OOLENISKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENISKI LIST DOLENJSKI LIST cS DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST PRVI ŠOLANI MENEDŽERJI .NOVO MESTO — V začetku de-frnbra je v Centru za usposabljanje *0dilnih delavcev na Brdu pri Kranju 'klenila enoletni študij menedžmenta mednarodnih merilih prva generaci- I menedžerjev. Med 26 diplomanti te “le so tudi Dolenjci, Tatjana Fink iz Jebanjskega Trima in Tone Zupanc ter vorazd Tomljanovič iz GIP Pionir. Pr-0 dva sta skupaj s še tremi študijskimi kolegi v menedžerski šoli na Brdu prijavila nalogo o K rki, situacijsko anali- farmacevtske industrije in predlog Njekta tržnega nastopa za program belišč in pomožnih zdravil, ki je bila "»grajena tudi s Krkino nagrado. ŽE DRUGIČ POMOČ ZA BEGUNCE IZ ŠVICE METLIKA — Slovenski in hrvaški klfmci iz okolice švicarskega Luzerna . 0 preteklo soboto že drugič to jesen Speljali v Metliko pomoč za hrvaške ^unce. En tovornjak s hrano, zdravili II oblačili so pripeljali v skladišče '“črnske organizacije Rdečega križa, "tega pa v dom počitka, kjer je 48 hrčkih beguncev, poleg tega pa imajo že prej v njem 80 oskrbovancev iz Hr-"*ke, za katere ni že tretji mesec nihče kčal oskrbnine. Rojaki iz Švice so obrhih, da bodo imeli še naprej zbiralne kcije, čeprav so jim tokrat precej žalnih pot slovenski cariniki na italijan-*o-slovenski meji. Končana gladovna stavka Razplet v Opremi KOČEVJE — V četrtek, 12. decembra, popoldan se je končala v kočevski Opremi gladovna stavka, s katero sta v sredo, 4. decembra, ob 12. uri začela Vesna Brelih in Franc Mihič. Brelihova je iz zdravstvenih GLADOVNA STA VKA - Inž. Franc Mihič in inž. Vesna Brelih iz Opreme v Kočevju. razlogov s stavko prenehala že po treh dneh. Mihič pa je z njo nadaljeval, kot je bilo rečeno, do izpolnitve njunih zahtev, da se oba razporedita na dela, ki sta jih opravljala. Na prigovarjanje Franca Tomšiča, predsednika sindikata Neodvisnost — KNSS, se je po osmih dneh gladovne stavke France Mihič odločil za prekinitev, čeprav zahtevam za prekinitev stavke ni bilo v celoti ugodeno. Predsednik podjetja Oprema Kočevje, Božidar Zajc, je vztrajal na tem, da Brelihova spoštuje njegovo odločbo o začasnem čakanju na delo doma, saj tudi ugovor, ki pa gaje svet podjetja d. decembra že zavrnil, ne zadrži njene izvršitve. Na delo se bo lahko vrnila takrat, ko bodo zanjo našli primerno delo. Mihič se bo lahko vrnil na svoje delovno mesto. Vesni Brelih pa ostaja, za dokazovanje njene »resnice« in pravice, sodišče. M. L.-S »Veliko potokov naredi reko!« Slovesno podelili že 21. Krkine nagrade mladim raziskovalcem — Dr. Peter Tancig: »Sloveniji bi prišlo prav več takih podjetij, kot je Krka« OTOČEC — Pred tednom seje 1.212 študentom in srednješolcem, ki so v 20 letih v času svojega šolanja prejeli Krkine nagrade za raziskovalne naloge, pridružilo še 46 novih. Na 21. slovesni podelitvi, kije bila na Otočcu pod geslom Veliko potokov naredi reko!, so prejeli nagrade za 31 nalog s področja kemije, farmacije, biofarmacije, medicine, biokemije, ekonomije, zgodovine, računalništva itd. Podelitev Krkinih nagrad je bila združena s predstavitvijo dosežkov projekta predkonkurenčnih raziskav Zdravila, ki povezuje raziskave z raznih področij. V projektu sodelujejo strokovnjaki Krke, Leka, Inštituta Jožef Stefan in Kemijskega inštituta Boris Kidrič ter ljubljanske Univerze, delno sofinancira pa ga tudi ministrstvo. Novomeška Krka je najuspešnejše slovensko podjetje. Letos bo prodala za 8 milijard tolarjev izdelkov, od tega bo zaslužila z izvozom prek 120 milijonov dolaijev. Njena zdravila pa tudi veterinarske, biokemijske, zeliščne, kozmetične in izolacijske izdelke poznajo na vseh celinah, zdravilišča pa so kljub kri- zi v turizmu polno zasedena. Mag. Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, je na četrtkovi podelitvi Krkinih nagrad poudaril, da taki rezultati zahtevajo nenehno izpopolnjevanje in da se je letos dodatno izobraževalo skoraj štiri petine zaposlenih v Krki. »Na pamet se lahko zanašaš, od nje živiš, jo vsestransko vključuješ v sodobne procese in gibanja. Raziskave kažejo, da smo narod z raziskovalno bodočnostjo. Smo miniaturna država, za nas ne predvidevajo megalomanskih projektov, veijetnostni račun pa kaže, da smo kreativni in zmožni preživeti. Kaplja v teh možnostih ste tudi vi, mladi raziskovalci, prejemniki Krkinih nagrad* SPET KRKINE NA G RA DE — Pred tednom sta generalni direktor novomeške Krke mag. Miloš Kovačič in predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad prof. dr. Miha Japelj podelila že enaindvajsete Krkine nagrade. Imos jo je prejelo 46 študentov in dijakov za 31 raziskovalnih nalog, med njimi srednješolki Lucija Raz ni k in Vesna Florjančič (na sliki), ki sta napisali nalogo o samo zdravljenju ‘ kot družbenem pojavu in njegovi razširjenosti pri nas. (Foto: Z. L-D.) Varnosti ne prepuščajo naključju Ob poročilu o desetletnem delu krške nuklearke so strokovnjaki na novinarski konferenci odgovarjali na vprašanja o treh vidikih varnosti delovanja KRŠKO — V zadnjem času so se v javnosti pojavila nekatera sumničenja, češ da bi bila varnost delovanja nuklearne elektrarne v Krškem lahko ogrožena od znotraj in sicer od lastnega osebja, kije različnih narodnosti. Na novinarski konferenci, posvečeni desetletnemu poročilu o varnosti delovanja naše nuklearke, je njen predstavnik dr. Josip Araiica s sodelavci odločno zavrnil take možnosti, rekoč, da teh stvari nikakor ne prepuščajo naključju, zaradi česar so uvedeni posebni varnostni ukrepi in vsestranski nadzor vseh zaposlenih Največja nevarnost za delovanje nuklearne elektrarne se danes skriva po- Razočarani kmetje Sobotna maratonska celodnevna seja Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke v Litiji, o kateri več poročamo na 3. strani, I je bila ena sama velika demonstracija zadrege in razočaranja < Zadrege in razočaranja predvsem zato, ker je stranka del vlada-I joče koalicije, ob tem pa ne more ali ne zna (so)vladati Pa tudi to še ni najhujše; kot je trdil strankarski veljak Ivan Pučnik, so kmetje ob novi oblasti izgubili še tisto, kar so v preteklosti imeli Vlada izrablja njihovo zaupanje in podporo ter jih žrtvuje, kot da so figure (kmetje) na šahovnici Da je ironija še večja, morajo zaradi koalicijskih interesov kmetijstvu nenaklonjeno in nesposobno vlado ter njenega predsednika skorajda brez pridržka podpirati Ostre besede so začele padati zlasti potem, ko so se člani vodstva stranke in njenih podružnic seznanili s predlaganim republiškim proračunom za leto 1992. Ta ne predvideva denarja ne za razvoj, ne za regres pri gorivu in semenu, ne za regresiranje obresti ne za izvozne spodbude, povrhu vsega pa niti ni dovolj socialno usmerjen. Sprejet je bil mimo vpliva stranke, ki sije za kmetijstvo obetala trikrat večjo vsoto. Tudi sicer se SKZ-LS ne počuti enakovredne drugim strankam, zaradi nekaterih začetniških napak in prenapetih nastopov njenih prvakov jo celo v parlamentu zmerjajo s kmečkim lobijem, ki zagovarja le svoje stanovske interese, Ugled izgublja tudi v širši javnosti; po raziskavi agencije Stik bi jo zdaj volilo le še 4 odstotke anketiranih, medtem ko je spomladi lani dobila kar 13 odstotkov vseh glasov volivcev in ima v skupščini 34 poslancev. Kaj je ostalo od velikega upanja in slavnega 12. maja 1988, koso v ljubljanski Unionski dvorani prav kmetje ustanovili prvo lastno stranko in s tem zadali najhujši udarec dotedanjemu političnemu enoumju? Na taka vprašanja bodo morali v stranki najti boljše in celovitejše (programske) odgovore, kot so jih v soboto v Litiji MARJAN LEGAN, vsem drugje, in sicer v finančni nelikvidnosti njenih lastnikov. Hrvaške in Slovenije, ki s plačevanjem fakturirane električne energije zaostajajo že za tri mesece, čeprav bi jo morali po sprejetem planu za leto 1991 plačevati v enem mesecu. Na tako stanje je vodstvo nuklearke te dni s posebnim pismom opozorilo ministrstvi obeh držav, ki naj bi o tem razpravljali na bližnjem sestanku. Nuklearka nujno potrebuje reden dotok denarja za uresničevanje programov, od katerih so nekateri zelo pomembni, da bi dosegli najvišjo zahtevano raven do prihoda komisije mednarodne agencije za atomsko energijo, kije napovedana za prihodnje leto. Absurdno bi bilo, če bi težave s plačevanjem pripeljale tako daleč, da bi zaradi tega trpela proizvodnja električne • V desetletnem delu Nuklearne elektrarne Krško je le-ta letos dosegla najboljše rezultate, sgj je kljub znanim težavam spomladi letos in zaustavitvi zaradi vojne v Sloveniji že 7. decembra izpolnila plan proizvodnje in pričakujejo, da bo do konca leta proizvedla še 350 milijonov nadplan-skih kilovatnih ur. Trenutno je zmogljivost izkoriščena nad 90-odstotno. V desetih letih obratovanja, od prve sinhronizacije na omrežje, je elektrarna obema republikama dobavila okoli 40 milijard kilovatnih ur električne energije, kar predstavlja štiriletno porabo v Sloveniji. energije in bi zato morali le-to uvažati, saj je razlika med vzdrževanjem stoječe in polno obratujoče nuklearke zelo majhna. OTROK ZMRZNIL OSILNICA — Komaj mesec dni star otrok je zmrznil v noči od nedelje na ponedeljek v vasi Za-most na meji med Hrvaško in Slovenijo. Smrt je ugotovil dr. Stanko Nikolič iz Osilnice, kije prišel v nesrečno hišo v ponedeljek okoli 8.30. Za njim so prišli še miličniki iz Ča-bra, ki so poklicali na pomoč inšpektorja iz Reke. Oče otroka je doma iz Ribjeka v Sloveniji in je usodno noč spal doma; mati pa je iz Zamosta na Hrvaškem. Ljudje povedo, da oba rada pogledata v kozarec. Že pred nekaj leti smo poročali, da so prav tej materi odvzeli dva otroka, ker je pila in ju zanemaijala. Kaže pa, da je tokrat socialna služba iz Cabra prepočasi ukrepala, kar je bilo usodno za otroka. Dolgoletni predsednik sveta Sklada Krkinih nagrad, dr. Miha Japelj, je svojo čestitko letošnjim nagrajencem pričel s slovenskim pregovorom, da »kdor se na tujo moč zanaša, v situ vodo prenaša«. S Krkinimi nagradami spodbuja- • Krkino nagrado je letos prejelo 35 študentov dodiplomskega in podiplomskega študija za 27 raziskovalnih nalog. Nagrajeni so bili: Jože Arh, Lea Cvitkovič-Maričič, Andreja Čer-ček-Hočevar, Branislav Filipovič, Mir “ ■ - - - - - ral Kebec, Leskovšek, Dušan Kordiš, Berta Ko-tar-Jordan, Mojca Kržan, Lucija Kuder, Tadeja Ogrinc in Marjeta Podobnik, Brina Ornik, Katica Petak, Marko Perdih, Borut Pohar, Nasta Potočnik, Ivan Radež, Alenka Rutar in Franc Tratar, Milena Staniša, Petra Strojan, Polonca Šifrer, Davorka Zovko, Sonja Zupan ter Tatjana Fink, Franc Furlani, Lidija Pavlič, Iztok Sila in Tone Zupanc. Nagrajene so bile tudi 4 naloge, ki jih je izdelalo 11 novomeških srednješolcev. Nagrado so dobili: Nataša Bambič. Irena Yebuah, Leticija Yebuah; Lucija Baznik, Vesna Florjančič; Bernardka Kovačič, Karmen Verhovec, Toni Vovko (vsi Gimnazija Novo mesto); Jožica Gregorčič, Darja Lekšan in Karolina Požun (Srednja kmetijska šola). jo mlade že v času šolanja k ustvarjalnemu in raziskovalnemu delu. Z. L1NDIČ-DRAGAŠ BOHOR (NE) ŽARI? SEVNICA — Na zboru zadružnikov obrtne zadruge Bohor očitno ni prišlo do premiija med delavci Bohorja in njegovim direktoijem Vojtehom Rogličem. Obe »vojskujoči« se strani nista zamrznili sprejetih sklepov: delavci izrečene nezaupnice direktorju in upravnemu odboru zadruge, direktor pa suspenza oz. odločbe o pošiljanju nekaterih delavcev na čakanje zaradi tehnoloških presežkov. Ostalo je namreč le pri izrečeni nezaupnici, za v.d. direktorja pa so imenovali Darjo Božič. Znova bodo temeljito pregledali dosedanje rezultate poslovanja in skušali ugotoviti, kaj se da storiti, da bi OZ Bohor, nekdaj ena najboljših zadrug v Sloveniji, spet zablestel v starem sijaju. PEZDIRČEVI IN HORVATOVI ZNAK CZ LJUBLJANA — Nedavno so podelili bronaste znake civilne zaščite Republike Slovenije. Med dobitniki sta bili tudi predsednica občinske organizacije RK Metlika Anica Pezdirec in sekretarka občinske organizacije RK Novo mesto Daija Horvat. JUBILEJ STUDIA D NOVO MESTO Regionalna radijska postaja Studio D bo v ponedeljek, 23. decembra, ob 19. uri v športni dvorani z glasbenim koncertom proslavila šliriletnico svojega delovanja. Nastopili bodo: The ca-men’s, Don mentony band, Agro-pop, Duo Regina, pevke Majda Arh in Helena Blagne, Sandra in Nastja Dimnik (er ansambli Pop design, Peter Pan, Čuki in še nekateri. Prucditev bodo popestrili tudi z modno revijo. Iz vsega, kar je bilo povedano na tiskovni konferenci, je bilo moč razumeti, da je še najmanj problematična tehnična plat obratovanja, saj so po besedah dr. Aralice strokovnjaki sami presenečeni nad kakovostjo naprav, kijih seveda redno zamenjujejo v za to predvidenih rokih, prav tako pa ni vprašljiva varnost sevanja, kot kažejo meritve ra-dioktivnosti v okolici, ki obsegajo meritve v vodi, zemlji, zraku in hrani. Iz-metjene vrednosti so precejkrat nižje, kot pa jih dovoljujejo standardi nekaterih ekološko zelo osveščenih zahodnih driav' T. JAKŠE I I I ////////////////////////////////////////////////////^^^ Danes v Dolenjskem listu ■> tvvlade na 3. strani: • Plaz obtožb na raču na 4. strani: • Pionirjevo mesto z na 5. strani: • šolarji prisiljeni zapuščati na 6. strani: • štipendisti ostali brez šti| na 7. strani: • Ne bo občina dedovala ni na 8. strani: • Novinarji Dolenjskega lista • Kako Smolenja vas di na 15. strani: • Raje imajo psa kot otrokh na 16. strani: • Streli potešili gnev in obup 'V///////////////,**5*5*$*$^*$**$******$$**5$*$$55{*^ Jutri bo prehodno poslabšanje vremena, ob koncu tedna pa bo spet suho in hladno. MED SVOJIMI - Predsednik slovenske vlade Lojze Peterle seje v petek oglasil na kratkem obisku v domači Trebanjski občini Čestital je inovatorjema Darku Bartlju in Cirilu Logarju za zlato medaljo Eureke za plastično snežno verigo Praktis, kijo izdelujeta v svojem podjetju Barlog, si ogledal proizvodnjo, opravil preizkusno vožnjo z montiranimi verigami in izrekelpoh vedo ter obljubil vladno podporo takim dejavnostim, ki pomenijo prodor našega znanja in truda v svet Iz Trebnjega je predsednik Peterle nadaljeval pot v Mokrice, kjer se je srečal s hrvaškim predsednikom vlade dr. Franjom Greguričem. Vladni delegaciji sta se dogovarjali o vrsti vprašanj, za katere so živo zainteresirane tudi naše obmejne občine, saj naj bi olajšale življenje in delo ob meji po napovedih pa naj bi prav tako na Mokricah konec tega tedna podpisali meddržavni sporazum med Slovenijo in Hrvaško. Na sliki■ inovatorja razlagata prednosti Praktisa. (Foto: T. Jakše) TUJINA O NAS Belokranjci nočejo biti odrinjeni Črnomelj sta obiskala predsednik prenoviteljev dr. Ciril Ribičič in Sonja Lokar — Ljudje so potarnali tudi nad zaprto državno mejo s Hrvaško_ ČRNOMELJ — Prejšnji teden sta Črnomaljce obiskala predsednimk SDP dr. Ciril Ribičič in podpredsednica Sonja Lokar. Tudi ob tem obisku Belokranjci niso molčali, še predvsem, ko se je pogovor dotaknil regionalizma. Ljudem v Beli krajini je že zdaj dovolj odrinjenosti, bojijo pa se, da bodo z novo ustavno ureditvijo še na slabšem. Vzpostavitev državne meje s Hrvaško je še posebej močno prizadela turizem. Domačini so gosta opozorili tudi na vse večje število beguncev. Ljudje, ki so jih gostoljubno sprejeli, delijo z njimi svojo revščino, vendar vse to ima svoje meje. _ J. DORNIŽ Gosta sta se branila, da pač njuna stranka ni bila nikoli za centralistično ureditev. Sicer pa je dr. Ribičič pouda- PONOVNO ZAHTEVKI ČRNOMELJ — Do sprejema zakona o denacionalizaciji, kije pričel veljati 8. decembra, je bilo v črnomaljski občini vloženih 8/ zahtevkov za vmi-trev premoženja. Ker pa so vsi zahtevki nepopolni, pretežno brez potrebnih listin, bodo morali vsi upravičenci ptv novno vložiti nove zahtevke in priložiti potrebne listine, kijih določa zakon. V Črnomlju pričakujejo, da bo zahtevkov za vrnitev premoženja 200 do 300. Za rešitev vseh teh primerov pa bodo v občini potrebovali dodaten denar, računalnik ter administrativno pomoč. ril, da ni pomembno le to, kaj je zapisano v ustavi, ampak predvsem, kdo ima politično moč. Sonja Lokar je pripomnila, daje Bela krajina že geografsko in tudi drugače zaokrožena celota, ki jo bo nova reforma razbila. Vse moderne države težijo k decentralizaciji. Sicer pa sta gosta spregovorila tudi o vse slabšem gospodarstvu, zaradi katerega seje trenutno začela majati vlada. Prenovitelji pripravljajo alternativni ekonomski program in predlog socialne politike. Pripravljajo se že tudi na nove volitve. V bodoče nameravajo vodilna mesta v stranki prepustiti mladim, ki niso obremenjeni s preteklostjo. Belokranjci pravijo, naj bi prisluhnili njihovim potrebam, pa bodo dobili volilne glasove. t Poberimo naše bogastvo! Dr. Janez Bogataj o kulturni dediščini v sodobnem tu-rističnem življenju Bele krajine — Kakšna propaganda kulinarika, katere največja vrednota je kuhanje z ljubeznijo. Oblikovana mora biti čim bolj spontano. Z malo domišljij ie ie moč pripraviti prijeten turistični