na-- - r	- roonino za 4<GTas Naroda" za
pridruži dragim, dobro ureje-him hišam bratov, bodočnost mora biti boljša. <0e je Vri četrtine vasi ureje-
dulševno in ena Četrtina se ^ p^p^^ enotno* skuptie-Iwn sili v sfars navade in se	(klavni cilji v
in
' — * :-----.T," ga miiSlienja. mavm cn.i
zadovolji 2 vsem. z vso nav^ko {a±ah go	veTiki
--2______ ULXA	VkWA B	--	- „ "* •	r *' . V
to sem velikokrat slišal opazko: da sem gioljuff, ker sem visoko gospodo malo potegnil za nos. Ne bom pozabil dragega dne vojaške skužbe, ko smo položili prisego oesarjn. Pred menoj sta stala dva Ljiibljaooana, ki ['sta kazala fige le za en čas. dobrega od Gorj# njima, ko bi to videl naš herr haufptiman Gasse, takoj bi bil veleiffldajaJski prooes. Imeli sirto tuidi pristnega Ceha z ime-
Dkrog hiše, nepobeljene hiše, s slamo pokritje, brea dimnika itd., potem vas kot taka ni ure-
svetR in če se po t A glasnik
nom Čepelka, kateri je bil na® pomacati
Ve. Ko opravim 6voje delo, se malo oziram, ker je bilo toliko shrambi — pa saj poznate otroc jo radovednost. Odprem vrata pri veliki sihrambi, kri mi zastane. Pred menoj stoji cela vrsta naravne velikosti svetnikov, ali vsi br«: očal, Čeravno so njih brade kazale Častitljivo starost. Mislim, da bi bilo po meni, ko bi vsaki gledal s §ti-risii očimi. Nikdar ve« hisem vtikalwoj now, kaj je Sa vrati.
(Newyioi€kih obiskovalcev, ki so 'bili tu na počitnicah, je biio lepo število, čeravno je bil ga-solhi odmerjen. Ej, lie bojte se za Stovenoe. oni si že znajo
poročnik, ali strog od sile Ce se ikateri ni obračal brso, ka-
eno leto. Jaz sem že star na-ročnfk že od leta 1904. Seveda ste mi pošiljali list na veo krajev, kot v Springfield, IS., m. Olive, BL. I'aris, B1-" sedaj tu sem v iJetroifc, Mich. Sem že 70 let star" m ga bom držal, dofcler Živim.. Ako ravno čitam dosti drngift časopisov, kot angleške, nemške in
druge slovenske, pa se mi list "GIm N&rodef" vedno dkJpade.
S pozdfraventty. >.
MafWfhew Geishek,
Detroit, Mich.

smertiicafh tavnanio tn iZfochttOkor j© ©»"Sahteval, že 5e padala

I delu vasi, kjer stoje zanemar-|jene hi^&e.
tll^jtnO, da se iajde Se ve)5 sloge povsod, kjer prebivajo Jugoslovani in obenem pa tu-
moremo dati onim v domovini iMšaiti^ ja- pa ne moremo, da
bi jih sprejeli.-' ^ .. ^ .
Brooklyn, N. /ST.
Rojake prosimo, ko pošljejo te Ar6čnino, da se poslužujejo —
UNITED STATES
oziroma C A N A D I A N POSTAL MONEY ORDER,
ako je vam le priročno
rfd.,potem^vaskottaiamnre- ^ ^	kontrolo, Inwova sablja po' zadnjici re-
jena. Kaj -pa potemf Ali fcatero ^ vest, kar se tiče .kruta in tako smo jo večkrat se vas pocqge? Ali MJ se jo M-j ^^ akcij napram svojcem, » ?aTT1i uovrli brez njega po Gk>-
popolm po dnrgA? Ne!^ Na	^mo priWi^ pri-.iovskilh ,go«zdih,-Sateri je bolj,
oba vprašanja moramo reci ne. ^f^ ^f rfts fe gtvaT
Lah&o se pa poskusi ^^^ nik namenil v tem življenju, tisti eetrtmi. vasi, da škoduje I	,
sama 6e<bi in svojim sosedom s| Nikar pa ne recimo vedoma, tem, ker noče postaviti sebe v ali v navduiienju ve^ kot res primerno fluč z o^alwri vašča-1 moremo. ? Mi skoro ae moremo ni, ker v tem, dasi bodo tre-'re&» da bomo mi. -fe dr^i ne, notne teakoče, bo odplačana za **>*>» ker vemo, da je to nato v tem, ker je napredek na- om> doma in ne naša t**-menjen fcflŠol^jb njte same, kaj. Nasvete in p<omoč: moral-ofciroma kaboljšanje V tis«em i«> in denimo, to je v^e, kar mi
Pretečem teden je bil totKt mraz in sneg z viharjem, kar ni navade-v tetp. Času.
6 pozdravom*
T. Sode. - Worcester, N. T.
NAiZNANILO.
Tem" potom se vsem nevryor-§kim društvom naznanja, da je Jugoslovanski odbor za "rosiko vojno jtamoč na svdji tedni seji sklenil; da se priredi Velika zabava, čije* Ves p^reostanek je namenjen pomOči junaški rdeči armadi, ki je prinesla že tako velike žrtve za svobodo. vseh zasrsKnjanih narodov. 1.	t
1 Zabava bo itefeljo 281 f©^-! bruarja v Manhattan Lyoemn,; na 4. ulici-v New Yorku. _ Ju^o
splošno Waiter Slovenske
ON PARADE
(MLABi VOJAKI) ' PUfaffizs - T " PIANO HARMONIKO
Jerry W. Kttpriišek
0ena centov

Naročila lahko pošljite ®®
Slovenid >nbliaUtog Od 216 W. 18th m., IT.T.O.

"T.LA« N'ABOPA" ^ Tofk
THURSDAY, BECEMBEB 10, 1942
TBTAMOTUENL*
Islandski ribic
ROMAN — Spisal PIERRE LOTI.
Iz slovenskih naselbin
KRSTITEV
iver sem resno preobložen z na si pa nisem zapomnil, sta bi-delcun in mi primanjkuje časa la povabljena tudi Mr. in Mrs. na vse strani, utpam, da mi bo Zakrajšek naš slovenski origi
TRETJI I*EL.
Krogla žvižga akoei zrak. Silvester postoji in prisluh lirt^končna planjava, potk rita z nežnim, žametnim ze-i-njeiii zgodnje pomladi. .Nebo je teilko, sivo. .
S -st roženih mornarjev preiskuje blatno »tezo, ki pelje ;ued svežimi riževimi polji.
Z"ix t — zopet isti šinn v mirnem zraku. — Oster, breneleč podoben zateglenm 4*clzin" ki tako dobro izraža majhno, zlobno, trdo »tvarico, ki leti naiglo po zraku in prinese lahko .-u».t oui'inu, ki ji pride na pot.
Prvikrat v življenju čuje Silvestej^to godbo. Sovražne krogije, ki vam lete nasproti, imajo čifito drugačen glas od mili- ki jih sami izstrelite; strela skoro ni curt i, ker oslabi cdeti velike daljave. Tem bolje pa se razloči tisti tenak žvižg kovinske kroglje, ki vam prileti mimo ušesa.
In zopet "dzin, dzin," Sedaj padajo kroglje gosto ka^ kor bi deževalo. Čisto blizu mornarjev. Čuti je pri vsaki, kadar pade, lahek, kratek *'tla»k'' in tami, kjeT je ieag^nila v namočenih, z rižem obsejanih tleh, tam se pokaže vselej majhen voden curek nad zemljo. .
Mornarji se spogledujejo, kakor bi tie igrala pred njimi smešna burka. .
Kitajci! — Anamiti, Tonkinci, Črnci — za nje so visi enako Kitajci.	*
In kako izrazito vse zaničevanje, vse prezirljivo sovraštvo in vso bojaželjnost, ki je ležala v tem, kako w izgovarjali to b'«rdo: "Kitajci!"
Dve ali tri krogi je še prižvižgajo, silneje nego prejšnje; videti je. kako odstoakujejo od tal kakor kobilice v travi. Ve* 'a svinčen de® je trajal l:omaj eno minuto in že je ponehal. \a veliki zeleni planjavi zavlada iznova molk, in nič se ne gane krog in krog..
Vseh šest mornarjev stoji šo na mestu, pokonen, z nape-tirni očmi, da bi uganili, od ikod je mo^rlo to priti. .