MOČ NAJ IMAJO TUDI REGIJE — Dr. Ciril Ribičič in Sonja Lokar sta V Črnomlju poudarila, daje Bela krajina zaokrožena enota in mora že zaradi geografske lege najti v Slovenskem prostoru pomembno mesto. METLIKA — Da Belokranjcem ni povsem vseeno, s čim bodo v za mnoge še precej eksotično deželico ob Kolpi pritegnili turiste, je potrdilo nedavno predavanje znanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja. Ne le tisti kmetje, ki se usmerjajo v kmečki turizem, temveč tudi številni člani belokranjskega muzejskega društva so prisluhnili, kako razumeti kulturno dediščino v sodobnem turističnem življenju Bele krajine. Sedaj, ko smo že tako rekoč osamosvojeni, marsikdo tarna, kako je težko. Dr. Bogataj pa si želi, da bi se uresničile besede Milana Kučana, da nikoli več ne bo tako, kot je bilo. To si želi še posebej za slovenski turizem, kjer bi bilo potrebno čez noč prekiniti z načinom dela, ko so vsi vedeli vse ter pospešeno razvijati sodobni turistični način mišljenja. Se toliko bolj, ker je bila Slovenija tudi na nedavni londonski turistični borzi ocenjena kot dežela z neštetimi turističnimi možnostmi. Da pa smo na našo kulturno dediščino zadnja desetjetja gledali precej omalovažujče tudi sicer, ne le v okviru turistične ponudbe, kaže to, da nobena belokranjska tkalka ali vrhunski lončar nista dobila Prešernove nagrade. V turizmu je žal še vedno premalo pozitivnih primerov, iz katerih bi se ljudje naučili, kako na zanimiv način ponuditi tudi stvari, ki se domačinom zato, ker vsak dan živijo z njimi, zdijo nepomembne, za obiskovalce pa so lahko še kako zanimive. Mnogokrat celo tujci sami pokažejo pot, po kateri naj bi stopali v našem turizmu. Ta pot pa niso - kot še mnogokje v Beli krajini mislijo - zgolj folkome prireditve, pa tudi ne le domača obrt. To je lahko tudi ČRNOMELJ — Liberalni demokrati so prejšnji teden organizirali javno tribuno o gospodarstvu in podjetništvu. Na razpravo so povabili Janeza Kopača, predsednika Odbora za proračun in javne finance v republiški skupščini, in Edvarda Ovna, podjetnika in predsednika Odbora za podjetništvo pri libe-ralno-demokratski stranki. O odnosu sedanje vlade do podjetništva sta povedala veliko pikrega. Liberalni demokrati so vladi predlagali pokojninske sklade, pa seje izkazalo, da ji bolj ustreza prejšnji sistem. Družbena lastnina je še vedno pregloboko zasidrana v vodilnih strukturah, zato se je ljubljansko pismo Razdvaja le politika, ne pa srce Ob pozivu dr. Bavcona LJUBLJANA — Predsedstvo mestne organizacije Delavske stranke Slovenije je obravnavalo opozorilo sindikalne službe pravne pomoči za Ljubljano in okolico (Zarnikova 3) na življenjsko stisko tistih delavcev, ki po 10. členu zakona o državljanstvu Republike Slovenije ne bodo mogli pridobiti slovenskega državljanstva. Vse, ki imajo v Sloveniji prijavljeno le začasno bivališče, obravnava zakon kot tuje državljane, čeprav so pri nas redno zaposleni in gre — kot pravijo pravniki — za »realnost obstoja delovnega razmerja«. Kako bodo delodajalci naše republike sklepali delovno razmerje s temi »tujci«, o tem pa, kot kaže, zakonodajalec še ni globlje razmišljal. Predsedstvo ljubljanske organizacije DSS je soglašalo z mnenjem ministrstva za delo Republike Slovenije, naj podjetja že zaposlene delavce glede pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja obravnavajo enako kot slovenske državljane. Ob tem primeru pa je sklenilo seznaniti javnost tudi z drugimi svojimi stališči v zvezi s poskusi kratenja pravic tujih delavcev (državljanov), ki so zaposleni ali živijo v Sloveniji. Tako predsedstvo Sovjetski pogled na našo krizo Moskovskie Novosti Genadij Šikin, ambasador Sovjetske zveze v Jugoslaviji, je odgovarjal na vprašanja dopisnikov ruske informativne agencije Novosti Vprašanje: Videti je, da sovjetska stran nima jasnega stališča do spopadov v Jugoslaviji Če je to točno, kaj je razlog? Odgovor: S tem se ne strinjam Mislim da v zadnjih mesecih izvajamo jasno linijo v zvezi z jugoslovansko krizo. Bistvo je, da se prispeva k prekinitvi ognja in nasilja, pri tem pa se ne daje prednost nobeni od sprtih strani Podobno politiko izvajajo ZDA in EGS. Jaz sem za to, da se v Jugoslaviji ohrani neka oblika skupnosti vendar se tu prepletajo različni nacionalni, politični in ozemeljski problemi Videli smo, kaj se je zgodilo, ko seje Hrvaška poskušala odcepiti Vsa vprašanja morajo seveda reševati Jugoslovani sami To je njihova suverena pravica. SOCIALNOVARSTVENI PROGRAM TREBNJE — Trebanjska občina izstopa iz slovenskega povprečja po številu samomorov, alkoholizmu in drugih oblikah zasvojenosti. Daje družini potrebna pomoč, potrjujejo tudi podatki Centra za socialno delo v Trebnjem za leto 1990. Tedaj je bilo obravnavanih kar 83 družin zaradi izraženih problemov medsebojnih neurejenih odnosov in je večina od 25 rejencev odšla iz matične družine prav zavoljo teh zagat. Pri centru so se zaradi teh in še nekaterih razlogov odločili za izdelavo preventivnega socialnovarstvenega programa. Mentor oz. superrevizor za ta projekt bo dr. Jože Ramovš. je je moč pripraviti prijeten turistiČ spominek tudi s tega področja. Vse preveč pa je po besedah dr. Bogataja pri nas negativnih primerov, ko uničujemo bogastvo naše dežele, ki ga ne znamo niti videti, kaj šele, da bi ga pobrali. Zato je Belokranjcem položil na srce, da morajo imeti tudi sami sebe radi, pa se bo njihova dežela propagirala sama s seboj. In potem najbrž ne bo več vprašanje, ali je moč priti v Evropo z belokranjsko povitico, pogačo in cvrtjem ali pa je, kot bi rekel dr. Janez Bogataj, s temi dobrotami moč privabiti Evropejce v Belo krajino. M. BEZEK-JAKŠE Dobri uspešni tudi v hudem Liberalni demokrati organizirali javno tribuno nočejo čez noč odpovedati. Še naprej ostajamo pri zakonu o prometnem davku, medtem ko imajo drugod po svetu davek na dodano vrednost. Tudi na področju malega gospodarstva je še vse po starem. Oven, ki ima tudi podjetniške izkušnje, je poudaril, da časi za podjetništvo niso nikoli rožnati in dobri podjetniki so tisti, ki se znajdejo tudi v teh časih. Prav zaradi vse večje brezposelnosti bi bilo prav, da bi vlada s svojo politiko spodbujala podjetništvo. Vendar so za razvoj malega gospodarstva v celotni Sloveniji namenili letos le 200 milijonov tolaijev. Liberalni demokrati so se pred kratkim odločili, da po občinah v okviru svoje stranke ustanovijo odbore za po-ugotavlja, da nepredvidljive poli- djetništvo z namenom, da se podjetniki tične razmere v državi, kijih vojaški med seboj povežejo in si izmenjujejo in- spopadi na Hrvaškem še zaostruje- formacije. Tudi v Črnomlju so ustano- jo, še naprej poglabljajo razkol med vili tak odbor, v njem pa lahko sodeluje- jugoslovanskimi narodi; njihovim jo vsi podjetniki, ne glede na strankar-pripadnikom, ki ne žive v domačem sko pnpadnost. okolju, pa povzročajo dodatne sti- J. DORNIŽ ske, skrbi in trpljenje. Tudi v Sloveniji smo priče izbruhom mednacionalne nestrpnosti in sovraštva, delitvam med ljudmi po narodnostni in verski pripadnosti. Veliko delavcev — pripadnikov drugih narodov, sije v Šloveniji poiskalo delo, kruh in tudi dom. Pri nas so se udomačili, si ustvarili družine, postali naši sorodniki in prijatelji. Večina jih zdaj prosi za slovensko državljanstvo, saj žele ostati in živeti v Sloveniji. Ti naši sodelavci in sosedje, ki jih od nas razdvaja samo politika, in ne srce, so zdaj v še hujši stiski kot mi. Zato njihovi sodelavci ne smemo dovoliti, da bi sami in njihove družine trpeli zaradi krivične usode, ki je niso ne pričakovali in ne zaslužili. Evropa Slovencem ne bo veijela na »lepe oči« — da smo srčno dobri, kulturi, kot si tako radi sami dopovedujemo. Resnično cenila in gostoljubno sprejela nas bo (še)le, ko se bomo — če se bomo — izkazali tudi s civilizacijskim ravnanjem s svojimi dovčerajšnjimi »brati«, z dejanji. O tem, kakšna so, kakšna bodo ta dejanja, pa lahko odločamo le mi sami. Predsedstvo ljubljanske DSS se s tem pridružuje pozivu prof. dr. Ljuba Bavcona, predsednika Sveta za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, državljanom Slovenije, »naj pripadnikom drugih narodov in njihovim družinskim članom — zlasti otrokom — ne povzročamo dodatnih težav, šikaniranj in zastraševanja. V. BLATNIK PLAČE NIŽJE OD REPUBLIŠKIH NOVO MESTO — Povprečni bruto osebni dohodki so v novomeški občini v prvih devetih mesecih znašali 13.607 din in so bili za dobrih 5 odst. pod republiškim povprečjem. V tem času je bila povprečno bruto plača v gospodarstvu občine 12.877 din, kar je bilo za 6,5 odst. nižje od republiškega povprečja, negospodarsko povprečje 17.072 din pa je bilo za odstotek višje od republiškega. Septembrska povprečna novomeška neto plača je znašala 10.524 din, v gospodarstvu 10.030, v _ negospodarstvu pa 12.828 din. Žalostno, ni kaj, a hudo zaradi rasti cen očitno šele prihaja. V septembru je bilo v novomeški občini sicer zaposlenih 24.143 delavcev, kar je dobrih 6 odst. manj kot v začetku leta in pol odstotka manj kot v avgustu. DVE CESTI IN TRIJE VODOVODI METLIKA — V Metliki so sicer dobili z ministrstva za planiranje sklep o tem, koliko denaija za demografsko ogrožena območja so jim namenili, denaija pa seveda še ni. Metličani so na republiko poslali 12 projektov, denar pa so dobili za 5. Gre za modernizacijo ceste na Primostku, modernizacijo lokalne ceste Lokvica-Bereča vas, gradnjo vodovoda Hrast-Dole-Grič-Jugoije, gradnjo rezervoarja na Radoviči ter vodovoda v Drašičih. Predračunska vrednost vseh teh naložb je 9.612.000 tolarjev, z republike pa so odobrili manj kot tretjino tega denaija ali 2.880.000 tolarjev. Na republiki do pri odobravanju sredstev upoštevali prednosti, ki so jih določili že v občini v skladu z njihovimi razvojnimi usmeritvami, cilji in potrebami. Obljubili pa so, da bodo ostale projekte, ki so letos izpadli, obravnavali prihodnje leto. /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Blagajniški zapis z devizno klavzulo — varna naložba denarja pri Ljubljanski banki Dolenjski banki d.d. Novo mesto Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto, je izdala blagajniške zapise, nominirane v DEM. S tem ponuja svojim varčevalcem novo obliko gospodarne naložbe prihrankov. Blagajniški zapisi so izdani v apoenih po 100 DEM, 500 DEM in 1.000 DEM. Vplačila in izplačila blagajniških zapisov se opravijo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju DEM Banke Slovenije. Blagajniški zapisi se glasijo na prinosnika. V plačilo zapadejo v roku 181 dni od dneva vplačila. Letna obrestna mera znaša 8%. Pripadajoče obresti se ob zapadlosti blagajniškega zapisa izplačajo skupaj z glavnico in znašajo: — za apoen 100 DEM — za apoen 500 DEM — za epoen 1.000 DEM 3,80 DEM 19,45 DEM 38,90 DEM Za blagajniške zapise jamči Ljubljanska banka-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto. Blagajniške zapise lahko kupite v — ekspozituri Novo mesto, Kettejev drevored 1, — ekspozituri Črnomelj, Trg svobode 2, — ekspozituri Metlika, Trg svobode 7, — ekspozituri Trebnje, Cesta Gubčeve brigade 4.a. Naša anketa Dolgo in težko leto 1991 Pred slabim letom dni so se prebivalci Slovenije z veliko večino odločili za samostojno in neodvisno državo Slovenijo. Celo zakrknjenim pesimistom, ki imajo navado v vsaki stvari iskati slabe plati, seje milo storilo. Slovenski rod je s plebiscitno odločitvijo uresničil tisočletne narodove sanje, vsem je dal vedeti, da se je odločil vzeti usodo v svoje roke, da se je odločil postati gospodar v svojem domu, katerega razcvet, životaijenje ali propadanje bo lahko pripisal le sebi, svoji (ne)pridnosti in (nespretnosti, ne pa več drugim. Jasno pa je bilo, daje sama plebiscitna odločitev le prvi korak, da vse osamosvojitveno delo še čaka. V tem letu smo preživeli vojaško agresijo nekdaj ljudske armade. Brezposelnost je tolikšna, kot še nikoli, napoveduje pa se še večja. Življenjski standard je padel na raven izpred četrt stoletja. S tolarjem se takoj po njegovem rojstvu spet učimo življenja z visoko inflacijo. Novi zakoni, ki nam jih pišejo, so po evropskih vzorih, le da je vprašanje, kaj bo z ljudmi, ko bodo veljali, saj plače močno zaostajajo za evropskimi.- Svet močno zavlačuje z našim priznanjem, ekonomske kazni pa kot nalašč sprejemajo za vso Jugoslavijo (kaj je to?) in posamezne države šele naknadno izvzemajo »kooperativne republike« iz sankcij. Še naprej je seveda jasno tudi pesimistom, da druge poti za Slovenijo od samostojne ni, ali je moralo vse potekati, kolje, pa je že drugo vprašanje. Vsekakor crknjeno gospodarstvo in lačno ljudstvo ni tisto, kar smo želeli in je bilo dosegljivo. PETER TERAŽ, kuhar v sevniškem Pepihamu: »Nisem si mislil, da bomo komaj leto dni po uspešnem plebiscitu za samostojno in suvereno državo Slovenijo pristali tako nizko, zlasti kar zadeva gospodarstvo. Pričakoval sem, da bo nova oblast bolje poskrbela za gospodarstvo, za podjetništvo in obrtništvo, zdaj pa se vsi pritožujejo, daje še slabše kot poprej. Zanemaijanje gospodarske plati na račun velikih političnih tem se nam lahkojše hudo maščuje.« MILKA BEVC, tajnica direktorja Tovarne opreme Mirna: »Zdi se mi, da smo le deloma uresničili pričakovanja ob slovenskem plebiscitu. Verjetno ni nihče pričakoval, da bo ob letu gospodarstvo tako na psu, kolje. Upam le, da bomo po diplomatskem priznanju Slovenije, ki nam ga te dni obetajo nekatere evropske države, končno vso pozornost posvetili našemu gospodarstvu, Čeprav bo še to za marsikatero podjetje prepozno.« MARIJA JELERČIČ, referentka plačilnega prometa v metliški Obrtni zadrugi: »Leto 1991 je bilo za Slovence zelo dolgo in težko. Upala sem, da se bo letos kaj izboljšalo v gospodarstvu, a je vse več mladih brez služb. Morda smo nekoliko preveč pohiteli s tolarjem. Nisem pričakovala, da bo Slovenija priznana takoj po osamosvojitvi, res pa je, da se sedaj vse že predolgo vleče in izgubljamo energijo, ki bi jo lahko koristneje porabili za druge stvari.« JANEZ GRAMC, študent elektronike iz Cerkelj ob Krki: »Po mojem osnovna usmeritev slovenske politike le sledi tistim pričakovanjem, ki sem jih imel, ko sem na plebiscitu glasoval za neodvisno in samostojno Slovenijo. To pa nikakor ne pomeni, da sem v vsem zadovoljen s slovensko vlado. Motijo me nesoglasja v njej, rivalstvo' med posameznimi ministrstvi in poudaija-nje nekaterih tem, ki v tem trenutku niso tako pomembne kot gospodarske. Te probleme bi morali predvsem reševati.« KAREL ŽELJKO, samostojni obrtnik iz Novega mesta: »Kot kaže, nas bo samostojnost veliko stala. Sodeč po tem, kar smo dosegli v tem času, bo nova državica bolj klavrno izgledala. Sam sem bil do letos uspešen obrtnik, danes pa že razmišljam, da bom moral odpustiti kakšnega od 15 zaposlenih. Zmanjšal se je trg, davki so se povečali, inflacija in še marsikaj drugega daje človeku bolj malo upanja.« NIKO ŠUŠTARIČ, dipl. pravnik iz Črnomlja: »Prvo leto po plebiscitu je bilo takšno, kot sem pričakoval. Rekel sem, da bo vojna in resje bila. To je bilo mogoče pričakovati. Nad pričakovanji pa je bila doslednost in načelnost naše vlade pri uveljavljanju Slovenije kot mednarodnega subjekta, toliko bolj, ker imamo Slovenci skromne državniške izkušnje. Odlično pa bi bilo, če bi se kaj premaknilo tudi v gospodarstvu.« MAJDA GRAMC, matičarka na krajevnem uradu v Kostanjevici: »ko gledam, koliko ljudi je na cesti, brezposelnih, kako se je vse podražilo in kakšen gospodarski nered je, bi težko rekla, da gre država po pravi poti. Zagotovo si tega nisem predstavljala tako, ko sem pred enim letom glasovala za samostojno Slovenijo. No, določeno samostojnost le imamo, pa mir, česar na Hrvaškem nimajo. Manjka še priznanje. Mislim, da bi se s tem marsikaj spremenilo.« _ FRANC LOVŠIN, direktor Trgovine Inles, Ribnica: »Če smo se za nekaj odločili, moramo to tudi izpeljati in na tej poti vzdržati. Nisem pričakoval hitrih uspehov in hitrega priznanja Slovenije, vendar pa smo bili v nekaterih zadevah strašno nerodni. Narod ni nikjer pokvaijen in z več strpnosti bi se dalo izogniti nekaterim težavam. Politika bi morala biti bolj v službi gospodarstva.« VINCENC JANŠA, direktor Elektro Kočevje: »Veijetno smo vsi malo razočarani. Mislili smo, da Evropa in svet bolj razumejo naše probleme. Vlado vsi kritizirajo, vendar je vprašanje, kaj lahko sploh naredi. Če bi bili priznani, bi bili tudi gospodarsko že precej naprej. Interes tujine je, vendar so vlaganja zaradi političnih razmer rizična. Še huje bo, če ZDA dosežejo, da še ne bomo priznani.« Plaz obtožb na račun vlade Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka vlado še podpira, a ne več brezpo-gojno — Kmetje kritizirali, kot da ne bi bili na oblasti, ampak v opoziciji LITIJA — »Stranka stranku bije, a Seljaka obadvije,« sije s hrvaškim pregovorom pomagal poslanec Slavko Dragovan iz obmejne metliške občine, ko je na pomembnem sestanku vodstva Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke in njenih podružnic v soboto, 14. decembra, v Litiji skušal ilustrirati politične razmere, ki ta čas vladajo pri nas. O OBNOVI VINOGRADOV METLIKA — Metliška kmetijska svetovalna služba in društvo vinograd nikov Bele krajine vabita v nedeljo, 22 decembra, ob 9,30 v sejno sobo skupš čine občine na predavanje o problema tiki obnove in gnojenja vinogradov Predaval bo inž. Jože Maljevič. Z NOVOMEŠKI TRŽNICE Tudi ta ponedeljek je bilo zaradi mraza kar precej mizic praznih, manjka pa tudi kupcev. Slabo se prodajajo tudi ribe. Edina Ribarnica, ki jo je pred časom »vzel v roke« g. Legan, komajda živi, čeprav je z ribami dobro založena. V ponedeljek je bilo mogoče kupiti sveže in zamrzjene ribe. Kilogram svežega ugorja je veljal 340 tolarjev, salp 310, sardel 80, cipljev 210, postrvi 330, hobotnic 450, Suri 180, papalin 120, skuš 300. Zamrznjen oslič je stal 300 tolarjev, fileti 450, žabji kraki 580, školjke 700, škarpina 380, morski list 1230, lignji 300 in zobatec 640 tolarjev. Na stojnicah je bilo mogoče jajca dobiti p« 12 tolarjev in 9 tolarjev; slednje je ponujal Senovčan Požun. Branjevka je imela lepo prekajeno šunko in jo je zagotovo odnesla domov, saj smo bili prvi, kj smo sploh vprašali za ceno (4000 tolarjev). Cene drugim pridelkom na tržnici so bile naslednje: fižol 100 tolarjev, sirček 40, smetana 60, 'orehova jedrca 1000, lešniki 500, | ocvirki 200. V stojnici Sadja in zele-i njave so bile mandarine po 68 tolarjev, limone po 93, rdeč radič 150, ko-! renje 52, česen 285 in hruške 75 f i tolarjev. n ’ Sejmišča BREŽICE — Na sobotni sejem so prodajalci pripeljali 149 do tri mesece ! starih in 17 starejših prašičev. Prvih so prodali 85 po 150, drugih pa 6 po 85 do 130 tolarjev kilogram žive teže. Te za kmete nikakor niso ugodna, grozi jim celo, da bo zanje prihajajoče leto precej slabše kot za druge sloje prebivalstva. Ta pesimizem izvira iz kmetom nerazumljive nenaklonjenosti slovenske vlade in napovedane denarne politike, ki bo kmetijstvo prej ali slej spravila na rob propada. Nekaj bi morali pošteno priznati. V letih političnega enoumja kmetje resda niso imeli politične moči in vpliva, ki jim pripada, so pa imeli izdatno družbeno pomoč v obliki posojil in regresov. To je veljalo zlasti po prelomni partijski konferenci leta 1972, in večina traktorjev, kmetijske opreme in hlevov, ki so bili posodobljeni, je iz let, ki so sledila. Kakšne pa so možnosti dandanes, ko je kmečka stranka na oblasti? Zato na litijskem shodu, ki gaje vodil predsednik Ivan Oman, ostrim razpravam kar ni bilo konca. »Zakaj kmetijski minister dr. Jože Osterc v vladi ne more uveljaviti boljše kmetijske politike?« se je vprašal S. Dragovan. Ivan Pučnik je uporabil še težje besede iz obtožbe, češ da je slovenska vlada kmečko stranko izigrala in zlorabila. Zvonko Ivanušič je poudaril, da bi morali spremeniti gospodarsko strukturo, saj se je z osamosvojitvijo število monopolov še povečalo. Zavzel se je tudi za nacionalno pokojnino. Jože Beg iz novomeške podružnice seje zavzel za definiranje družinske kmetije in za sistemske ukrepe, ki bi to najbolj primerno in uspešno obliko kmetijskega obrata spodbujali in krepili. Eden od najbolj vplivnih strankinih veljakov dr. Franc Zagožen, ki vodi tudi Demosov poslanski klub, je za težave vladanja okrivil predvsem skupščinsko blokado in odlaganje nekaterih sistemskih zakonov.Pritegnil mu je tudi poslanec Janez Žampa, medtem ko je g. Krajec trdil, da je vsega kriva nesposobna vlada. Močno je razočaran tudi nad nedavnim blejskim posvetom kmetijskih svetovalcev, kjer se je po njegovem pokazalo, da kmetijsko ministrstvo nima razvojne politike in ne načrtuje nikakršne agrarne reforme. Na usmeritev stranke je skušal odlo- DEGUSTACIJA JABOLK ČRNOMELJ, METLIKA — Belokranjsko sadjarsko društvo vabi vse, ki radi ugriznejo v dobro jabolko, na degustacijo različnih sort jabolk. Pokušnja bo v Metliki v četrtek, 19. decembra, ob 17. uri v jedilnici vinske kleti, v Črnomlju pa v petek, 20. decembra, prav tako ob17. uri, v gasilskem domu. Kmetijski nasveti Gnojevka je lahko hudič Gnojevka je lahko hudič, je na blejskem seminarju kmetijskih svetovalcev Slovenije dejal profesor za govedorejo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, zdajšnji kmetijski minister dr. Jože Osterc. S tem je hotel reči, kako dvorezna je lahko nepravilna raba gnojevke, mešanice tekočih in trdnih živalskih iztrebkov. Ena od večjih napak je tudi nepravočasna uporaba. Preden zapišemo kaj več o pravilni porabi, nekaj osnovnih dejstev o tem naravnem gnojilu. Gnojevka je zaradi velike vsebnosti vode močno razredčeno organsko gnojilo, ki vsebuje v kubičnem hietru približno 4 do 5 kg dušika, 1,5 do 2 kg fosfornega oksida in 6 do 7 kg kalijevega oksida. Te »tevilke veljajo za govejo gnojevko, prašičja pa vsebuje 6 do 8 kg dušika, 3 do 4 kg fosfornega oksida in 4 do 5 kg kalijevega oksida. Medtem ko s tosforjem in kalijem ni težav, je polovico dušika, pri prašičji gnojevki pa 9e,° 70 odstotkov, v amonijakalni obliki, kije lahko hlapna in naglo prehaja v zrak. Zaradi tega gnojevka močno smrdi, hkrati pa izgublja svojo gnojilno vrednost. Če gnojevke ne zadelamo v zemljo in jo le polivamo po površini obdelovalne zemlje, se nekoristno izgubi v zrak polovica vsega dušika. Zato je treba odsvetovati gnojenje po ledini v poznojesenskem ali celo zimskem času, pa četudi je takrat za tovrstno delo največ časa. Gnojevko je potrebno dodajati zemlji pred rastjo, torej spomladi. Kot zclo koristni so se izkazali podrahljalniki, ki omogočajo zadelavo hkrati s Polivanjem, saj so montirani kar na cisternah za razvoz. V tem primeru lah- • NEKAJ »ZLATIH« PRAVIL — Da bo pravočasno gnojenje z gnojevko *Ploh možno, mora hlev imeti skladiščnega prostora vsaj za pol leta. Gnojevka daje najboljši gnojilni učinek, če je v zemljo zadelana skupaj s slamo aji koruznico, in to pred setvijo. Če je le mogoče, gnojevke dodatno ne redčimo, razvažamo pa ob oblačnem vremenu. Močan naliv ali dolgotrajno deževje poslabša gnojilni učinek in poveča ogroženost podtalnice. V vsakem primeru sme na kmetijsko zemljo samo toliko gnojevke, kolikor je tla brez škode vpijajo. Kaj se zgodi, če je je preveč, učijo grenke izkušnje s farmami prašičev, kjer je prav gnojevka še vedno tehnološki problem številka ena. ko zemlja prevzame tudi večje količine, ne da bi gnojevka ogrozila podtalnico. Za gnojenje koruze na primer je lahko porabimo do 80 kubičnih metrov na hektar. Kaj to pomeni, razumemo iz primerjave, da v zimskem času odmerki ne smejo znašati niti 10 kubičnih metrov, če je zemlja zmrznjena ali nagnjena, pa je še tolikšna količina prevelika. Inž. M. LEGAN čilno vplivati podpreedsednik in vodja kluba kmetijskih poslancev Matjan Podobnik, ki se očitno zaveda nekaterih prejšnjih napak in zaletavosti, zdaj pa poziva k pripravi strankinega programa, ki bo imel v ospredju splošne interese in ne le kmetove. SKZ — LS mora delovati kot vsaka druga stranka, če ho- ZA BOLJ ČISTO MLEKO LOŠKI POTOK — V Loškem Potoku so od junija do danes postavili pet zbiralnic oz. hladilnic mleka. Zadnja, ki je začela obratovati v preteklem tednu, je v Malem Logu, ostali zbiralni bazeni zmogljivosti od 150 — 5001 pa so glede na različne potrebe postavljeni še v vaseh Retje, Travnik, Šegova vas in zaselku Bela Voda. Za prihodnje leto planirajo še postavitev zbiralnice na Hribu, tako da bo potem s petimi že obstoječimi pokrita cela krajevna skupnost. V novih hladilnicah mleka, ki so jih postavili na zahtevo Ljubljanskih mlekarn zaradi večje čistoče mleka, je zadoščeno vsem higienskim zahtevam. Denar za njihovo postavitev so prispevali krajevna skupnost Loški Potok, Kmetijska zadruga in Ljubljanske mlekarne. Vsa potrebna dela pa so opravili krajani sami. ŠTEFAN BO ŽEGNAL KONJE ŠENTJERNEJ — Konjeniki šentjernejske doline se pridno pripravljajo na sv. Štefana, zaščitnika konj, na dan oz. svoj praznik, ki ga vsako leto obeležijo na svoj način. Tradiciji bo tudi letos zadoščeno, prireditev, katere organizatorja sta Konjeniški klub Šentjernej in župnijski urad Stara vas, se bo v četrtek, 26.decembra, pričela z zborom konjenikov ob 9.uri na hipodromu, nakar bo slavnostna povorka z godbo na pihala ob 9.30 krenila skozi Šentjernej, ob lO.uri pa bo v Stari vasi tradicionalni obred žeg-nanja konj. SREČANJE KMEČKIH ŽENA TUDI V METLIKI SEMIČ, METLIKA — Prednovoletno srečanje kmečkih žena in deklet, ki ga pripravlja kmetijska svetovalna služba, bo v Semiču v petek, 20. decembra, in ne v soboto; kot je bilo prvotno objavljeno. V Metliki pa bo srečanje v nedeljo, 22. decembra. Vse informacije je moč dobiti v Črnomlju na tel. 51j 265 ali v Metliki na tel. 58-585. če računati še na druge volivce. Jože Hobič s Kočevskega je pozival k rušenju monopolov, ki zdaj podražijo hrano za približno 100 odst. Nezadovoljen je tudi s predlogom novega zakona o gozdovih, kije po njegovem slabši kot sedaj veljavni. Najhujših kritik pa je bil deležen osnutek republiškega proračuna za leto 1992, ki kmetijstvu namenja le 3,6 milijarde tolarjev celotne pomoči, • KAMEN V OGLEDALO — Na strankinem sestanku se je pripetil manjši incident. Eden izmed udeležencev je namreč grobo napadel novinarko ljubljanske televizije Barbaro Zrimšek, ki je v Tednikovem prispevku o črnih sečnjah po gozdovih »prikazala pijanega dolenjskega kmeta«, ki je trdil, da je zdaj, odkar smo osamosvojeni, vse dovoljeno. Novinarki je še očital, da se »tudi danes med sejo pogovarja, smeje in zavija oči«, vse to pa ji je bilo dovolj, daje iz protesta zapustila dvorano. obrambi in policiji pa šestkrat toliko. Regresiranje obrestne mere — in ne le to —je enostavno ukinjeno in po strokovnem izračunu bo ob sedanjih obrestih stalo pitanje enega bika milijon to-laijev, od tega pa bodo 88 odst. znašale obresti. Ob taki monetarni politiki se neha vsaka ekonomika. Na litijskem sestankuje bilo izrečeno še veliko predlogov, kako naj bi stranka obravnavala vlado. Na koncu vendarle ni bila za nezaupnico, saj bo po Zagožnovih besedah »vsaka druga vlada samo še grše delala z nami«. Kritiki, zlasti Omanovi, tudi ni ušel koalicijski partner dr. Dimitrij Rupel, ki je stranko oz. desnico obdolžil podeželske zaplanka-nosti in zadrtosti. Mnogo so govorili tudi o svobodnem rojevanju otrok oz. splavu in potrdili, da bo stranka še vnaprej proti temu, da bi določilo prišlo v ustavo, vendar niso zavezali svojih poslancev, da morajo tako glasovati, pač pa naj se opredeljujejo v skladu s svojo vestjo. M. LEGAN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag Julij Nemanič Izbira cepljenk Pri napravi vinograda so pomembne tri stvari, ki zagotavljajo uspeh sajenja in rast cepljenk v prvem letu ter s tem v naslednjih-letih: priprava zemlje, pravilna izbira ter skladiščenje cepljenk do sajenja, sajenje in oskrba trsov med letom. Za sajenje uporabljamo le prvovrstne zdrave cepljenke, na cepljenem mestu dobro zraščene, ki imajo na peti podlage pravilno razporejene korenine. Morajo biti sortno čiste, priznane selekcije ali kloni. Pravočasno naročilo pri priznanih pridelovalcih vsaj eno leto pred sajenjem zagotavlja, da bomo dobili prvovrstne cepljenke z ustrezno kombinacijo sorta — podlaga, ki imajo priloženo potrdilo o zdravstvenem stanju in kakovosti. Vsak snop mora imeti nalepko, na kateri je navedena sorta, podlaga, leto starosti in pridelovalec. Ne nasedajmo raznim prekupčevalcem, kajti dober zunanji videz cepljenke še ne zagotavlja kakovosti, še manj pa sortnosti in zdravja cepljenke! Sadimo takrat, ko trta miruje, to je takoj po odpadanju listja s cep» ljenke. Pozimi ne moremo saditi, zato sadimo v jeseni in od zgodnje spomladi do sredine maja. Cepljenke v trsnicah izkapajo že v jeseni, zato je najbolje, da jih kar najhitreje kupimo. Pazimo, da se cepljenke med prevozom iz trsnice ne poškodujejo, ne izsušijo in niso izpostavljene previsokim ali prenizkim temperaturam. Korenine so mnogo bolj občutljive za nizke temperature kot nadzemni deli. Zato pred prevozom povežemo 3 do 4 snope cepljenk v večjo butaro in korenine dobro zavarujemo z vlažnim žaganjem ali vlažno šoto. Celo butaro nato zavijemo še v žakljevino in v polivinilasto ali plastično vrečo. Če cepljenk takoj ne posadimo na stalno mesto, jih je potrebno do spomladi pravilno skladiščiti in jih zavarovati pred izsušitvijo, zmrza-ljo, izgubo hranilnih snovi in pred okužbo s škodljivimi mikroorganizmi. Skladiščimo v zračnem prostoru, kjer ni nevarnosti plesni in se temperatura ne dvigne nad 6°C. Zaznamovane snope trt zakopljemo v droban pesek, mivko, ki ne sme biti premokra, da trte ne zmrznejo, pa tudi ne preusha, da se trte ne izsušijo. Pesek mora izpolniti vsa prazna mesta med koreninami, zato spodnji del snopa cepljenk malo razširimo, da pesek zasuje resnično vse korenine trt. Trte zasujemo preko cepljenega mesta in dela poganjkov. Če je zima suha, je potrebno v skladišču trt kontrolirati vlažnost peska in ga po potrebi navlažiti. Če nimamo primernega prostora za skladiščenje, potem je najbolje, če cepljenke zasujemo v zemljo na prostem tako, da se iz zemlje vidi samo del pogajkov. Zemljo ob cepljenki potlačimo, da nimamo praznih mest med cepljenkami in koreninami, kjer bi se pri daljšem skladiščenju lahko razvila plesen. Inž. IVANKA PEČARIČ Vinska klet Metlika Les postaja dragocena surovina Odgovor kočevskih gozdarjev na očitke lesnopredelovalne industrije. KOČEVJE — V časopisu Delo je bil 29. novembra objavljen prispevek, v katerem. lesna industrija v Kočevju, Ribnici in Novem mestu razgrinja svoje sedanje probleme gospodarjenja, za katere deloma krivi tudi gozdarje in njihovo monopolitično obnašanje. Gozdarjem očitajo, da je preskrba z lesom vedno slabša, da so tržna razmerja porušena, da zahtevajo krajše plačilne roke, da les, posekan v decembru, skladiščijo na posebna skladišča in ga nočejo . dati na tržišče, da izvažajo kvaliteten les v Italijo, predvsem pa, da neupravičeno dvigujejo ceno lesa, zlasti bukovega. Gozdarji priznavajo, da slovenski les postaja vedno bolj iskana surovina, in I 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 14 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 ■ KMETOVALCI ¥ TRGOPREVOZ d.0.0. Proizvodno in trgovsko podjetje Lenart, Ptujska cesta 16 vam nudi izredno ugoden nakup traktorjev UNIVERSAL UTB TIP DTC 445 UNIVERSAL UTB TIP DT 445 UNIVERSAL UTB TIP V 445 UNIVERSAL UTB TIP U 445 UNIVERSAL UTB TIP DTC 550 UNIVERSAL UTB TIP DT 550 UNIVERSAL UTB TIP U 550 UNIVERSAL UTB TIP DT 651 cena 494.000,00 SLT cena 470.000,00 SLT cena 353.000,00 SLT cena 380.000,00 SLT cena 538.000,00 SLT cena 520.000,00 SLT cena 439.000,00 SLT cena 739.000,00 SLT po dogovorjeni ceni s 5-odst. komercialnim popustom plus 3-odst. prometnim davkom — do razprodane količine. Dobavni rok 30 dni! Izkoristite enkratno zimsko ponudbo! Kupce prosimo, da se oglasijo v podjetju TRGOPREVOZ, d.0.0., Lenart, Ptujska cesta 16, telefon 724-675, oziroma pri naslednjih zastopnikih podjetja TRGOPREVOZ: 1. GABRIJEL, d.0.0. Zg. Pirniče 124a MEDVODE tel. 061 576-447 2. KMEČKI STROJ Sv. Barbara 23 64220 ŠKOFJA LOKA tel. 064 631 -497 4. AGROMETAL, d.0.0. Črni vrh 4 POLHOV GRADEC tel. 061 645-117 5. RABOHA FRANC Pucova 17 63000 CELJE tel. 063 31 -026 3. AGROAVTO Gorenjesavska c. 17 64000 KRANJ tel. 064 221-192 6. NENEGATI ANA Goriška ul. 39 CERKNO tel. 065 75-206 Trgovina je odprta dnevno od 8. — 16. ure, v soboto od 8. — 12. ure. ... to kljub temu, da več kot polovico površine Slovenije pokrivajo gozdovi. Vzroke za to vidijo predvsem v pre-i obsežni lesnopredelovalni industriji, trenutno zaprtem dotoku lesa iz.južnih ju-gbslovanskih republik in močno zmanjšanem poseku lesa v gozdovih v zasebni lasti. V zadnjih dveh letih se je ta posek zmanjšal za 55%, kar pomeni na tržišču zla več kot 1.000.000 m3 manj lesa iz zasebnih gozdov. Zaradi nove gozdarske zakonodaje, ki lastnikom gozdov omogoča, da sekajo les bolj po svojih potrebah kot pa po družbenih regulativih, je pričakovati, da se bo takšno stanje po sprejemu zakona tudi nadaljevalo. Prigovor lesnih predelovalcev, da so cene slovenskega lesa previsoke, je po mnenju gozdarjev razumljiv glede na našo domačo tehnološko razvitost pri predelavi lesa, zavrača pa ga tudi domače in predvsem tuje tržišče, ki sproti dobesedno razgrabi vso razpoložljivo lesno surovino. Če bo cena lesa, ki trenutno dosega 80% vrednosti avstrijske- ga lesa, na ustrezni višini, se lahko pričakuje, da bo na tržišče prišlo tudi več lesa, predvsem iz zasebnih gozdov:-Glede krajših plačilnih rokov gozdarji pravijo, da so bili močno prekoračeni normalni roki plačila (tudi za, preko 100 dni). Do 30. julija 1991 bi morali področni lesni industriji Kočevja in Ribnice plačati Gozdnemu.,gospodarstvu Kočevje 20.428281 SLT za okoli 20j000 m3 hlodovine, prodane v prvem polletju tega leta, dejansko pa je bilo do tega roka plačano le. 20% dolga. M. L.