Gotovo od tam doli, od onega bamfbussov<ega gTmovja, ki kakor pernat otok stebli planjave, in tam zadaj je videti r.a pol zakrite špičaste strehe. Spustijo se v teku tja; njihove noge se vdira,>o v namočena riževa polja ali pa zdrče 1udi včasih po opolzlrh tleh. Silvester teče mrvi, ker ima daljše in gibčnejše noge. .
Nobene kroglje več. Re»kel bi, da so sanjali.
In kakor so v vseh krajih sveta izveetne stvari vedno iste, vedno enake — sivo. oblačno nebo, sveža barva spomladi na zelenih travnikih, — tako kA	tafcrat, da so to fran-
coske trate, po katerih teka vesela mladina z vse drugačnimi nam*ni, nego smrti v nato«'je.
Toda kakor so pobfijali bližje se je kazala vedno bolj eksotična finesa banfteuov^a listja, te krive strehe v vasi so bile vedno bolj tt^TN in rumeni ljudje so kaEali^jtzza svojih skrivališč potlačene obraze, spačene od zlobnosti in strahu. Potem so se dvignili z gladim krikoan ter se postavili v dolgo, trepetajočo vrsto, ki je pa bila vendar odločna in nevarna,
"Kitajci!" s«* mornarj1 iznova zaničljivo nasmehnijo.
oproščeno, ako se šele po par tednih spomnim na tem mestu veselega in pomembnega večera, v katerem sem našel polno mero užitka v krogu ugledne in spoštovane družine Mir. M. Corel in njihovih, kakor tudi prijateljev njegovega sina Jerija.
Prag te hiše
nal Miss Miihaela Zore in Mrs. Teesie Kovach.
Ko nas je podžgala dobra pijača, katero nam je srečni oče Jerry vedno dotakal, smo prišli na misel, kako bi se dalo pravično soditi največjega svetovnega bandita Hitlerja, in pa
Slovenske Knjige
sem prvikrat (nemški narod, ki mu za njego-piestopil preteklo poletje, in ve Zločine takjo solidarno stoji "sicer ko sem ptokropil mlado'na gtraaii in po*fe-govexn ukazri truplo pokojnega Lojzeta Co-j izvršuje.
rel, ki je našei tako tragično. Po mali opoziciji emo prišli' «mrt v Twin Lakes, Millford.jdo zaključka, da za Hitlerja bi Pa.	!bila najbolj primerna kazen, da
Nerad se spominjam takih se ga po končani vojni vozi v tragičnih doigodkov, vendar .se železni kletki, kakor strupeno
pa Človeku skoraj vsiljujejo, že vrsaj oib misli, kako vsegamo-gočna višja sifa, in pa čas ce-
žival po najbolj prometnih new voiških ulicah, in da ga vsakdo proti primerni pristojbini lah
lita stare rane, kako vzravnata ko opljuje, ker s tem denarjem stare, od tragičnih dogodkov bi se že vsaj deloma pomaga-
srlaboko zarezane braade in ranjenih vztrajata novo. kakor da hočeta popraviti staro krivico.
Tako nekako sem. si mislil, ko sem na večer 22. novembra zrl v obrazek krepkesra in zdrave-jra prvoroje-ncka, Mir. in Mrs. Jerry Cotxfl, kateremu je pokoj ni Tjojze najmlajši stri^ek.
Seveda, ta večer se je vršila krstitev t etra novega člana človeške družbe. Kjrsttfl ga je •spoštovani in priljubljeni Rev. Pius J. Petric in eicer za Lojzeta.. Pri krstnem kamnu sta ca pa držala Mr. Matija Corel ml., ki si je radi tega svečanepra dogodka izposloval posebni dopust pri vojakih, in pa njegova sestra Helema. ki sta seveda obenem oba stric in teta.
Krstna slavnoat.se je vršila ravno v istih sobah, kjer smo se p:«d nekaj meseci poslavljali od mladega življenja, in veliko mi je dalo misliti, ko nam je ravno na tem mestu pokazala mlada mati Mrs. Prances Corel novo življenje, katero bi vsaj deloma nadomestilo izgubo prejšnjega. Mrsli mi prihajajo. in dalo bi se več napisati o tem, vendar pa ne maram in ne morem odpirati še ne zaobljenih ram, katere so vsekane v ^rce gospe Helen Gorel nad jizcrufbo ljubljenega sina Lojze-
lo žrtvam njegovih zločinskih dejanj.