-S. * • • Raziska ve so pokazale, da že po vršno odkazilo lesa zmanjša proizvodno sposobnost gozda za desetino. Odka-zila zalo ne moremo prepustiti lastni-,ku.JDr. Kotar) • Javna gozdarska služba naj le svetuje, ne more pa odkazovati lesa. (Dr. Zagožen) gospodinjski kotiček Pravila pogrinjanja mize Še danes velja staro pravilo za pogrinjanje mize, da s preprostim belim prtom pogrnemo mizo za kosilo in vse svečane priložnosti, s pisanimi prti pa pogrinjamo mizo za zajtrk in serviranje kave. Čimbolj svečan je obed, toliko dragocenejša naj bo tkanina prta. Čeprav postavljamo vročo posodo praviloma na podstavek, je priporočljivo, da pod prt položimo plast klobučevine. Na mize z odporno površino pa lahko polagamo samo pravokotne prtiče — sete, ki so iz blaga a|i drugega pralnega materiala. Velikost in barva teh prtičev se ravna |x> namenu, za katerega pripravljamo mizo. Prtiči za varovanje oblačil in brisanje rok se morajo po barvi in materialu ujemati s prtom. Znani so mnogi domiselni načini za zlaganje papirnatih in bombažnih prtičev. Kako naj bo miza pravilno pogrnjena? Kadar pripravljamo mizo, moramo vedeti, za katero priložnost je namenjena. Pravilno pogrnjena miza mora biti vabljiva, saj takšna vzbuja tudi tek. Na njej ne sme manjkati primerno cvetje, ki ga razvrstimo v nizko posodo. Kako pripravimo praznično mizo? Dragocen porcelan, brušeno steklo in blesteči damast, cvetje in plapolajoči plameni sveč, vse to ustvarja sve- čano vzdušje pri mizi. Na kaj moramo biti še pozorni? Miza mora stati tako, daje na vseh straneh dovolj prostora za sedenje in za udobno serviranje ter odnašanje posode. Vsak gost naj bi zavzel 60— 70 cm prostora ob mizi. Prt iz belega da-masta naj visi na vseh straneh 20—30 cm čez rob mize. Prtič položimo na krožnik ali na njegovo levo stran. Glede na namen svečanega pogrinjka lahko sredino mize okrasimo s cvetjem, vendar pazimo, da vonj cvetja ni preveč izrazit. Na mizo namestimo dovolj košaric za kruh in posodic z začimbami, ne postavljamo pa vmes pepelnikov, kadar serviramo tople jedi, pazimo, da so, krožniki primerno ogreti. Kako razporedimo jedilni pribor? Na desno stran krožnika položimo desertni nož za začetno jed, žlico za juho in navadni nož. Na levo stran položimo desertne in navadne vilice, nad krožnik pa desertni pribor. Rezilo noža mora biti vedno obrnjeno proti krožniku in pribor, ki ga rabimo nazadnje, položimo najbližje krožniku. Kozarci na slavnostno pripravljeni mizi stoje na desni strani pred krožnikom. Za vsakega gosta postavimo po dva kozarca različne velikosti. HELENA MRZLIKAR Sl 1 IZ NtiŠIH OBČIN JM IZ NtkŠIH OBČIN m w jj Novoletni § sejem v Šentjerneju Vrsta prireditev in na-stopov do konca leta ŠENTJERNEJ — Turistično društvo Šentjernej in zasebno podjetje Petel pripravljata v Šentjerneju novoletni teden oziroma sejem. Od srede, 18. decembra, do konca leta bo v Šentjerneju vrsta prireditev in nastopov. Včeraj in danes so v ljudski knjižnici pripravili uro pravljic. V glavnem bodo prireditve na šentjernejskem trgu, kjer bo stalo kakih 10 stojnic in ena od njih bo gostinska. Sejem bo vsak dan od 10. do 20. ure, program na trgu se bo začel popoldne, »zatišje« bo le 24. in 25 decembra, ko prireditev zaradi praznika ne bo. V soboto bo nastopil ansambel Franca Veglja, v nedeljo bo prvič prišel dedek Mraz, v ponedeljek ob štirih popoldne bo v osnovni šoli lutkovna predstava, uro zatem se bo predstavila domača skupina Prva vaja, otroke pa bo razveseljeval čarovnik. V četrtek, 26. decembra, ob pol petih bo nastopil pevec Nace Junkar, ob petih bo v Mercatorjevem salonu pohištva baletna predstava za otroke, prišel bo tudi dedek Mraz. Ob šestih zvečer se bodo predstavili učenci šentjernejske glasbene šole. V soboto, 28. decembra, bo spet prišel dedek Mraz, nastopil pa bo ansambel Objem. V nedeljo dopoldne bo nastop šentjernejske pihalne godbe, popoldne bodo igrali domači Rocketji. V ponedeljek bo otroke spet razvesljeval dedek Mraz, nastopili bosta Sandra in Nastja Dimnik, zadnji dan sejma, na Silvestrovo, pa bodo dopoldne nastopili mladi godbeniki, še zadnjič bo prišel dedek Mraz. Med vsakim nastopom na trgu bo tudi nagradna igra, ves čas sejma pa bo predvajal program radio Šentjernej. »DOMOVINI« NA OTOČCU IN V AJDOVCU OTOČEC — V soboto, 21. decembra, bo imel v dvorani doma kulture na Otočcu svoj prvi celovečerni koncert Komorni moški zbor Šempeter. Zapel bo izbor domoljubnih pesmi z naslovom Domovini. Zbor bo z istim programom nastopil tudi v nedeljo, 29. decembra, ob 14. uri v dvorani kulturnega doma v Ajdovcu. Ob pomoči sam laže vzdržiš NOVO MESTO — Delovno in novoletno srečanje Društva za pomoč duševno prizadetim osebam Novo mesto je 14. decembra minilo v prijetnem vzdušju. Marjan Dvornik, predsednik občinske skupščine, je v slavnostnem nagovoru pohvalil vzpodbujevalce in uresničevalce zamisli o gradnji varstveno-delovnega centra. Tudi Tomaž Jereb, predstavnik republiške zveze, je z otpi-mizmom podprl Novomeščane. Vse kaže, da bo Novo mesto ob delavnicah pod posebnimi pogoji v prihodnosti zares dogradilo objekt za delovno in stalno domsko varstvo duševno prizadetih oseb. Prav njihovo društvo je z raznimi akcijami začelo uresničevati plemenito zamisel. Z dobrodelnim koncertom družine Novinovih glasbenikov so letos zbrali prvih 130.000 tolarjev za pripravljalna dela. O tem društvu pa je zadnje čase tudi sicer več slišati v javnosti. Imajo 245 članov iz vrst duševno prizadetih oseb, vendar je podpornega članstva precej več, največ po zaslugi zaposlenih v tovarni Krka. Tovarna zdravil je dolgoletna pokroviteljica Osnovne šole Dragotina Katteja, kjer se prizadeti otroci šolajo, pomaga pa tudi društvu. Letos so preko društva prvič organizirali seminar za prizadete otroke in njihove starše na Otočcu, v kratkem pa bodo tako nekajdnevno obliko izobraževanja nadaljevali v Šmarjeških Toplicah. Večino sredstev za tovrstne seminarje prispeva zveza. V delovnem načrtu za leto 1992 je kot novost predvidena ustanovitev kluba za pomoč duševno prizadetim v Šentjerneju, kasneje pa bodo tako obliko dela vpeljali še v drugih večjih centrih. Društvo bo spomladi na okrogli mizi o družbenem varstvu duševno prizadetih v občini še posebej izpostavilo predšolsko obdobje, kjer je najbolj potreben mentalnohigienski oddelek ali dispanzer. Tega ustanavljajo v okviru zdravstvenega doma. Prisrčno snidenje je potekalo ob programu otrok iz šole Dragotina Ketteja, gojencev delavnic ped posebnimi pogoji, medtem ko je zabavni del prispeval Martin Hrastov-šek z elektronsko harmoniko. Prizadeti otroci, njihovi svojci in mnogi gostje, ki so s svojo navzočnostjo podprli humanost, so preživeli lep dan. Pionirjevo mesto z 200.000 ljudmi GIP Pionir proslavilo 45 let dela — Uspešno uresničenih prek 5.700 projektov — Pravočasna usmeritev na tuja tržišča — Pričakujejo normalno delo NOVO MESTO — Novomeški Pionirje bil ustanovljen leta 1946 za obnovo porušene domovine. Za tiste razmere je bil s 400 delavci razmeroma velik. Danes to novomeško podjetje daje kruh še 3.600 delavcem, kar je za dobro desetino manj kot v najboljših časih, zaradi dosti zgodnje preusmeritve na tuje trge pa ima v zdajšnjih za gradbeništvo še posebno težkih časih zaposlene praktično vse svoje kapacitete. »V 45 letih je Pionir zgradil prek 5.700 najrazličnejših objektov, od industrijskih hal do šol, vrtcev, bolnic, samo stanovanj pa za mesto z okrog 200 tisoč prebivalci. Posebne reference sije Pionir ustvaril tudi v hotelski gradnji. Marmorno ploščico s Pioniijevim imenom nosi več kot pol hotelov na po-reški rivieri pa vrsta hotelov vzdolž vse jadranske obale in v tujini, zgrajenih večinoma med eno in drugo sezono. Zgradili smo tudi nekaj popolnih turističnih naselij. V tujini smo se prvič pojavili pred skoraj dvema desetletjema in 45 LET DELA — Sobotne proslavitve 45-letnice dela GIP Pionir Novo mesto se je udeležil tudi slovenski minister za industrijo in gradbeništvo Izidor Rejc. Čestitkam je dodal svoje prepričanje, da se ne boji za prihodnost Pionirja. (Foto: Z. L.-D.) do danes uspešno zaključili niz projektov v Libiji, na Poljskem, v Sovjetski zvezi itd. Z vzponom Pioniija sta povezani imeni dveh ljudi: Ivana Hočevarja, kije vodil Pioniija od leta 1956 do smrti v letu 1978, in Slavka Guština, ki gaje nadomestil in za katerega smo vsi mislili, da bomo to obletnico praznovali skupaj,« je na sobotni slavnostni seji delavskega sveta in strokovnega kolegija GIP Pionir, s katero so simbolično obeležili 45-letno delo GIP Pioniija Novo mesto, dejal Jože Peterlin, v soboto še v.d., zdaj pa že »pravi« generalni direktor podjetja. Danes je tudi Pionir izpostavljen tegobam prehodnega obdobja. Na srečo jim delo na tujem ni tuje, tako da zdaj z njim skušajo nadoknaditi tudi pomanjkanje dela doma in izpad velikega dela donedavnega domačega trga. Trenutno imajo več gradbišč v Rusiji, na Poljskem in Madžarskem, dogovaijajo pa se še za nova dela na tujem. Tujina jim daje 30 odst. vsega zaslužka, v prihodnje pa naj bi ga celo okrog polovico. Le to daje možnosti, da bodo Pioniijeve kapacitete v vseh dejavnostih še naprej stoodstotno zasedene. V Pioniiju se ukvaijajo tudi z reorganizacijo, ki naj bi omogočila največjo možno učinkovitost. Poslovni sistem Pionir, poznan doma in v svetu, naj bi ohranili, organizirati pa ga nameravajo z močnim krovnim podjetjem in več družbami. Doslej sta bili ustanovljeni dve, Avto hiša in Pionir Tours, podobno naj bi se organizirale še druge Pionirjeve dejavnosti. Seveda pa si novomeški gradbinci želijo in pričakujejo od države normalne pogoje za konkurenčni nastop doma in v tujini. Z. L.-D. • Kdor se na tujo pomoč zanaša, v situ vodo prenaša. (Slovenski pregovor) V DOMSKEM VARSTVU — Po desetih letih so najbolj potrebni varovanci novomeške Delavnice pod posebnimi pogoji dobili v Domu starejših občanov svoje prostore. Precejšen del prostega časa preživijo skupaj v dnevnem prostoru. (Foto: A. B.) »Tako lepo mi ni bilo še nikjer« Delavmca pod posebnimi pogoji je v Domu starejših občanov v Novem mestu dobila štiri sobe s šestimi posteljami in uredila varstvo za svoje varovance NOVO MESTO — Problematiko odraslih duševno prizadetih oseb v Sloveniji rešujejo na različne načine. V Novem mestu že 10 let v okviru Centra za socialno delo deluje Delavnica pod posebnimi pogoji, ki dqje delo in nudi dnevno varstvo dvajsetim varovancev. Temeljna naloga te ustanove je ohranjanje in razvoj celovite osebnosti duševno prizadetega človeka, organiziranje varstva, pridobivanje in ohranjanje socialnih in delovnih navad. Pred mesecem dni, ob 10-letnici obstoja delavnice, pa se jim je uresničila še ena yelika želja. V domu starejših občanov so dobili prostore, v katerih so za svoje varovance uredili tako imenovano domsko varstvo. Že pred tem so bili štiije njihovi varovanci v domu, vendar brez ustrezne strokovne obravnave in vodenja. Domsko varstvo je namenjeno izključno varovancem Delavnice pod posebnimi pogoji, ki zaradi izgube staršev ali neurejenih razmer ne morejo bivati v svoji družini. »V podstrešnem delu Doma starejših občanov smo dobili štiri sobe s šestimi posteljami ter skupni prostor in čajno kuhinjo,« je povedala vodja Delavnice pod posebnimi pogoji Borja Eržen. Najprej so prostore sami počistili, prebelili in jih uredili za prijetno bivanje. Dopoldne so varovanci v delavnici, popoldneve in večere pa preživljajo v teh prostorih pod nadzorstvom oziroma vodstvom strokovnih delavcev, ki jih tako iti tako že poznajo iz delavnice. Vsak od štirih delavcev delavnice skrbi po en teden za to popoldansko in večerno domsko varstvo, in sicer od pol dveh popoldne do devetih zvečer. Sobote, nedelje in praznike pa varovanci preživljajo doma, če to ni možno, ostanejo v domu pod občasnim nadzorstvom domskih delavcev, ki skrbijo tudi za nočno dežurstvo. Poleg tega so oziroma bodo v domsko varstvo vključeni tudi prostovoljci. »Poglavitni namen domskega varstva je ohranjanje in razvijanje pridob- ljenih sposobnosti varovancev v skrbi za samega sebe; pridobivanje, ohranjanje in razvijanje socialnih navad; zdravstvena obravnava; privajanje na smotrno izrabo prostega časa ter urejanje in vzdrževanje ožjega in širšega bivalnega okolja,« je naštela Boija. »Prosti čas zapolnimo z vsakodnevnimi vodenimi aktivnostmi, ki tem ljudem omogočajo počitek, rekreacijo, ohranjajo in razvijajo njihova znanja in spretnosti ter jim pomagajo pri vključevanju v okolje. Seveda je delo z njimi prilagojeno njihovim značilnostim in stopnji prizadetosti ter njihovim zanimanjem. Ti stanovalci so dokaj samostojni, ne znajo pa se sami zaposliti niti si ne znajo najti ustreznega dela. Vsak od njih se lahko odloči, da bo prosti čas preživel v svoji sobi, v dnevnem prostoru ali zunaj doma, tega mu načelno ne preprečujemo, spodbujamo pa ga k aktivnostim, ki ohranjajo njegovo telesno sposobnost in dobro psihično počutje.« GLEDALIŠKA IGRALNICA NOVO MESTO — Tukajšnja ZKO pripravlja za jutri, v petek, 20. decembra, ob 16. uri v Domu kulture prireditev z naslovom Gledališka igralnica. Otroška gledališka skupina iz Novega mesta bo uprizorila Puntarjevo igro Medved z vrtnico (v režiji Staše Vovk), otroška plesna skupina AINU pa se bo predstavila s plesnimi igrami (v koreografiji Marte Stembergar). Ob obisku so bili vsi zbrani v dnevnem prostoru, kjer so iz smrečja delali novoletne okraske. Jani, ki tudi dela v delavnicah in živi v domu z mamo, je prišel na obisk in jim igral na harmoniko. Jože je za vse skuhal kavo in potem sam od sebe temeljito pomil posodo. Srečko, ki pozna vse politike, je pomilovalno govoril o Joviču. Potem pa je vsak s ponosom pokazal svojo urejeno in pospravljeno sobo. Srečko in Jože, neločljivi par, ki sta se prej cele popoldneve potikala naokoli, sta sedaj najraje v domu, v skupnem prostoru, kjer se vedno kaj zanimivega dogaja. »Vam moram nekaj povedati,« se je k meni obrnil mali Jože, »tako lepo kot tukaj, ko smo vsi skupaj, mi ni bilo še nikjer.« In ti ljudje ne znajo lagati. Pa tudi treba jim ni. A. BARTELJ GODBENIŠKO-PE V SKI KONCERT NOVO MESTO — V soboto, 21. decembra, ob 19.30 bo v novomeškem Domu kulture glasbeni večer, na katerem bosta nastopila Novolesov pihalni orkester iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta in mešani mladinski pevski zbor iz Novega mesta pod vodstvom zborovodkinje Jožice Bradač. ANGEL, VARUH MOJ NA OTOČCU OTOČEC — To soboto, 21. decembra, kljub stotolarski vstopnini otoška motelska restavracija zagotovo ne bo prazna: v goste namreč prihaja Božidar Volfand-Wolf, avtor pesmi in kasete Angel, varuh moj, s katero si je prislužil laskavo priznanje pevca leta. Z DR. RUPLOM O MEDNARODNEM PRIZNANJU NOVO MESTO — Jutri, 20. decembra, ob 18. uri bo v prostorih novomeške gimnazije Svobodna katedra o mednarodnem priznanju Slovenije, ki jo organizira Liberalno-demo-kratska stranka Novo mesto. O tej, brez dvoma še vedno zanimivi in aktualni temi se bodo obiskovalci lahko pogovatjali s slovenskim zunanjim ministrom, dr. Dimitrijem Ruplom. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 21. decembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: PC Mercator na Zagrebški • Šentjernej: Market Dolenjka • Dolenjske Toplice: prodajalna Rog • Žužemberk: Samopostrežba KZ • Straža: Market Dolenjka. • Novo mesto: v nedeljo bo od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22. V soboto: • MIRNA PEČ: Minimarket Kocka v Dolenji vasi: Trgovina in prodaja plina do 20. ure. V nedeljo: • MIRNA PEČ: Minimarket Kocka v Dolenji vasi: Trgovina in prodaja plina od 8. do 20. ure. DEMOKRA TSKA STRANKA NOVO MESTO - Prejšnji četrtek se je v prostorih Novolina sestal iniciativni odbor za ustanovitev Demokratske stranke občine Novo mesto. Ustanovni zbor Demokratske stranke Novo mesto bo danes, 19. decembra, ob 18.30 v sejni dvorani novomeške občine, po zboru, ob 19.30 pa bo v dvorani hotela Metropol javna tribuna o samostojni Sloveniji, katere gost bo minister Igor Bavčar, kije tudi koordinator Demokratske stranke. Ta stranka hoče v občini Novo mesto postati močna sredinska stranka, ki naj bi združevala in zastopala interese najbolj prodornih in kompetentnih ljudi in skupin v občini. S politiko, ki je usmerjena v obračunavanje s preteklostjo, noče la stranka imeti nobenega opravka, saj je njeno delovanje usmerjeno v prihodnost. Seveda si bo Demokratska stranka občine Novo mesto prizadevala, da bo soustvarjala in usmerjala občinsko politiko in sodelovala pri vodenju občine. To pa je odvisno od uresničevanja njenega programa in od ljudi, ki bodo na volitvah kandidirali kot njeni člani ali simpatizerji Vprvi vrsti pa, seveda, od volilcev. (Foto: A. B.) ROKAVICE — Pred slabima dvema mesecema je Novo mesto, zahvaljujoč Novotehni dobilo sodoben Tehnično prodajni center. Direktor je ob otvoritvi obljubil odlično izbiro in vrhunsko postrežbo v novi tehnični blagovnici. Stvari pa ne gredo vedno tako, kot bi si želeli. Pred časom je gospa kupila par delavskih rokavic za negosposka domača opravila. Z gumico zvezana primerka je zavil in izročil gospe na ravni otvoritvenih obljub. Šele doma pa je ugotovila, da je vrvica skrivala dve levi rokavici. Ker gospa nima črnogorskih, ampak slovenske delovne navade, seje z eno rokavico odpravila nazaj v trgovino in brez težav rešila problem. Pa še trgovini je pomagala. Po njenem obisku so namreč imeli za prodajo vsaj en »normalen« par rokavic. »Desno« zamenjavo si je gospa pred presenečenim prodajalcem izbrala iz kupa samih desnih rokavic. PLAČILO — Pred časom so se v Krkinih Zdraviliščih lotili uresničevanja projekta verskega turizma. V ta namen so izdali brošuro »Dolenjska — razkošje duše, srca, trte in cerkva«. Pri pripravi brošure so se v Krki obrnili na zunanje sodelavce z verskega, kulturnozgodovinskega in ljud-sko-izročilnega področja. Njihov račun pa je krkaše, ki sicer kar znajo (ojceniti opravljeno delo, vrgel na riti. Dvajset vrst tu, dvajset vrst in nekaj čez tam, vse skupaj tri tisoč mark, tisoč za vsakega avtoija. Račun se seveda ni izšel. Plačilo je bilo na koncu manjše, kot bi veijetno bilo, če bi bil račun trezen. PARKIRANJE — Novo mesto je že ves december takšno, kot bi vanj tolkle strele. Že tako velike prometne zagate je povečala zapora Ceste herojev in križišča pri banki ter zapore in spremembe zaradi prednovoletnih prireditev na Glavnem trgu. Močno so se povečale tudi parkirne težave. Ljudje v obupnem pomanjkanju parkirišč avte še bolj kot ponavadi v besu puščajo, kjer žeje. Ampak dobri stari oz. zagnano mladi policisti se ne dajo. Izkupiček na račun napačno parkiranih avtov gotovo že dolgo ni bil tako odličen, kot bo v teh decembrskih dneh. ČEVLJI — Mimoidoči že nekaj dni oblegajo trgovino Astre oz. njeno izložbo. Še bolj kot lepota jih ustavljajo cene, ki jim menda botrujejo preko meje z razvitim svetom pripeljana čevljarska čudesa. Ženske škornje lahko dobite za 11 tisočakov in več, skratka za eno povprečno novomeško plačo. Upokojenci pa bi si celo po najnovejšem povišanju pokojnin s pokojnino v glavnem ne mogli kupiti para čevljev. V isti izložbi se ponujajo za dobrih 9 tisoč tolarjev. Ali seje zaradi tega, ker je težko verjeti svqjim očem, že povečal naval pri okulistu, ne vemo. Vsekakor bi Astra gotovo zaslužila več, če bi pobirala denar za ogledovanje, kot ga bo s prodajo. Ena gospa je rekla, daje slovenski minister za industrijo na sobotni slovesnosti v novomeškem Pionirju lepo in spodbudno govoril. Le to ji ni jasno, zakaj je kot krščanski demokrat opletal s pionirčkom z rdečo ruto okrog vratu. V času od 2. do 12. decembra so v naši bolnišnici rodile: Marica Ivanušič s Prelo-ke — Tomaža, Jožica Ban iz Anovca —Jerneja, Nataša Kostelec iz Cegelnice — Matica, Maijanca Kaferle iz Zagorice — Janjo, Brigita Borak iz Trebnjega —Lauro, Daija Štravs s Sel pri Semiču — Miha, Ana Vide iz Dol. Stare vasi — Mateja, Mojca Fink iz Otočca — Barbaro, Margareta Vardijan iz Velike Lahinje — Nejca, Anica Debevc z Dol. Kamene — Petra, Marija Klobučar iz Velikega Orehka —Mirjam, Sonja Pečaver iz Nestoplje vasi — Davida in Hajdi, Mira Butorajc iz Karlovca — Svena, Pavla Hočevar s Telč —Robita, Ivanka Pungerčar z Gruče — Marijo, Milena Medved iz Sodevcev — Denisa, Edita Jaketič iz Vinice — Sebastjana, Marjeta Vodopivec z Dob pri Kostanjevici — Maksa, Mateja Hočevar z Bučke — Lidijo, Milena Jarc iz Velikega Lipovca —Barbaro, Frančiška Borštnar iz Tržišča — Mojco, Vanja Kosec z Lokev pri Črnomlju — Katjo, Alenka Pevc iz Jelš — Marušo, Jožefa Lavrič z Orlake — deklico, Jožica Erpe iz Birčne vasi — deklico, Melita Kolenc iz Križa — dečka, Marija Majcunič iz Polja — deklico, Polona Bahor iz Doblič — deklico, Jožica Vide s Potov Vrha — deklico. IZ NOVEGA MESTA: Mojca Kebelj iz Valantičeve 6 — Sabino, Maja Plantan z Drske 46 — Matica, Nevenka Tintor iz Šegove 18 — Blaža, Mojca Golob iz Lamutove 3 — Tadeja, Danica Stariha z Broda 47/a — Nežo, Vesna Koželj z Ljubljanske ceste 20 — Majo, Petra Božič iz Ulice Ivana Roba 17 — Jeleno, Vesna Tomšič iz Detelove ulice 1 — Roka. Čestitamo! Sprehod po Metliki ~V . ...... ■ I ZA MALCE VEČ KOT DVAJSETMINUTNO čiSčenje peči centralne kurjave zaračuna metliški dimnikar reci in piši 3.500 tolarjev. To se je zgodilo v Osnovni šoli Podzemelj, kjer ima u6telj z dvajsetletno delovno dobo 15.000 tolarjev plače. Ni treba biti pretirano nadarjen matematik za ugotovitev, da zasluži dimnikar učiteljevo plačo z manj kot petkratnim čiščenjem, ali v eni uri in štiridesetih minutah. KUPCI DRUŽBENIH STANOVANJ V METLIŠKI OBČINI blejajo od začudenja, ko dobijo ob podpisu kupoprodajne pogodbe nakaznico za približno 5.200 tolarjev, ki jih je treba plačati za pravniške usluge. Menda gre le za polovično plačilo, kajti drugo polovico naj bi poravnala občinska skupščina, ki je pravnikom dovolila opravljati usluge, da si njeni uslužbenci ne bi belili glav z zamotano stanovanjsko zakonodajo. Pogodba velja tako nekaj manj kot enajst tisočakov, čeprav še nihče od številnih nezadovoljnežev ni videl dokumenta, ki bi dokazoval, da je občina res poravnala polovico pravniških uslug. ZA NEDAVNI PREGLED KOSA OROŽJA so morali lastniki odšteti 250 tolarjev, kar niso mačje solze, če človek ve, da traja vse skupaj le nekaj minut. Da je orožja v metliški občini kar precej, verjetno ni treba posebej poudarjati, pa tudi tega ne, da se je nabralo kar precej denarja. Nekaj se gaje steklo v občinsko blagajno, nekaj pa na žiro račun orožatja, ki je opravljal delo. Ljudje šepetajo o mastnem zaslužku, vendar je treba računan z nevoščljivostjo in napihovanjem dejstev. Črnomaljski drobir PREVLADA METLIČANOV? — Na črnomaljskem izvršnem svetuje bilo slišati dilemo o tem, ali bodo delegati občinske skupščine sprejeli odlok o začasnem financiranju občinskih proračunskih potreb za prvo četrtino prihodnjega leta ali ne. Če ga ne bi, bi to pomenilo, da črnomaljske občine tako rekoč ne bo več, ker ne bo imela s čim preživeti. Ko so v Metliki zvedeli za črnomaljski strah, so, vedno pripravljeni pomagati, tudi tokrat prispevali svoj nasvet: bo pa Bela krajina zopet Metliška marka, kot je bila pred stoletji! Zakaj pa se ne bi zgodovina, ki se tako rada ponavlja, ponovila tudi tokrat? PRIREDITVE — V Črnomlju vedo, da brez kulturnih prireditev v njihovem mestu, še zlasti pa V kulturnem domu, tudi v prihodnje ne bo šlo. S čim bodo plačali gostovanja različnih gledališč, pa ne ve nihče, saj naj bi bila kljub podražitvam in inflaciji vsota denarja za te namene v prihodnjem letu enaka letošnji. Ena od rešitev, ki sojo stuhtali v občinski stavbi je, naj bi v prihodnje v kulturnem domu gostovali le z monodramami in nič več z dramami, kar bi precej zmanjšalo stroške. SREČELOV — Nesporno je, da se približujejo volitve, saj se k črnomaljskim volivcem zateka vse več strankarskih veljakov iz bele Ljubljane. Črnomaljske podružnice strank pa pridno organizirajo različne javne razprave, tribune, okrogle mize in kar je še podobnega. Ker pa ni dovolj, da besede visokih gostov zvedo le tisti, Iti te tribune obiščejo, ampak s pomočjo medijev tudi Šimi svet, je organizatorjem veliko do tega, daje prisotnih čim več novinarjev. Odkar so iz Črnomaljskega drobirja zvedeli za razočarane krščanske demokrate in še bolj razočaranega Gorenjca, ki je zaman čakal na dobitek, čeprav ni kupil srečke 3x3, tudi drugi strankarski funkcionarji povezujejo srečo z novinarji s 3x3. Menda se je prodaja srečk močno povečala. Trebanjske iveri ODPOR — Nekaj stanovalcev blokov v ulici Cankarjeve brigade, kjer so začele težko obvladljivi pohod faraonske mravlje, nasprotuje in se upira dezinsekciji stanovanj. Tega si večina stanovalcev ne more razumno razložiti, še manj pa sprejeti, kajti strokovnjaki so jasno povedali, da se uspeha zoper faraonke ni nadejati, če bodo pri akciji polovičarski. Na koncu in ne nazadnje pa bo stroške vseh šestih dezinsekcij plačala občina. Zatorej je nasprotovanje peščice gospodinjstev še manj razumljivo. Če prepričevanje, da bi postala dezinskecija prostovoljna, ne bo zaleglo, bodo na občini skušali opraviti to dejanje »v družbenem interesu.« MLATEV — Dolenjski list se je spet izkazal kot pluralističen in demokratičen časopis. Potem ko je odbornik Marijan Dolenšek na zaradi nesklepčnosti ponovljeni seji občinskega družbenopolitičnega zbora zaman prepričeval svoje kolege, da bi jih seznanil, kaj je napisal kot odgovor na prispevek Dolenjskega lista »Mlatili so prazno slamo«, je DL v prejšnji številki objavil njegovo pismo. Naj se sliši še druga stran oz. resnica! VRH — Odkar so pred dvema tednoma položili v krajevni skupnosti Tržišče še kilometer asfalta od Pavle vasi do Vrha nad Mokronogom in sta zdaj z asfaltno preprogo povezani sevniška in trebanjska občina tudi po obronkih teh vinorodnih goric, so še bolj živa razmišljanja, da bi Vrhu v sodobnejši preobleki vrnili nekdanje ime Sv. Vrh. Tako ta kraj, navkljub dolgim desetletjem od novodobne socrealistične prekrstitve, še vedno imenujejo domačini z obeh strani meje, na trebanjskem in sevniškem koncu. IZ NKŠIH OBČIN 1 [kil IZ NKŠIH OBČIN NOVOLETNI DIRENDAJ ČRNOMELJ—Tukajšnja Zveza prijateljev mladine in Zavod za izobraževanje in kulturo vabita otroke in odrasle na novoletni direndaj, ki bo od 20. do 31. decembra od 16. do 20. ure v črnomaljskem kulturnem domu in pred njim. Pripravili so praznične stojnice, lutkovne predstave, filme, risanke, koncerte, na obisk bo prišel tudi čarovnik. Novost letošnjega novoletnega direndaja bo silvestrovanje, ki bo od 23. ure naprej pred kulturnim domom in v njem. Vabljeni na voščilo novega leta na novoletnem direndaju! NOVO LETO SE BO PRIČELO S PODRAŽITVAMI ČRNOMELJ — Na osnovi novembrskega poslovanja, ocen poslovanja v decembru ter pričakovane 20-odst. inflacije so na tukajšnji Komunali določili višje cene vseh svojih storitev za prvo trimesečje prihodnjega leta. Cene bodo višje od 10 odst. (kanalščina za gospodinjstva) do 21 odst. (voda in odvoz smeti za vse porabnike razen gospodinjstev). Zaradi višjih cen premoga, ki veljajo od L decembra, pa bo po novem letu za tiste, kijih ogrevajo iz kotlovnice, ogrevanje dražje za 14 odst. ZA MRLIŠKO VEŽICO SEČI TUDI V LASTNE ŽEPE ČRNOMELJ — Mrliška vežica na črnomaljskem mestnem pokopališču v Vojni vasi je sedaj zgrajena do tretje ;radbene faze, naložba pa je veljala done 3 milijone tolaijev. Denarje doslej pritekal iz tistega dela občinskega samoprispevka, ki je namenjen mestnim krajevnim skupnostim. Ker je za dograditev po predračunu potrebnih še 12 milijonov tolaijev, meščane zanima, ali bodo morali še nekaj let dajati denar samo za vežico. Kot so zvedeli od odgovornih občinskih mož, je mrliška ve-Sica pač problem kraja. In ker družbenega denatja ni, ga bodo morali ljudje zbrati sami. Toda samo denar iz krajevnega samoprispevka zagotovo ne bo dovolj, zato bodo morali ljudje seči tudi v lastne žepe, če hočejo imeti vežico. Tako delajo tudi v drugih, manjših krajih, so dobili v pojasnilo. Bo še bitka METLIKA — Ko so pred 12 leti v Metliki ustanovili prvo avtopre-vozniško obrtno zadrugo v Sloveniji, so dobro vedeli, da je metliška občina za njih premajhno tržišče. Zato so precej pozornosti namenili komerciali in tudi odprli poslovne enote v Novem mestu, Ljubljani, Krškem in na Čatežu. Čeprav so pred osmimi leti opustili srbsko tržišče, pred petimi leti pa se skoraj popolnoma preusmerili na slovenski trg, sedaj, ko so mnogi izgubili delo v drugih jugoslovanskih republikah, to posredno občutijo tudi v metliški obrtni zadrugi. To Da po mnenju direktoija Otmarja Sturma ni «Iini vzrok, da so morali v zadrugi vsakega četrtega delavca poslati na polletno čakanje. »Ko so sprejeli zakon o podjetništvu, so obrtne zadruge, ki so bile sicer slab nadomestek zasebniku, da je lahko konkuriral družbenemu sektorju, izgubile svoj pomen. Tako je veliko naših članov postalo podjetnikov, pa tudi precej komercialistov je šlo na svoje ter v svoie vode potegnilo tudi naše stranke. Čeprav je podjetništvo očitno boljše »orodje«, kot so zadruge, pa menim, daje to le modna muha, ki se bo vrnila nazaj kot bumerang. Sicer pa bodo za majhne obrtnike zadruge gotovo še vedno zanimive,« je prepričan Sturm. Čeprav sedaj čakajo na zakon o zadrugah, pa v metliški obrtni zadrugi dobro vedo, daje njihova prihodnost le v tem, da bodo konkurenčni na trgu, kjer bo še huda bitka. Zato tudi iščejo strokovnjake, ki bodo takšno bitko zmogli. Šturm je prepričan, da bodo delo morali najti doma, v Sloveniji. »Tisti, ki misli, da bo lahko že čez nekaj mesecev začel delati v porušeni Hrvaški, se močno moti. Dolgoročno je res moč računati tudi na trg onkraj Kolpe, kratkoročno pa nikakor ne,« meni Šturm. M.B.-J. Tudi uspešni že tonejo v težave Zaradi izgube jugoslovanskega trga ter manjše prodaje v Sloveniji se je precej ______zmanjasala proizvodnja — Nov program kopalniške opreme METLIKA — Podjetje Kolpa je veljalo za eno uspešnejših, sedaj pa priznavajo, da se jim obetajo slabši in težji časi. Precej jih je namreč prizadela izguba trgov v drugih republikah bivše Jugoslavije, kamor so prodali 45 odst. izdelkov, namenjenih na domači trg. Upajo pa, da bodo po končani vojni na Hrvaškem del tega trga pridobili nazqj, toliko bolj, ker je tudi sedaj povpraševenje po njihovih izdelkih z južnih trgov precejšnje, a sta onemogočena tako prevoz kot plačevapje. ČRNOMELJ — Slovenska vojska seje potem, ko je že sporočila, dajo vojašnica v središču Črnomlja ne zanima, odločila, da bi zase le obdržala bivšo ambulanto in skladišča, torej skoraj 3.800 kv. metrov pokritih poslovnih prostorov, ter pripadajoče funkcionalne prostore, tudi igrišča. Kot smo že poročali, so delegati občinske skupščine tej vojaški odločitvi ostro nasprotovali ter soglašali, da sta še naprej lahko namenjeni za vojaške namene skladišči na Otovcu in pri Vražjem Kamnu, nikakor • Za največjo stavbo v bivši vojašnici pri podjetnikih ni bilo posebnega zanimanja, v Črnomlju pa je že slišati predloge, naj bi bila v njej šola. Seveda bi o ustreznosti za ta namen morali presoditi strokovnjaki. pa ne stavbe v središču mesta ter nekaj 10 ha veliko zemljišče pri Gribljah. Zato je tudi komisija, ki jo je po sklepu občinske skupščine imenoval izvršni svet, nadaljevala svoje delo pri zbiranju ponudb tistih, ki bi želeli imeti v bivši vojašnici poslovne prostore. Na razpis seje prijavilo kar 44 interesentov, ki bi potrebovali 23.000 kv. me- NASVETI ZA ZDOMCE ČRNOMELJ — V črnomaljski občini ob letošnjih božično-novoletnih praznikih ne pripravljajo posebnih srečanj z zdomci, pač pa so se v občinski upravi odločili, da bodo imeli stalna dežurstva v upravni stavbi vse praznične dni, tudi 25. in 26. decembra. trov pokritih površin, v bivši vojašnici pa jih je le 17.000 kv. metrov. Čeprav je bilo zanimanje torej izredno veliko, pa so ob ogledu bivše vojašnice vsi poudarili, da ne želijo biti na istem dvorišču z vojsko. Ker pa so tudi primeri, da se za en objekt zanima več podjetnikov, bi moralo biti odločilno mnenje strokovnjakov, ki bi določili, katera dejavnost najbolj ustreza v določeni stavbi. Ko bodo z ministrstvom za obrambo razčiščene vse nejasnosti, bodo geometri naredili natančen posnetek bivših vojaških stavb. Vendar bo ta posnetek, ki bo osnova za izdelavo programa za uporabo nekdanje vojašnice v vsebinskem, tehničnem in ekonomskem pogledu, končan šele v treh do štirih tednih, veljal pa naj bi 180 do 200 tisočakov. Nekateri podjetniki pa bi potrebovali prostore takoj. Ker bo potrebno v vojaške objekte vložiti precej denarja, da bodo lahko služili novim namenom, so interesenti predlagali, naj bi bila najemna pogodba sklenjena najmanj za 10 let, če pa bo kdaj prišlo do odprodaje, naj bi imeli najemniki prednost pri nakupu. Sicer pa naj bi pri dogovaijanju za najem veljala enaka pravila kot pri dodeljevanju razvojnega denaria. M.B.