In nemški narod naj bi se pa vsaj za 500 let postavil na življenjski standard kitajskega kuli ja, ker edino na ta način bi popravil nekaj Škode, ki jo sedaj tako vztrajno izvršuje povsod, kamor seže njegova roka.
(S takto obsodbo smo zaključili to pomerrfbno slavnost. Mislim. da bo tudi ostala pomerrtba za novorojenca Lojzeta, ker sem prepričan, da ga bosta srečna mati in oče vzgojila v slovenskem duhu. in mu po par desetletjih po možnosti povedala. da se je rodil v Času, kjo je bilo človeško življenje bre« pomena in brea vsake cene.
Hvala vam za ta lepi ve«čer, ker ostal mi bo vedno v sponi i nu. Jerry naj pa nikdar ne poaabi. da smo se dogovorili, da se čez leto dni zopet snidemo na taki slavno?ti.
ST. R. Vavpotič "
LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . .
(Finigar)
POUČNI SPISI r
zadaj kakor da izvirajo iz trave.
Lep je bil v tvtu trenutku ns# uiladi Silv«*ter, zelo lep.
Toda to pot jih je vendar nnogo, preveč! In ko se eden izmed mornarjev dbine, zapazi se drugih, ki so prihajali od ta. Zadostuje mi in srečen sem
'da sera na ta večer prvikrat videl MCorel razpoloženo in
Njegova »tara babica bi bila ponosna, da ga je videla tako bojevitega. V nekoliko dneh se je bil ves predrugačil. Bil je ogorel, glas se mu je lzprem^nil, in sedaj je bil tn kakor v svojem elementu. V trenutku skrajne neodločnosti, ko so žvižgale kroglje okoli njihovih ušes, bi se bili začeli mornarji f-koro umikati. In to Iv bilo njihova gotova smrt. Toda Silvester je silil v naprej. ^rrabi^ je pu3ko za cev ter bil
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO ,
(F. J. Kern* — Sretano
Ccu S S—
Bodo« (Marijani naj naretUe knjtflea —	—
-HOW TO BECOME A CITIZEN OP THE UNITED STATES"
V tej knjigi bo m pojasnila ta Kak o til hi naseljence.
Cena SS et-oUrr
domaČi živinozdkavktr
Spisal Franjo Doj*r. — 278 »trani. Trda vez. — Zelo koristna knjiga za v a« kesa živinorejca; opU raznih bolezni la adrav!Je-rje; alike.	Cena tLM
GOVEDOREJA
8 tri sal R. Legvart. 145 strani a
Cena SL—
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU
111 stranL	Cena M eeator
MLEKARSTVO
f Spisal Anton Pevc. 8 allkami 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln Carmerje v splofoetn.
Cena M rente*
OBRTNO KNJIGOVODSTVO
258 atranL ezana. — Knjiga Je namenjena t prrl Trsti m stavbno. umetno ln strojno kljnCar-nlCaratvo ter feleaollvaratvo.
Cena sl—
ZDRAVILNA ŽELITA
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAN MATZClC
fC atranL
Cena 2S centov
LISTKI
Spisal Kaaaar
(144 strani.)
Knjiga je SToJevrsten pojav v slovenski književnosti, kaj-U v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov alovenakega naroda od davnih početkoT v starem ■lovanatvn do današnjega dne. Knjiga je verno arcalo nafiega »vljenja ln trpljenja. In kdor jo prebere bo vedel o Slovencih Teč kot mu more nuditi katerokoli nade zgodovinsko delo.
IS POGLAVIJ — 411 STRANI
V PLATNU VEZANO
Cena ®c
MARKO SEHJANIH —
SLOVENSKI ROBINSON
Cena 75c
plaiana
V KREMPLJIH UBIL VILIOPE
MALENKOSTI
ve<=eflo. No, zakaj bi pa tudi ne bila! Saj je postala prvikrat stara mati, kakor tudi njon soprog Mt. M. Oorel stari oče, kar je tndi vesel in srečen dogodek in spoštovanja vreden privesek v človeškem živ-
j l v cr it i	-iii* v »«4» * 4»	% m - t--——-- --- ---- . , •
kopitom na levo in desno, da so cepali iKkajci kakor snopje.