-J. Ne želijo biti z vojsko Veliko zanimanje podjetnikov za prostore v bivši vojašnici, toda ne skupaj s TO — Tudi šola? Manjša pa je tudi prodaja na slovenskem trgu, zato v Kolpi poskušajo povečati izvoz, kar pa ne bo možno čez noč, prav tako pa s prodajo na tuje trge ne bo mogoče nadoknaditi vsega slovenskega in jugoslovanskega trga. Sedaj prodajo v Zahodno Evropo, nekaj pa tudi v Avstralijo in Novo Zelandijo, 30 odst. proizvodnje. Priznavajo pa, da so ta izvoz obdržali s težavo, a ne zato, ker bi bila vprašljiva kvaliteta ali dizajn njihovih izdelkov, saj so zanje dobili tudi mednarodna priznanja. Le politične razmere v bivši Jugoslaviji ter strah pred nabavami, za katere ni jamstva, povzročajo pri tujih kupcih precej dvomov. V Kolpi so sicer prepričani, da se bodo po priznanju Slovenije pričeli denarni in finančni tokovi s tujino umir- Šolarji prisiljeni zapuščati šole? Zaradi padca življenjske ravni vse več prošenj za štipendije — Ker je cenzus manj ugoden, pozitivno rešenih le pol vlog — Kakšen katastrski dohodek • Nihče ni popoln. Sreča pomeni poznati svoje meje in jih imeti rad. (Rolland) DEDEK MRAZ V TREBNJEM V Športnem centru VITA v Trebnjem bo otroke obiskal dedek Mraz v nedeljo, 29., in v ponedeljek, 30. decembra, ob 18. uri. V okviru prazničnih dni bo v petek, 27., in v soboto, 28. decembra, teniški turnir za posameznike, v soboto in nedeljo pa za dvojice, določene z žrebom. Ob prazničnih stojnicah se bo vse dni dogajalo še marsikaj zanimivega, prireditev pa se bo 'zaključila na Silvestrovo opolnoči, ko si bomo lahko voščil srečno 92. Pokrovitelj prireditve je Zavarovalnica Tilia, d.d., Novo mesto. ČRNOMELJ — Zaradi manjšega kadrovskega štipendiranja, padca življenjske ravni številnih družin, prekinitve pogodb za kadrovske štipendije seje število prosilcev za republiške štipendije v črnomaljski občini zelo povečalo. Za letošnje šolsko leto je zaprosilo za republiške štipendije ali razliko h kadrovski štipendiji (slednjih po novem pravilniku sicer ni več) 720 prosilcev, od tega 334 novih. Do konca novembra je bilo ugodno rešenih 51 odst. vlog ter odobrenih 366 štipendij, od tega 309 republiških (od tega je bilo med prejemniki 33 študentov), 33 dopolnilnih (7 študentov) in 24 Zoisovih štipendij za nadaijene, ki jih podeljujejo po posebnih strokovnih navodilih. Največ vlog pa je bilo zavrnjenih zaradi preseganja cenzusa, pona- KONCERT V TREBNJEM TREBNJE — Učenci trebanjske glasbene šole se bodo od letošnjega leta poslovili s koncertom. Koncert bo danes, v četrtek, 19. decembra, ob 19. uri v trebanjski stari osnovni šoli. vljanja letnika, nepopolne dokumentacije ali pridobitve kadrovske štipendije. Zoper odločbe se je pritožilo 138 prosilcev, a so jih 95 posredovali ministrstvu za delo Republike Slovenije, ker iz pritožb ni bilo razvidno, daje materialno stanje v družini drugačno, kotje moč razbrati iz dokazil. Vendar v Črnomlju opozarjajo, da je cenzus, kakršen velja sedaj, torej 80 odst. zajamčenega osebnega dohodka, ostrejši od doslej veljavnega cenzusa, ki je znašal 55 odst. povprečnega OD v RS za preteklo leto. Zato je bilo ob štipendijo precej srednješolcev in študentov, ki bi jim po prej veljavnih pravilih štipendija pripadala. Še posebej so prizadeti pro- Podarili so jim tudi mini avtobus Delavnice pod posebnimi pogoji na MirnMmajo t.a čas 16 varovancev? — Dosti MIRNA — Čeprav bodo Delavnice pod posebnimi pogoji na Mimi uradno odprli danes opoldne, 19. decembra, je treba povedati, da ta enota mirenske osnovne šole pod vodstvom defektologinje Trude Medved uspešno deluje že tri mesece. Delavnice so predvsem plod njenih vztrajnih prizadevanj, tudi v okviru Društva za pomoč duševno prizadetim v občini Trebnje, kjer je pet let deloval dvakrat tedensko klub, ki pa ni mogel nadomestiti tistega, kar lahko dobjjo in družno ustvarijo varovanci pod streho delavnic. Medvedova je lani in letos organizirala dobrodelni koncert, na prireditvah so zastonj nastopili številni estradm umetniki, z izkupičkom dveh koncertov pa se je nabralo dovolj denatja za nakup najnujnejše opreme za dokaj velike prostore delavnic v stari mirenski osnovni šoli. Šestnajst varovancev, zmerno in lažje duševno prizadetih, v starosti od 18 do 54 let, se zelo dobro počuti v družbi sebi enakih. Zelo radi prihajajo najbolj oddaljeni varovanci iz Dobrniča, a tudi tisti iz bližnjih krajev, s Trebelnega, iz Mokronoga itd. Zveza društev za pomoč duševno prizadetim Slovenije je pozorno spremljala prizadevnost trebanjskega društva, ki ima okrog 120 članov in kjer je predsednik agilni Stane Jarc, tajnica pa Medvedova. V občini je vpeljala tudi mobilno JI Hm * Truda Medved službo za pomoč duševno prizadetim prek šolaijev. Prodornost Medvedove je imela tolikšen odmev v Ljubljani, da je zveza podarila mirenskim delavnicam nov mini avtobus s 16 sedeži. »Veliko je pomagal delavnicam tudi Brane Veselič, moram pa povedati še to, da ima zdajšnje vodstvo na občini v Trebnjem veliko posluha za delavnice, česar pa ne bi mogla reči za prejšnjo. Tudi ravnatelj mirenske osnovne šole Peter Podobnik ima dosti razumevanja. Moram se zahvaliti za pomoč sevniški Jutranjki, ki nam je dala tekstilne odpadke, gumbe in sukanec, ter Tovarni opreme Mirna za ostanke vatelina. V naših delavnicah smo naredili že veliko tapiserij, igrač in pletenin, kijih prodajamo v treh trgovinah in tudi na stojnici na novoletnem sejmu v Novem mestu. Naša velika želja je, da bi dobili kakšno kooperacijsko delo. Nekaj nam je že obljubilo podjetje Barlog,« pripoveduje Truda Medved. p. PERC silci, ki se šolajo izven kraja stalnega bivališča, kjer so stroški vzdrževanja precej večji, kot če stanujejo doma ali se vozijo, cenzus pa je po zakonu za vse enak. Zato so na občinskem izvršnem svetu tudi predlagali spremembe pri štipendiranju, in sicer da ostane cenzus za tiste, ki se šolajo v kraju bivanja, enak, za tiste, ki se vozijo, se dvigne za 15 odst., za tiste, ki živijo v internatu, pa za 30 odst. Glede na številne kritike štipendiranja otrok obrtnikov, naj bi pri slednjih upoštevali dohodek, ki ga ugotovi davčni inšpektor, in ne tistega, ki ga prijavi obrtnik sam. Opozorili pa so tudi, da katastrski dohodek, ki ga obraču- • Kako obračunavajo katastrski dohodek kot osnovo za pridobitev šti-pendije, je na zadnji seji občinske skupščine navedel eden od prizatih delegatov. Lani je imel, kot so mu povedali na upravi za družbene dohodke, dobrih 800 din katastrskega dohodka, ko pa je dal letos prošnjo za otroka za republiško štipendijo, so katastrski dohodek pomnožili z 250 ter izračunali, da je od zemlje dobil po 17 tisočakov dohodka mesečno, ter do štipendjje ni upravičen. Zato je predlagal, iug kdo izračuna, lug nqj posadi na svojih pobočjih, da mu bo zemlja dajala toliko, kolikor see po njem orientiramo. Vsi smo navezani nanj. Kadarkoli nas kdo vpraša, kje smo doma, pravimo, da pri kipu. Obeležje je bilo že dalj časa zanemarjeno. Odločili smo se, da ga bomo obnovili. To smo tudi storili. Med delom sem prisluhnila pogovoru. Slišala sem tri zgodbe. Prva govori o tem, da so okoliške vinograde napadle vinske mušice. Ljudem so uničile trto. Vinogradniki so posekali trte in uničili stiskalnice. Iz kamnov so naredili to spominsko obeležje. Nekateri moji predniki pa so govorili, da je to kužno znamenje. Sosed Krošelj pa je rekel, da so ubili grofa in so kmetje postavili kip. Najbolj verjamem prvi zgodbi, toda rada bi zvedela resnico! Le kdo bi mi jo lahko povedal? JELKA LEVAR 6. a, Novinarski krožek OŠ Artiče del za prenovo in rekonstrukcijo cest, pri čemer je najbolj občutljivi del ceste med Podbočjem in Kostanjevico, ki postaja že neke vrste obvoznica, tretje pa je rekonstrukcija mostov. Z vsem tem je povezana tudi težnja, da se mestno jedro, to je otok, znebi tranzitnega prometa in da Kostanjevica dobi svojo obvoznico, kar bi se uresničilo z izgradnjo mostu pri Dobah,« pripoveduje predsednik Lado Kukec. V telefoniji je letos Kostanjevica napredovala s 130 novimi priključki, omrežje pa bo prihodnje leto s Siljenjem na celotno območje pridobilo še za kakih sto priključkov, čeprav postaja napeljava za posameznike že kar draga, predvsem zaradi raztresenosti naselij. Prihodnje leto je v Kostanjevici predvidena tudi vgraditev nove digitalne telefonske centrale za 1000 priključkov, potreben pa bo tudi nov medkrajevni kabel Krško-Kostanjevica, s čimer se bo močno izboljšala propustnost linij. Sedaj imajo uporabniki s tem velike težave. Ozko grlo občutijo prebivalci tudi v cestnih povezavah, predsednik Kukec pa omenja predvsem tri ceste, ki jih je v krajevni skupnosti prihodnje leto treba urediti. Toje cesta pri Čemeči vasi, cesta do Orehovca in cesta Karlče-Kostanjevica. Te naj bi se pridružile letos lepo prenovljeni 3 km dolgi cesti od • Prepotrebni ureditveni načrt ko-stanjeviškega jedra pripravlja krški projektni biro Sava, zajema pa vse, od kanalizacije, odvodnjavapja, ka-bliranja, ureditve robnikov in pločnikov do obnove fasad in stavb, tako, da bodo funkcionalne. »Želimo, da bi jedro zaživelo, morda z malimi trgovinami, uslužnostnimi obrtmi, predvsem mirnimi in vsestransko ekološko neoporečnimi dejavnostmi, ki bi napravile mesto privlačno za dnevni turizem,« pravi predsednik Lado Kukec. Malenc proti Koprivniku, kjer pa še manjkata dva kilometra. T. JAKŠE NOVNOVOTEHNIN SALON — Predsednik izvršnega sveta krške občinske skupščine Franc Černelič (drugi i desne) je v petek slovesno odprl Novotehnin Salon za prodajo avtomobilov v stavbi ob stadionu Matije Gubca v Krškem. »Delavci Novotehne smo trdno prepričani, da tako izpolnjujemo poslovno in moralno obveznost do Posavja in Zasavja, ki sta s svojim gospodarskim razcvetom omogočila tudi razvoj naše Novotehne«, je v svojem govoru poudaril direktor Novotehne Niko Galeša, na sliki prvi z leve v družbi z vodstvi obeh občin. (Foto: J. Pavlin) Brežiški Veseli december Mesto bo že jutri vse v lučkah, od 25. decembra pa se bodo vrstile večerne prireditve BREŽICE.— Odbor za praznovanje brežiškega Veselega decembra je v ponedeljek, 16. decembra, dokončno uskladil program prireditev v zadnjih dneh iztekajočega se 1991. leta. Predbožično in prednovoletno vzdušje se začenja ta teden, saj bodo Brežice že od jutri praznično okrašene in razsvetljene, po mestu pa bodo razmeščene prodajne hišice z bogato izbiro najrazličnejšega blaga. Pozornost bo veljala dogajanjem v starem mestnem jedrn oziroma na Cesti prvih borcev. Tam bo od 26. do 28. decembra, vsak dan med 17. uro in 17.30, otroke obiskal dedek Mraz, že dan poprej pa se bo začel zabavni program, ki bo trajal vse do Silvestrovega, in sicer vsak dan od 16. do 20. ure. Na prostem bodo nastopile najrazličnejše skupine in vsakokrat tudi kak znan gost. Gostom bo moč pri- sluhniti med 18. in 19. uro. V sredo, 25. decembra, bo obiskovalce zabaval ansambel Karavan's, kot gostja pa bo nastopila pevka Simona Weiss. V četrtek, 26. decembra, bo poleg ansambla Majolka prepeval kantavtor Andrej Šifrer. V petek, 27. decembra, bodo nastopili Kapelski muzikanti, ob njih pa pevka Irena Vrčkovnik. V soboto, 28. decembra, bo obiskovalce zabaval ansambel Tonija Hervola, kot gost pa bo pel New Svving Quartet. V ponedeljek, 30. decembra, bo Brežičane ves večer zabaval ansambel Big bend, večer pa bo izzvenel ob vložku glasbenega projekta Abrams. V torek, 31. decembra, na Silvestrovo, bo za zabavo skrbel ansambel Obvezna smer, pozornost obiskovalcev pa pritegoval tudi čarodej Niko s svojim magic showom. Staro leto se bo izteklo s silvestrskim tekom po brežiških ulicah. Ko mešaš gnojnicof ta zasmrdi Vsakdo vidi rad, da se, (e se že piše ali govori o njem, piše in govori lepo. To je čisto človeška stvar, zato ne gre zameriti predsedniku brežiškega izvršnega sveta Cirilu Koležniku, da je v ponedeljek poklical k sebi novinarsko srenjo, ki ponavadi poroča o dogajanjih v brežiški občini, in ji poskušal napeti nekaj litanij o tem, kaj je korektno in argumentirano pisanje in kaj natolcevanje, podtikanje in prikrojevanje podatkov, če že ne z namenom, pa z dejanskim učinkom huj-skaštva. Govor je bil predvsem o člankih v Slovenskih no vicah in zadnji sobotni prilogi Dela, ki so se lotevali brežiških problemov, po mnenju predsednika izvršnega sveta, na tak način, da so spodbujali nizka čustva nekaterih someščanov, svetu pa razmere v Brežicah prikazovali kar se da v> senzacionalistični luči Prvo se je potem udejanjilo v anonimnih pismih in klicih, namenjenih vodstvu občine, drugo pa v izgubljenem ugledu in nezaupanju. Predsednik meni, da gre za tipično zamenjavanje vzrokov s posledicami, ali enostavneje, za tisto, kar visi v zraku, se potem po novinarjevi sugestiji zares zgodi, kajti labilnim osebnostim je članek, ki stvari s tako lahkoto posplošuje, v pogum in spodbudo. Tako se sprošča izražanje nestrpnosti do nekaterih socialnih ali nacionalnih skupin, do pripadnikov določenih poklicev, drugače mislečih in drugače govorečih. Namesto da bi novinar tako pisal, naj bi razkrinkaval vire informacij in se boril z dejstvi, če taka so. Seveda med novinarji, čeprav med njimi ni bilo piscev spornih člankov, predsednik izvršnega sveta ni požel aplavzov. Preveč očitno namreč je, da za članki pa tudi anonimkami, vendarle tiči del resnice, ki jo novinarji pač poznajo, vendar jo, ker niso ne uradne osebe, ne preiskovalci, na svoj, včasih morda tudi neustrezen način predstavljajo. Da je položaj • Seveda pa je stvar informiranja tudi, kotje posebej poudaril predsednik Koležnik, ustvarjanje vzdušja medsebojnega razumevanja in izogibanje temu, da bi namerno ali po nerodi vzbujali medsebojno mrinjo, ki lahko pripelje do tega, kar se je tudi že zgoddo, da se med sabo lučiyejo in tudi že obračunavajo celo osnovnošolski otroci. V njihovem imenu, če že ne zaradi drugega, bi veljalo marsikaj dobro premisliti. Razmišljati pa bi morali tudi tisti, ki naokoli pošiljajo ovadbe o ljudeh, ki so kot oficirji služili sovražniku. Ovadbe pač sodijo na svoje mesto. Če jih bomo pričeli preverjati vsi, se lahko poslovimo od medsebojnega zaupanja. v Brežicah zapleten, je priznal tudi predsednik sam, pri tem pa sta mu pomagala sekretar za ljudsko obrambo in načelnik oddelka za notranje zadeve. Stanje se je zaostrilo med zadnjo vojno in po njej, ko so se vojaške osebe, ki jih je v brežiški občini zaradi pomembnih vojaških objektov bilo veliko, morale odločati, ali bodo prestopile na slovensko stran ali pa bodo sodelovale z nekdanjo jugoslovansko armado. Pri tem so bile često v dilemo vpletene cele družine, pa tudi okolje, ki je vse skupaj budno spremljalo. To se je dogajalo ves čas do odhoda armade s cerkljanskega letališča, dogaja pa se tudi sedaj, ko divja vojna na Hrvaškem in polarizacija poteka še naprej. Ko se taki ljudje potem srečujejo na ulici - ali v lokalih, seveda ni prijetno. Shajanje ljudi na nacionalni osnovi je za Brežice, ki so imele od nekdaj dokaj mešano nacionalno sestavo, nekaj novega. Da se to dogaja pri enih, seveda poraja nemir pri drugih. Vendar ne gre le za to. Gre tudi za stvari, y katere bi zakon verjetno že zdavnaj lahko posegel in razčistil zadeve. Gre za namigovanja, ki jih dobivajo novinarji in Občinarji, da se po mestu svobodno sprehajajo pripadniki tujih vojnih formacij, da dobivajo slovensko državljanstvo in podporo ljudje, ki so sodelovali y vojni proti Sloveniji Z upoštevanjem sedanje zakonodaje in, če ta ni zadostna, z uvajanjem nove bi morali organi za notranje zadeve take stvari razčistiti. Le tako bi povrnili Brežičanom medsebojno zaupanje. Iz razumljivih razlogov tega ne morejo storiti novinarji, katerih delo je med drugim tudi, da pokažejo ali pa tudi stopijo na najbolj nevralgične točke y družbi T. JAKŠE Zmage in porazi ob gladovni stavki v Opremi Gladovna stavka, s katero sta 4. decembra začela delavca razvojnega oddelka kočevske Opreme, inž. Vesna Brelih, predsednica sindikata Neodvisnost v podjetju in njen podpredsednik, inž. Franc Mihič, ki je tudi podpredsednik ribniške skupščine, se je natanko pred tednom dni končala tako, kot je ves čas tudi potekala — v duhu obojestranskega nezadovoljstva sprtih strani Predsednik podjetja Oprema Kočevje, Božidar Zajc, ki mu priznavajo, da podjetje vodi uspešno, vendar pa ob lem dodajajo, da s pre- več trdo roko, je po mnenju mnogih mož, ki ne odstopa od svojih stališč. Zato poraza noče priznati, pa najsi gre še za tako majhnega, kot je Mihičeva vrnitev na prejšnje delovno mesto, ki pa bi bil lahko prav nepomemben, če ne bi bilo glado vne sta vke in z njo po vezane odmevnosti y širšem slovenskem prostoru. S tem pa sta bila prizadeta ugled in dobro ime podjetja in njenega predsednika, čeprav je Božidar Zajc izšel kot (začasni) zmagovalec iz te »igre merjenja moči« med vodstvom podjetja Opreme na čelu z njim in dvema funkcionarjema komaj ustanovljenega sindikata Neodvisnost v podjetju, kiju je izdatno podpiral predsednik podjetja Neodvisnost — KNSS, France Tomšič, ne pa tudi okoli sto-glavo, nespretno, neodločno, neizkušeno in hudo prestrašeno članstvo. Pravih zmagovalcev in poražencev pravzaprav ni, še najbolj pa je prizadeta Breliho-va. Spoštovati bo morala odločbo o začasnem čakanju na delo doma, kar je končno tudi pravilno, saj gladovna stavka ne more biti metoda za izpodbijanje takšne odločbe, kljub temu da vemo, da pravosodni organi, na katere se bo morala obrniti, delajo počasi Šele na sodišču se bo lahko ugotovilo, ali je šlo za šikaniranje obeh dela vcev — sindikalnih zaupnikov in s tem za namerno oviranje in preprečevanje delovanja sindikata v podjetju, ali pa je imel p ra v1 Božidar Zajc, ki trdi, da je Brelihova dobila odločbo o začasnem čakanju na delo doma zato, ker zanjo y podjetju niso imeli primernega dela in je motila normalen delovni proces, in da je bil Mihič premeščen zaradi neizpolnjevanja svojih zadolžitev. Sodišče bo ob tem tudi moralo ugotoviti, kako je s sindikalnimi zaupniki in imuniteto, in sicer, ali lahko sindikalni poverjenik dobi delovno imuniteto v podjetju, še predno je sindikat v podjetju ustanovljen in zato še ni članstva, ali ne. Sodišče bo lahko razrešilo še celo vrsto spornih vprašanj, ne bo pa moglo vplivati na vzpostavitev humanejših odnosov v podjetju, za kar sta si gladovno stavkajoča — pa najsi bo, da sta bila dobra ali slaba delavca — Zlovešč molk »Obrtništvo je v popolni apatiji Kako naj potemtakem obrtniki ki jih gospodarska kriza ni zaobšla, zagotovijo, da bodo zaposlili 60.000 novih delavcev?