In njeora gie hvala, da se je položaj iapremenil. Tisti strah tista blazna, platna neodločt»o«t, ki je taiko odločilna v teh majih nepravilnih praskah. >♦• je polastila -sedaj Kitajcev. Začeli so se oni umikati.
Sedaj je bilo končano. Ležali so. In mornarji so nabasali sv<\ie dobre pnške tc*r streljali za bežečimi. Rdeče mlake krvi so ložale po travi, prestreljena trupla so se kopičila iz razbitih čr,pinj so tekli možgani v strugo. .
Bežali so -ključeni, plazeč se po tleh, kakor leopardi. In * Silvester je hitel za njimi, dasi je bil že dvakrat ranjen, s >ulico v bed rt j in po'ejr tega gloib6ko rano na rami. Toda ■čutil je samo bojaželinost. tisto opojno, nepremišljeno stras-t. ki jo rodi krepka kri, ki da navadnim ljndem ponosen pognm, tisti pogmn, ki je rodil starodavne junake.
Eden izaned bežeči h se je obrnil ter pomeril v zadnjem, cbupnem strahu. Silvester se je ustavil z zaničljivim,- ponosnim nasmehom. Pustil ga je, da je izprožal, potem pa se izmaknil na levo. videč, kam je namerjena oev. Toda v trenutku, ko je Kitajec izprožil, se je slučajno nagnila tudi vev v rsto stran. Teda j jt začutil Silvester, kako ga je zbodlo v prvih. Razumel je takoj, kaj to pomeni, in že predno je občutil kako bole* 'ino. se je obrnil proti tovarišem ki so prihajali zadaj, da bi jim zaklical, kakor star vojak, tiste navadne besede: "Zfii ^ da imam dovolj!"
Bil j* zasojpljon ^ tekeJ za beguni in dihal je na vsa pljuča. Sedaj pa j? ^flotil. kalko mu prihaja sapa tudi skazi !uknjo na desni etrani s tistim strašnim piskanjem, ki ga je čuti pri počenem irK>m. Hkratu mu je zalila kri usta, na strani je začutil ostro bolečino, ki je posstaja v nekaj tremrtikih strahovita, neizroena.
Obrnil se je parirrat krog evoje osi, ve« v omotici ter skn1-žal ujeti sapo. Toda kri, ki ga je v trenutku vsega zalila, ga je dušila. Zvrnil sa j© s težkim padoem t blato.
(Nadaljevanje prihodnjič.
Kdor i>oizna Mh-s. Helet Corel. kot gospodinjo in kuharico. si lahko misli, kakšne po1-Hti'eSbe «mo b3i deležni navzoči. I^ahko trdim, da miza. na kateri je bilo vsega v pre-ofbilju. posebno kar pri ja našim slovenskim želodcem, ni prav nič zaostajala za kraljevimi mrzami.
, Tndi družba je bila jako aibr« na. Poleg drusrih prijateljev Corelnove družine, katerih ime1-
\rESTI IZ CLEVELAND,
orno.
slfcie 5. dec. je v Crlenville bol-nianici preminil dobro poznani rojak Jakob Bobnar, star 67 let. Pokojni je bil doma iz vasi Fužin ja pri Devici Mariji v Polju, odkoder je prišel v A-meriko perd 39 leti. Tukaj za-prašča žalujočo aoprogo Jennie roj. Bra je r. štiri sinove in eno] poročeno bčer, ki je soproga', dr. Wm. J. Lauaciie.
— Po kratki bolezni za srčno hibo je umrla na svojem domu Josephhm Levstick^ roj. Gorjanc. Pokojnica je bila djo-ma iz vasi Deskla na Primorskem, odkoder je prišla v Cleveland pred 50 leti. Tukaj za-
Spi&al Michel Zevaco. Nad vse zanimiv zgodovinski roman iz časa inkvizicije. — 461 strani.