«se je jezil predsednik izvršilnega odbora Obrtne zbornice Slovenije Stane Kramberger na pogovoru s slovenskimi novinarji po otvoritvi mednarodne razstave Dom in obrt v Muenchnu. Brez dlake na jeziku je Kramberger izrazil nezadovoljstvo nad slovenskim finančnim ministrom Šešokom, ki je »popljuval in napadel obrtnike«. Kaj naj si mislijo obrtniki o ministru, ki bi pobiral davke, pozablja pa, da so plačilni tokovi v bivši Jugoslaviji, kjer so slovenski obrtniki ustvarjali veliko prometa, skoraj povsem zamrli. Zdaj ne funkcionira nič in po kakšni logiki bi naj torej delovala ravno davčna politika? V Mariboru je 850 obrtnikov blokiranih, rubijo jim vse, tudi iz stanovanjskih hiš. Ali je to «.spodbujanje obrtništva in podjetništva?« se sprašujejo obrtniki Na Bavarskem ni možno, da bi pisali zakone, ki zadevajo obrt, mimo obrtni-ko Pri nas pa j e imela nova oblast polna usta pomena obrtništva, z novo zakono- dajo pa mu je tako rekoč zategnila zanko okoli vratu. V vodstvu slovenske obrtne zbornice so se te dni s podpredsednikom republiške vlade dr. Ocvirkom dogovorili za sestanek, da bi se pogovorili, kako bi pripravili do obrtnikov prijaznejšo zakonodajo. To je že korak na poti pomiritve strasti in negodovanja, ki jo je med obrtniki povzročila nedavna izjava finančnega ministra Šešoka. Če je bojna sekira v resnici zakopana, pa ne bi dokazala le kakšna bolj preudarna Šešokova izjava, kako bo naredil več reda, da bo finančna disciplina veljala za vse, tudi za »veliko« gospodarstvo, ki, denimo, kot dolžnik obrtništva to odriva na konec seznama svojih upnikov, katerim bo na koncu, po mesecu ali še več časa odlašanja, poravnalo svoje obveznosti Če te zakonodaje ne bo v nekaj mesecih, bo slovenska obrt na kolenih, poudarjajo obrtniki Da se nekaj nevarno kuha, lahko slutimo tudi po tem, da so obrtniki presenetljivo tiho. Zato odziv na izjavo nekega ministra deluje bolj kot krik vpijočega v puščavi Dokler pač ne bo nekaj glasno zaropotalo. Ko se bo morebiti sesulo obrtništvo ali celo vlada, ki je hudo razočarala obrtnike. P. PERC končno tudi prizadevala. Več posluha za delavca kot človeka vodstvu podjetja ne bi smelo biti odveč, saj že stara ljudska modrost pravi, da prijazna beseda zaleže več kot palica. MOJCA LESKOVŠEK-SVETE Se bo zaradi deponije še tresla občina? Čas bo pokazal, ali so imeli na nedavni javni razpravi o novi lokaciji črnomaljskega odlagališča komunalnih odpadkov bolj prav tisti krajani Loke, ki so trdili, da bodo deponijo zgradili v rudniški kadunji, ker si je vlada tako zamislila, ali tisti, ki so zatrjevali, da se bo to zgodilo samo preko njihovih trupel Takšno vpitje je bilo sicer slišati šele po skoraj treh urah razprav, prej pa so bili vsi edini, da odlagališča le dobra 2 km od središča Črnomlja ne bi smeli dovoliti Tudi zato ne, ker so jim skoraj enak predlog ponudili tudi pred petimi leti sedaj, ko odgovorne že precej priganja čas, pa so se, ne da bi pripravili alternative, oprijeli starih rudniških raziskav ali — kot je dejal eden od šolnikov — prepisali nalogo in poskušajo od občanov znova izsiliti dovoljenje za gradnjo. Po strokovnih razlagah je ureditev deponije, vsaj tako, kot je zamišljeno, povsem sprejemljiva in bi bila gotovo ena bolje urejenih v Sloveniji. Poskrbljeno naj bi bilo tudi da izcedne vode ne bi prišle v stik z vodotoki, še manj s podtalnico. Vpli v na okolje bi bil tako kar se da majhen. A Črnomaljci vsem tem zagotovilom ne verjamejo. Ali so obljube presladke ali pa »se boje zvite vrvi, ko jih je že pičila kača« iz Krupe? Saj so razumevajoči do deponije in razumejo, da nekje pač mora biti Toda zakaj prav pred našim pragom, zakaj prav tam, kjer živi skoraj polovica občanov, zakaj naj bi smetarske avtomobile vodila pot do nje prav mimo strnjenega naselja, vrtca, osnovne in srednje šole? Zakaj nad velikimi zalogami pitne vode v rudniški kadunji v bližini Lahinje, kije vključena v krajinski park? Zakaj se ne bi dogovorili z Metličani ob čemerje bilo jasno namignjeno, naj bi bilo odlagališče sicer na meji obeh občin, vendar na metliški zemlji Nešteto zakajev torej, a tudi nešteto argumentiranih odgovorov, ki pa na razpravi žal niso prihajali ne iz ust geologov ne tistih strokovnjakov z mariborskega inštituta, kisoorojektpripravljali ampak od enega izmed Črnomaljcev, ki seje študijo pač naučil na pamet. Tako so Črnomaljci zopet prepričevali in se jezili sami nase, torej na že prepričane. Prepričane o tem, da tokrat ne bo zmagal diktat stroke nad nemočnimi krajani Še bolj so jih podžgale ugotovitve, ki so se izvile iz klopi, češ da bi krajevna skupnost, če bi imela denar, tudi naročila študijo, ki pa bi gotovo dala prav krajanom. In zato že pri sedanji študiji nekaj smrdi, čeprav deponija še ni začela obratovati. Napovedi, da bo to odlagališče še zatreslo občinsko stavbo, so se jim potem, ko je pritisk že precej narasel, zdele povsem uresničljive. Še toliko bolj, ko je eden od delegatov skupščine občine, sicer pa šolnik, zagotovil, da odlagališča le kilometer od Loke ne bo, dokler bo on delegat. M. BEZEK-JAKŠE Potrpljenje je ušlo čez rob Slovenija še vedno nima zakona o kulturi ali pospeševanju kulture in nacionalnega kulturnega programa. Čeprav ta dva temeljna dokumenta javnost že dolgo terja od ministrstva za kulturo, pa minister dr. Andrej Capuder y glavnem le skomiga z rameni in trdi, da v zdajšnji pravni praznini še ni moč napisati kakih trajnejših rešitev za kulturo. In tako se vladavina prehodnega obdobja, katero je minister razglasil ob prevzemu mandata pred več kot letom in pol, kar naprej podaljšuje in razteguje v nedogled Mlini na omenjenem ministrstvu očitno meljejo prepočasi, poleg tega pa tudi ne zmeraj v interesu kulturnih ustanov in kulturnih delavcev. To se med drugim vidi tudi iz sklepov in stališč Slovenskega kulturnega zbora, ki ga vodi skladatelj Lojze Lebič. Zbor, ki ga ne sestavljajo čustveniprenapeteži in nestrpneži ne ljudje, ki zaradi sebe ne vidijo drugih, ampak so v njem predvsem razumniki, je dal vedeti, da se ne strinja z vsemi potezami, kijih vlečeta dr. Capuder in njegovo ministrstvo. Praznina na omenjenem področju je prav štrleta in motila, potrpljenje je ušlo čez rob, tako da se je odločil vzeti stvar v svoje roke odbor slovenske skupščine za kulturo in varstvo kulturne dediščine. Predsednik tega odbora Rudi Šeligo je sam sestavil predlogRe-solucije o kulturi in ga dal v razpravo. Člani odbora so tekst, ki je po avtorjevih besedah »manj kot zakon, vendar več kot deklaracija«, podprli in menili, daje —ob dopolnilih, predlaganih v razpravi —zrelza obravnavo v parlamentu. Odbor je tudi predlagal, da bi znižali davčno stopnjo samostojnim kulturnim delavcem od 15 na 12 odstotkov in še, da bi v letu 1992 zvišali prispevek za kulturo, in sicer tako, da bi kultura namesto predvidenih 0,84 dobila 0,93 odstotka narodnega dohodka. Skoraj hkrati kot Šeligo s svojo Resolucijo o kulturi je tudi minister dr. Capuder prišel na dan s svojim dokumentom o kulturi, imenovanim Nekaj izhodišč za kulturni razvoj Slovenije, ga predstavil vladi in javnosti in napovedal razpravo o njem na isti seji parlamenta, ko naj bi obravnavali tudi Šeligovo Resolucijo. Šeligo je, ko je to zvedel, poudaril, da Capudrov dokument ne moremo iti direktno v poslansko dvorano, ampak ga mora prej obravnavati matični skupščinski organ, se pravi njegov odbor. Dr. Čapuder pa je v »odgovor« le menil, da pričakuje strpno in parlamentarni seji In kaj vsebuje ministrovih Nekaj izhodišč za kulturni razvoj Slovenije, pripravljenih namesto trdnejšega kulturnega programa? V uvodnih točkah govore Izhodišča o odpravljanju krivic iz preteklosti (npr. storjenih zamolčanim avtorjem in njihovim delom), ne da bi s tem delali nove. Ukvarjajo pa se tudi z razmerjem med tradicijo in inovacijo, pri čemer ne bi smeli zatirati tradicije na račun novega. V sklop odpravljanja krivic sodi, denimo, tudi izravnava med podeželjem in mestom, sajje bita v preteklosti z odpravo podeželskih šolskih/kultumih središč tudi kulturi narejena velika škoda Upajmo le, da se iz »dvoboja« Šeligo — dr. Capuder ne bo rodil še bolj zamotan zaplet. Pričakujemo pa razplet, kakršnekoli že, ki bo v korist, ne pa v škodo slovenske kulture. I. ZORAN Smolenja vas dobiva tovarn(ic)o Začetek zgodbe sega v leto 1982, ko sije obrtnik Ivan Božič iz Šmolenje vasi začel urejati dokumentacijo za gradnjo nove obrtne delavnice za predelavo plastičnih mas ob svoji hiši v tem kraju na obrobju Novega mesta. Parcela, na kateri si joje namera val posta vili, je bita takrat še vzorno obdelana njiva, čas pa že tak, ko so bita kmetijska zemljišča posebej varovana pred pozidavo. Soglasja za kakršnokoli obrt v vasi ni bilo ravno lahko dobiti, saj gosto pozidano naselje s stanovanjskimi hišami in kmečkimi poslopji ni bilo opredeljeno kot stanovanjsko-obrtno, poleg tega je vsega dva kilometra vstran že nastajata industrijsko-obrtna cona Cikava. Ne glede na vse to je tri leta kasneje Božič dobil lokacijsko dovoljenje. Pred njegovo izdajo je občinski komite za urbanizem pridobil tudi soglasje krajevne skupnosti, ki je morda izvirni greh ali vsaj eden od izvirnih grehov te zgodbe. Soglasje je bita dobljeno s preglasovanjem v svetu krajevne skupnosti in ni upoštevalo nasprotovanja Božičevih sosedov gradnji delavnice. V krajevni skupnosti, razpotegnjeni na več kilometrih, se pač dogaja, da na enem koncu ne vedo, s kakšnimi problemi se ubadajo na drugem koncu, ali pa so do njih neprizadeti Na izdano lokacijsko dovoljenje so se sosedje priložili. Poleg vsega ženavedenegajim je šla v nos tudi velikost predvidene delavnice, predvsem pa deja vnost, za katero jih stro- kovne službe do danes niso uspele prepričati, da ne bo s hrupom, odpadnimi vodami, vonjavami ipd moteče ali celo škodljivo vplivata na okolico. Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora jim je dal prav in dovoljenje za gradnjo te delavnice v Smolenji vasi razveljavil Božič, kot vse kaže tudi na račun izdatne podpore pristojnih občinskih organov, ki se ga, bogsigavedi zakaj, niso spomnili preusmeriti v gradnjo v bližnjo industrijsko-obrtno cono, ni odnehal. Dobro leto kasneje je spet zaprosil za enako lokacijsko dovoljenje, parcela pa je bita zdaj že stavbno zemljišče. To je bita edina prekategorizacija kmetijske zemlje v stavbno na tistem območju s spremembo občinskega družbenega plana. Kljub temu da so sosedje še naprej nasprotovali gradnji prave male tovarne pod svojimi okni za, kot so prepričani, ekološko sporno dejavnost, se je postopek končal z izdajo novega lokacijskega dovoljenja sredi leta 1989. V njem seje komite za urbanizem in varstvo okolja skliceval na odlok o prostorsko ureditvenih pogojih, kije bil nezakonit, kar je marca letos nedvoumno odločilo tudi Ustavno sodišče Slovenije. Da je nezakonit, pa so v Novem mestu vedeli že prej. na to so bili opozorjeni tudi iz Ljubljane. Tudi v občinski skupščini so ga nazadnje (sredi lanskega leta), tretjič, podaljševali ob vednosti, da je nezakonit. Delegati so vedno »padli« na razlage, da bo povsem zastalo izdajanje lokacijskih dokumentov, tudi za nesporne primere, če tega ne bodo storili Žal so se potem v nasprotju z obljubami občinskih organov in skupščinskimi sklepi reševali tudi sporni primeri. In če gradnja male tovarne sredi mirnega stanovanjskega naselja, četudi na robu mesta, kjer naj bi se vse bolj prepletale slano vanjsko-kmetijsko-oskrbno-obrtne dejavnosti, ni sporen primer, potem ni jasno, kaj bi bilo sploh še lahko spornega. Tudi drugo lokacijsko dovoljenje je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora razveljavil in zadevo vrnil Novemu mestu. Ob še vedno trdno prepričanih sosedih, da stvar v vas ne sodi in vse bolj trdno odločenem Božiču, da bo tovarnico postavil točno tam in nikjer drugje, je bilo I. marca tani izdano že tretje lokacijsko dovoljenje. Pritožbo je republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora tokrat zavrnil, verjetno sit vsega. Drugih razlogov, da ni dal prav obupanim sosedom, namreč ni imel Takoj zatem je Božič seveda dobil tudi gradbeno do voljenje in začel graditi. Usta vij en je bil šele, ko so sosedje prosili za posredovanje republiško inšpekcijo, čeprav novomeška trdi, da je že ona naredita vse, karje treba. Nato je Vrhovno sodišče Slovenije menilo, da republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora ni ra vnal prav in je do voljenje raz veljav ilo. Konec lanskega septembra je novomeški sekretariat za urbanizem in varstvo okolja, ki ga je vodil že tretji člo vek, kar se vleče spor v Smolenji vasi, izdal še četrto lokacijsko dovoljenje. Zaključil ga je z ugotovitvijo, da pripomb sosedov ni bilo mogoče upoštevati, saj da bodo po ugotovitvah sanitarne in požarne inšpekcije vplivi v dovoljenih mejah, gradnja pa da je skladna s predpisi in ni v nasprotju z javnimi interesi. Ponovno pritožbo sosedov je republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora zavrnil, enako Vrhovno sodišče Slovenije. Sodba v imenu ljudstva slednjega nosi datum 11. april 1991. Med drugim piše, da »tožba ni utemeljena, ker se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege y prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija, ki se pripravi na podlagi določb o prostorsko ureditvenih pogojih«. Takšno odločbo je Vrhovno sodišče sprejelo slab mesec po tistem, ko je bita znana razsodba slovenskega Ustavnega sodišča o nezakonitosti in neustavnosti novomeških prostorsko ureditvenih pogojev, na osnovi katerih je Božič kot po tekočem traku dobival bitko za bitko s sosedi v vojni za tovarno. Sredi maja letos je dobil Božič novo gradbeno dovoljenje in tudi začel oz. nadaljeval z gradnjo. Repu- • Smolenja vas je, kakor je to težko doumljivo, videti zapečatena. Kako bi rušili tovarno, če so vse institucije leta in leta v škodo kraja, škodo ljudi, zakonitosti in človeškega vzdušja v vasi podjetnika podpirale in naravnost rinile v to, da na vsak način in za vsako ceno postavi tovarno tako rekoč na nekaj tujih dvoriščih? Če je to mode! bodočega odnosa države do ljudi in urejanja spornih zadev, se vsem nam kaj slabo piše. Da učenec prekosi učitelja, ni vselej dobro, če mu je za zgled z neumnostmi in barabijami vred. S širšim, javnim, družbenim interesom (kot takega se da pod določenimi pogoji dokazati tudi zasebni interes), ki je nad zasebnim, imamo pri nas iz preteklosti prenekatero slabo izkušnjo. bliški sekretariat za industrijo in gradbeništvo je pritožbo nanj zavrnil in sosede podučil, da pritožbe na sklep po redni poti niso več mogoče. Konec avgusta je iz ministrstva za pravosodje in upravo i» roke »sosedov« prišlo pisanje, da sicer ni pristojno ocenjevati pravilnost sodnih odločb, da [m je z ustavo predvideno, da ima vsakdo, Čigar pravica je bita kršena z nekim posamičnim aktom, izdanim na podlagi predpisa, ki po odločbi ustavnega sodišča ni skladen z ustavo ali zakonom, pra- vico zahtevati od pristojnega organa spremembo tega posamičnega akta v šestih mesecih. Zdaj Vrhovno sodišče rešuje upravni spor, gradnja tovarne sredi Šmolenje vasi pa napreduje, da je kaj. Cesto v Smolenji vasi uničujejo težki tovornjaki, sprijazniti so se morali tudi z blatom, ki je ostajalo na cesti med izkopom, saj ga ni nihče odstranil Prošnje novomeškim inšpekcijskim službam so ostale brez odziva. V vasi imajo ves čas, kar poteka gradnja, tudi težave z elektriko. Očitno zaradi gradbenega dvigata napetost toka zelo niha, pada celo na vsega 150 voltov. Slišati je. da je nenadoma napoti oporni zid pri eni bližnjih hiš, zoper katerega 20 let, kar stoji, nihče ni imel nič in da pristojni organi z inšpekcijo vred že stojijo mimo in pišejo obrazložitve za takojšnjo odstranitev sporne škarpe. Zgodba je zabeljena še s premnogimi šikanami sosedov z Božičeve in tudi mnogih drugih strani Šikane in grožnje so se le še povečale, odkar imamo sedanjo oblast in usmeritve o podpiranju razvoja zasebnega podjetništva, očitno za vsako ceno, na račun katerih so nekaterim zelo zrasle peruti in pogum. Že nekajkrat je bita zadeva na tapeti tudi v občinskem parlamentu, kjer pa kaj dlje od zafrkljivih ugota vljanj, da je Lado Jaki, ki postavlja delegatska vprašanja, podpisal soglasje krajevne skupnosti, ne zmorejo priti A li pa pridejo na primer s sklepom, nastalim prav zaradi primera Smolenja vas, da se sicer nezakoniti prostorsko ureditveni pogoji ne smejo uporabljati za sporne primere. Le da se tega sklepa nihče ne drži oz. si spornost razlaga po svoje, denar pa danes očitno naredi vse. Tako vsaj javno razglaša sam Božič. In zida, v jezi, koliko denarja da so mu »požrli« sosedi v vseh teh letih. Kot da so mu nasprotovali iz kaprice ali zlobe, ne pa iz enostavne obrambe svojega življenjskega prostora. ZDENKA LINDIČ-DRAGAS Dr. Andrej Capuder: Kultura bo prihodnje