<120 atranL)
Po 50c
Cena 75c zvezek
Cena $2,—
Andrej Temne (Ivan AArelit) Bele Mfi mali Jnnak, (De«tojev*14> Filozofska zeodba (Alojz JiraacA) Na razlite lb potih (Franc FrUefc) Verne šnie * vleah (Preaper Mlrlme) Zlptto
Po 75c zvezek Po $1 zvezek
Verldiena (Pater Kajetan) Rndanka balada (Marija ftlaJerJeva) Pingrinskl atok (Anatela France)
Po $1.50 zvezek
tn kaxea (F. »L DoetetevaklJ)
KNJIGARNA
Slovenle Publishing Company
2i6j(West i8th Street	New York City
kamna vas na Dolenjskem, odkoder je prišia sem pred 40 leti. Tukaj zapušča žalujočega
INVESTIRAJTE V AMKRIKO
pu»ea žalujočega soproga, dva soproga Louisa. <f\a sinova Jo-sinova, dve hčeri ter brata. i	^ Llouisa, heere Mary
— Po dolgi in mučni bolezni^lOrden, Frances Adler, Rose
KUPUJTE UNITED STATES WAR 8A\TNGS BONDS te STAMPS
je "umrla v Glenville bolnišnici Mrs. iPaulina Suša, roj. Lovren čič^. stara 52 let. Zapušča žalujočega eoprojra Charlesa ter štiri otroke: Charles Jr., Jo-sepftia in Franka ter Thereso, omoženo Popoczy, dve sestri. Mary, omoč. Pakte v Minnesoti in Thereso, omk>ž. Kerže, soprogo Mr. Fr. Kerže t a v New Yor1-kiL Poikojnica je bila doma iz Sodražioe na Dolenjskem, kjea* zapušča brata Antona in Ivana sestro Frances in veliko.drugih sorodnikov.
—	D!ne 3. decembra je naglo-ma preminil na ervojem domu rojak John Frana, star 48 let. Bil je rahlega zdravja že od prve svetovne vojne, ko je bil ranjen. Od tistega časa ni bil zmožen za delo. Tukaj zapu-[šča soprcjgo I*io. Doma je bil iz St. Petra na Notranjskem, kjer zapušča brata in sestro ter več dragih sorodnikov. V Ameriki se je nahajal 29 let.
—	Dne 2. dec. po dva tedna trajajoči bolezni je na svojem domu umrla cfcolbro poznana Frances Barie, roj. Skefbe, v sta rosti 64 let. Pokojnica je bila doma iz fire IWberniic, Potna-
Proden in Sopihie. Bila je stara mati 16 otrokom.
Oboe poznani Frank Pucel z I>elavan Rd., je 4 decembra prejel telegrafsko sporočilo, da je njegov brat John Puoel, kateri se je nahajal pri trgovski mornarici že izza zadnje vojne, zgubil svoje življenje, ko je bila pred kratkim zgubljena barka Halifax. Nezgoda se je zgodila v Lake ABen pri Nto-vi SkO-tijL Pokojaoi je bU star 47 1st, ter se je v zadnji svetovni vojni nahajal v ameriški annadi na Francoskem. Doma je bil iz H/rovače pri Ribnici. ▼ Cle-velandn zapuisča brsta in dve sestri, v stari domovini pa brata in sestro.
Nepotrelbno trošenje denarja v
vojnem oasoi je podzavestna
i
sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vase dolarje, zato kupujte vojne bonde, namesto, da trošite denar po nepotrebnem.
Molitveniki
▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja.
Slovenski molitveniki:
KVIŠKU SRCE — (M. SS8)
•J bi x 3% InCev — 224 at rani t belem celolldo
Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415
su Z 8% tntev — 224 strani Cena 19 centov
RAJSKI GLASOVI — (tt. 4«) 2% X 4 I n Cev — 255 strani Sv. KrUev Pat
»1M
RAJSKI GLASOVI—št. 115) 2Vx x 4 InCev — 2S6 strani vstavil Sv. KrUev Pat
Cena SIJ*
NEBESA NAS DOM — (it. 41«) 3% Z 4% Inčev — 884 InCev
TSc
NEBESA NAS DOM—(H. 419)
2% X 4 Vi InCev—384 strani
Cena 75«
(Ker se um Je posrečilo dobiti te molltvenlke po zelo nizki ceni. Jih radi moremo prodajati po corl o-snačeni cen L Zaloga pa ni posebno velika, ta to Jih naročite čimprej, da Vam bomo mogli I njimi po-streCL
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO)
KEY OP HEAVEN fino veaano ... v osnje veaano
M
.ft
Slovenle Publishing Company
2H WEST 18th STHEET	NEW YORK, N. Y.
A