leto občutila še večjo denarno sušo, kot jo je do zdaj. Minister je pesimist Dr. Capuder kulturnike še bolj poziva k is-kanju mecenov Slovenski minister za kulturo dr. Andrej Capuder je letos kar naprej tožil, da ni dovolj denarja za kulturo in v občinah spodbujal prireditelje, naj se zato kar najpogostneje zatekajo po pomoč k mecenom in sponzoijem. Ko je, denimo, pred meseci govoril v Dolenjski galeriji na otvoritveni slovesnosti slikarske razstave Marijana Tršarja, je hvalil kulturna dogajanja v Novem mestu in na Dolenjskem, v isti sapi pa pribil, da bodo takšna dogajanja še naprej bolj ali manj odvisna od naklonjenosti lokalnih dobrotnikov. S tem je dal jasno in nedvoumno vedeti, naj se Novomeščani tudi poslej ne trudijo preveč s pisanjem denarnih zahtevkov na njegovo ministrstvo za to in ono, ker, preprosto, ne bodo uslišali. Minister je sicer dosegel, da slovenska vlada ob nedavni, že drugi renominaciji republiškega proračuna ni zaobšla kulture in ji je dodatno primaknila kar 355 milijonov tolarjev. Vendar ta vsota ne bo porabljena za dejavnost oziroma za programe, marveč predvsem za povečanje plač v kulturnih zavodih. Zato minister dr. Capuder tudi za v prihodnje ni optimist. Še več, ko je dobil v roke osnutek republiškega proračuna za leto 1992 in videl, koliko lahko kultura od njega realno pričakuje, je postal velik črnogled. Po njegovem bo kultura prihodnje leto lahko preživela le ob močnem sponzorstvu in mecenstvu ter sploh iskanju zunajproračunskih virov za kulturo. I. Z. Zrela leta kočevske knjižnice Te dni praznuje 40-letnico — Po izposoji knjig med prvimi v Sloveniji, s prostori ________za knjižnico pa so daleč pod republiškim povprečjem KOČEVJE — Kočevska knjižnica praznuje te dni 40-letnico dela. Ustanovljena in odprta za bralce je bila 21. decembra 1951. Knjige zanjo so zbirali pri odseku za prosveto takratnega okrajnega ljudskega odbora Kočevje že od leta 1949. Koliko sojih nabrali, ni zabeleženo, znano pa je, daje knjižnica poslovala v sedanjih spodnjih prostorih krajevne skupnosti Kočevje-mesto. Iz razgovora z ravnateljico Emo sojenih enot, slovensko povprečje pa je Štrumbelj, ki vodi knjižnico od leta 1963, smo zvedeli, da se je knjižnica v 40 letih petkrat selila, a še vedno nima primernih prostorov. Prvi pisni podatki o delu knjižnice so iz leta 1953, ko so bralci obiskali knjižnico 7.716-krat in si izposodili 16.470 knjig. Leta 1971 je bilo 12.053 obiskov, bralci pa so si izposodili 23.940 knjig; lani so imeli kar 61.550 obiskov, izposojenih knjig pa je bilo 112.946 knjig in drugega knjižnega gradiva 30. novembra letos je imela knjižnica 49,524 knjig in drugega gra- DANES JUBILEJNA SLOVESNOST — Osrednja jubilejna slovesnost ob 40-letnici kočevske knjižnice bo danes, 19. decembra, ob 18. uri v dvorani stare gimnazije. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega izvršnega sveta Alojz Petek, 40-letno delo knjižnice pa bo predstavila njena ravnateljica Ema Štrumbelj. V kulturnem programu bodo nastopili oktet RIS, tamburaška skupina iz Fare in učenci glasbene šole Kočevje. Pokrovitelj jubilejne slovesnosti je občinska skupščina Kočevje. diva ali več kot dvakrat več kakor pred 16 leti. Knjig je toliko, da ni za vse dovolj prostora na policah, in jih imajo že več let kar po tleh. Pričakujejo, da bodo zdaj, ko velja novi stanovanjski zakon, pristojni lažje odpravili tudi prostorske težave knjižnice. Le tako bo namreč kočevska knjižnica lahko še naprej matična, sicer pa bo pod patronatom kakšne druge matične knjižnice, kar ne bo brezplačno. Ljudje tu zelo radi bero. Na prebivalca je knjižnica lani izposodila kar 5,9 knjige in drugega gradiva, republiško povprečje pa je 4 enote. Zaposlenih je v knjižnici 5 ali po eden na 22,589 izpo- en zaposlen na 14.750 izposojenih enot. Po teh podatkih je kočevska knjižnica med najuspešnejšimi v Sloveniji, medtem ko po kvadraturi prostorov daleč zaostaja za slovenskim povprečjem. V okviru knjižnice deluje čitalnica, ki ima 90 različnih časopisov in revij, a ima še vedno iste sedeže in drugo KNJIGE NA TESNEM—Knjižne police v kočevski knjižnici so povsem založene s knjigami in novih ni več kam dati opremo kot ob otvoritvi čitalnice leta 1964. Pri knjižnici je še potujoča knjižnica, ki deluje v Podpreski, Osilnici in Fari, ponujajo pa jo tudi drugim krajem. Pred 10 leti so uvedli izposojo kaset za učenje jezikov, poslušanje pravljic ali otroških pesmi. Obiskovalci povprašujejo tudi po kasetah z zabavno glasbo, vendar jih knjižnica nima. Knjižnica organizira predstavitve pisateljev, pesnikov in njihovih del. Od leta 1964 so predstavili Matevža Haceta, Karla Grabeljška, Franceta Kosmača, Franceta Bevka pa še Ingoliča, Malen-škovo, Kuntnerja, Mala, Fritza, Pavčka, Torkarja, Štiha in druge. Za starejše in mlajše bralce so zanimive tudi priložnostne razstave knjig; za mlajše pa še ure pravljic, literarni kvizi in uganke pa tudi predstavitve knjižnice, ki jih redno organizirajo vsako leto za učence 1. in 2. razredov osnovne šole ter nižjih razredov srednjih šol. J. PRIMC PREDSTAVA ZA ABONMA BREŽICE — V Prosvetnem domu v Brežicah bo v soboto, 21. decembra, ob 19.30 tretja abonmajska gledališka predstava v zdajšnji sezoni. S komedijo Poskrbi za Amelijo bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice. Generalni pokrovitelj te prireditve je Nika, d.d., borzno-posredniška hiša iz Brežic. Manj znana preteklost V Pleterjah so predstavili monografijo dr. Jožeta Mlinariča o kartuzijah Žiče in Jurklošter PLETERJE — V stari gotski cerkvi kartuzije Pleterje so se prejšnji petek zbrali ugledni slovenski kartuziologi in drugi gostje na svečani predstavitvi pomembnega znanstvenega dela monografije »Kartuziji Žiče in Jurklošter« dr. Jožeta Mlinariča, ta čas najboljšega MOZARTOV VEČER V LJUDSKI KNJIŽNICI ČRNOMELJ — V črnomaljski Ljudski knjižnici bo v ponedeljek, 23. decembra, glasbeni večer, posvečen skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu ob 200. obletnici njegove smrti. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri, bodo Mozartove skladbe izvajali učenci črnomaljske glasbene šole. Obiskovalci si bodo lahko ogledali manjšo razstavo o Mozartu. STOLETJA STARO PETJE — Slovesno predstavitev Mlinaričeve monografije so v Pleterjah začeli šentjemejski pevci, ki so skupaj s priorjem Janezom Hollensteinom zapeli nekaj srednjeveških gregorjanskih koralov, kakršne še dandanes prepevajo kartuzijam pri svojih molitvah. (Foto: MiM) V šolah bojkot pisnih nalog Ker ministrstvo za šolstvo noče (še) nič slišati o priznanju zmanjšane učne obveznosti za učitelje slovenščine, matematike in tujih jezikov Učitelji slovenščine, matematike in tujih jezikov, torej temeljnih učnih predmetov na osnovnih in srednjih šolah, se ne strinjajo s predpisano učno ob veznostjo in so že kmalu po uvedbi novih šolskih standardov in normativov zahtevali, da se jim ta primemo zmanjša. Upali so, da bodo pristojni tej zahtevi odgovorno prisluhnili, jo tudi skoraj vzeli v pretres in rešili njim v prid. Če pa se to ne bi zgodilo, so poudarili, se bodo zatekli k protestu — tako, da bodo bojkotirali pisne naloge. Seveda organizirano in ob podpori svojega, šolskega sindikata. Kljub zagroženemu bojkotu se mlini pravice dolgo niso hoteli zganiti Zadnje novembrske dni pa sta se le prižgali dve zeleni lučki ena za drugo. Najprej je zadevo pretresel Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter dal učiteljem prav. Strinjal seje, da bi učitelji slovenščine poslej poučevali na osno vnih šolah po 20 ur in na srednjih 18 ur na teden, učitelji matematike in tujega jezika pa na osnovnih šolah po 21 in na srednjih po 19 ur tedensko. Dan zalem se je za takšno rešitev izrekel tudi skupščinski odbor za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Ta odbor je tudi predlagal, naj bi vsem učiteljem, ki imajo do upokojitve še pet ali manj let, znižali tedensko učno ob veznost za dve uri. Pri tem pa je, za zdaj, tudi ostalo. Dokončnega razpleta, ki bi se moral zgoditi v ministrstvu za šolstvo oz. v slovenski vladi že v prvi polovici decembra, kolje bilo predvideno, vsaj do časa, ko nastajajo te vrstice, še ni Pač pa je konec prejšnjega tedna, po sprejemu nove renominacije proračuna v republiški vladi, prispelo z republiškega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije sporočilo za javnost, ki govori o bojkotu pisnih nalog v šolah. Sporočilo navaja, da so se na poziv sindikata učitelji slovenščine, matematike in tišjih jezikov na več kot sto osnovnih in srednjih šolah odločili za bojkot pisnih nalog in da bojkot tudi izvqjajo. Sindikat je pozval učitelje k bojkotu zato, ker mu ministrstvo za šolstvo in šport še ni odgovorilo, kqj je storilo v zvezi s skupnim sklepom strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje ter skupščinskega odbora, da je potrebno pripraviti predlog za diferencirano učno obveznost, oziroma ker ugotavlja, da ministrstvo ni naredilo prav ničesar v zvezi z omenjenim sklepom, razen da je dalo nekqj ustnih izjav, češ da ni strokovnih utemeljitev za diferenciacijo. »Sindikat ne razume neodgovornega obnašanja ministrstva in ne more prevzemati odgovornosti za posledice,« pra vi republiški odbor šolskega sindikata. Pri tem omenja, da bojkot pisnih izdelko v že zelo moti ocenjevanje učencev in to se tem bolj pozna, čim bolj se bliža konec prvega šolskega polletja. In ker je tako, kot je, se kaj lahko zgodi, da bodo učenci ostali tudi neocenjeni ali pa bodo naenkrat pisali veliko šolskih nalog. Šolski sindikat se torej za veda hudih posledic, ki nastajajo zaradi bojkota, h kateremu je sam pozval, in ki bodo še hujše, če bo ministrstvo še naprej igralo gluhca v svojem slonokoščenem stolpu in ne naredilo tistega, zaradi česar učitelji skupaj s svojim sindikatom sploh protestirajo na ta način. Najbolj žalostno pa je, da se posledice spet najbolj zgrinjajo naučence, ki pri tej zadevi nimajo nič. V imenu iste javnosti, na katero se vsi sklicujejo in katere podporo tako radi iščejo, pa se je naposled treba vprašati, doklej bo pri nas tako, da bo morala za neodgovorna (nejdejanja starejših vedno največ plačati mladina. Kar zadeva sindikat, njegovo sporočilo javnosti poudarja, daje pripravljen takoj preklicati bojkot, če bo ministrstvo za šobtvo in šport objavilo, da je voljno diferencirati učno obveznost ali kako drugače urediti povračilo za večje obremenitve, kijih imajo učitelji pri posameznih predmetih. Dokler pa takšnega sporočila iz ministrstva ne bo, tudi pisnih nalog pri temeljnih učnih predmetih v osnovnih in srednjih šotah, in npj-bri še časa, ne bo, dpje vedeti sindikat. I. ZORAN poznavalca monastične zgodovine in sploh razmer na Slovenskem v obdobju konca srednjega veka. Delo, je bilo predstavljeno v pravem okolju in vzdušju; zanj so poskrbeli šentjemejski pevci z uvodnim petjem starih gregorijanskih koralov, pleterska kartuzija pa je bila primerno okolje ne samo zaradi tega, ker je od nekdanjih štirih kartuzij na Slovenskem edino pleterska še dejavna, marveč tudi zato, ker je spodbudila in v začetku tudi omogočila Mlinaričeve raziskave. Kot je povedal dr. France M. Dolinar na obzirni in zanimivi predstavitvi, so plodovi Mlinaričevega natančnega in vestnega raziskovalnega dela bogati in številni. Leta 1982 je izdal monografijo o kartuziji Pleterje, sledila je monografija o kostanjeviški cisterci in letos pri mariborski založbi Obzorja še monografija o kartuzijah Žiče in Jurklošter. S slednjo je avtoiju kljub obsežnosti gradiva in zahtevni temi uspelo napisati zanimivo in mikavno delo, ki odkriva tisti delček naše preteklosti, ki je sicer tiho in neopazno, zato pa toliko globlje posegla v duhovno podobo naše zemlje in slovenskega človeka. Z monografijo je Mlinarič kot prvi podal celotno gospodarsko in duhovno podobo žičke in jurkloštrske kartuzije in s tem zapolnil praznino v slovenskem zgodovinopisju. Z obravnavanjem obeh kartuzij v širšem zgodovinskem okviru je osvetlil marsikatero doslej slabo poznano plat življenja naših duhovnih ustanov. Predstavitvi je sledil živahen razgovor o arhivskem gradivu in njegovi usodi, lastništvu, dostopnosti, posredovanju, evidentiranju ter o duhovnosti kartuzijskega reda. Prior Holenstein je med drugim povedal nekaj globokih in občutenih misli o slovenskem narodu in jeziku, ki ju, četudi tujec, dobro pozna in obvlada. M. MARKELJ OD POMLADI DO ZIME PO BELOKRANJSKO ČRNOMELJ — V tukajšnjem kulturnem domu bo jutri, v petek, 20. decembra, zvečer zanimiva kulturna prireditev Od pomladi do zime po belokranjsko, na kateri bo sedem belokranjskih folklornih skupin predstavilo nekdanje domače običaje. Predpustni čas bodo predstavili semiški folkloristi, veliko noč otroška folklorna skupina OŠ Mirana Jarca iz Črnomlja, jurjevo črnomaljski folkloristi, kres adlešičke kresnice, žetev dragaluški folkloristi, miklavževo otroška folklorna skupina OŠ Semič in prednovoletni čas pred-grajski folkloristi. Vstopnino bodo v celoti namenili Društvu za pomoč duševno prizadetim Bele krajine. V MINIARTU RAZSTAVA SLIK JOŽETA KUMRA ČRNOMELJ — Jutri, v petek, 20. decembra, ob 18.30 bodo v tukajšnji galeriji Miniart odprli že 30. likovno razstavo. Tokrat se bo z delom svojega slikarskega opusa predstavil akademski slikar Jože Kumer iz Dolenjskih Toplic. Razstava bo odprta do 4. januaija. Sašo Podgoršek Filmski uspeh Saša Podgorška BREŽICE — V Munchnu je bil nedavno tega Mednarodni festival študentskih filmov in na njem je s filmom Kozaje preživela zelo uspešno sodeloval tudi slovenski avtor Sašo Podgoršek. Film našega mladega režiserja se je v močni mednarodni konkurenci imenitno odrezal, saj mu je žirija prisodila najvišje ocene in grand prix festivala, nagrado, vredno 10.000 DEM, laskava priznanja in grand prix festivala, nagrado, vredno 10.000 DEM, laskava priznanja pa je dobil tudi od občinstva. Sašo Podgoršek je edini slovenski filmski režiser, ki je letos dobil mednarodno nagrado. Za bralce Dolenjskega lista je najbrž še posebej zanimivo, daje ta nagrajenec brežiški rojak. Sašo je v Brežicah obiskoval gimnazijo in se, kot še prenekateri njegov vrstnik, ukvarjal z atletiko. Bil je uspešen, saj je na mladinskem državnem prvenstvu celo dosegel drugo mesto v teku na štiristo metrov z o virami Toda preden je zajadral na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, je nekaj časa poslušal predavanja iz računalništva. Film Koza je preživela ni Sašev prvenec, pred tem je že posnel nekaj nekajminutnih dokumentarcev in kratkih filmov. Pozornost je vzbudil z igranim kratkim filmom Prostor s pogledom Za njim je tudi že nekaj dobrih reklamnih filmov, izdelanih za najrazličnejše naročnike. Njegovo ime se pogosto pojavlja tudi na malih ekranih, kjer režira televizijske oddaje za Studio Ljubljana / 2. KONCERT VOKALNE SKUPINE VOX NOVA NOVO MESTO — Tukajšnji Dom kulture tudi letos nadaljuje tradicijo zanimivih in odmevnih prednovoletnih koncertov. Tokrat je povabil v goste letos ustanovljeno vokalno skupino Vox nova iz Kopra, ki jo vodi v Novem mestu in na dolenjskem dobro znani mag. Mirko Slosar. Skupino sestavljajo štirje ženski in štirje moški glasovi, poje pa ob spremljavi harfe, čembala, harmonike in tolkal. Vox nova izvaja skladbe vseh stilnih obdobij, navdušujejo pa tudi z južnoameriškimi ritmi. KONCERT PRED AVKCIJO ŠMARJEŠKE TOPLICE — V četrtek, 12. decembra, so v hotelu tukajšnjega zdravilišča izvedli prvo avkcijo umetniških slik na Dolenjskem. Avkcijo, za katero je osemnajst slikarjev prispevalo devetnajst slik, je izvedla SKB Auterna iz Ljubljane, izkupiček pa so namenili za obnovo porušenih kulturnih spomenikov v Dubrovniku. Pred avkcijo je nastopil Dolenjski oktet iz Novega mesta. V PREČNI BAJČEVA IGRA PREČNA — Tukajšnji gledališčniki bodo v zdajšnji sezoni uprizorili delo Oglasi se, Ferdinand, ki ga je napisal Vladimir Bajc iz Novega mesta. Delo je bilo prvič uprizorjeno še za Bajčevega življenja, in sicer na novomeškem odru. Prečenčani pa so ga pod režijskim vodstvom Franca Pluta začeli študirati že minulo sezono in zdaj z vajami le nadaljujejo. Premiera bo v drugi polovici januarja. MIRNOPEČANI SPET NA ODRU MIRNA PEČ — Gledališka skupina mirnopeškega kulturnega društva bo tudi v zdajšnji sezoni pripravila gledališko premiero. Odločili so se uprizoriti komedijo Dobrodošla, miss Agata, z vajami pa so pričeli pred kratkim. Režijo je prevzel Jožef Matijevič, ki se je igralcem pridružil v prejšnji sezoni. V eni od trinajstih vlog bo nastopila Vida Progar, lanskoletna dobitnica zlate Linhartove značke. JUTRO POZABLJENIH NOVO MESTO -r Mohotje-va družba iz Celja pripravlja za danes, četrtek, 19. decembra, v Študijski knjižnici Mirana Jarca kulturni večer z naslovom Jutro, pozabljenih. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19. uri in bo posvečena 70. obletnici rojstva pesnika Franceta Balantiča, bosta prof. France Pibernik in akademski slikar Matej Metlikovič predstavila tri nove knjige, ki jih je letos izdala Mohorjeva družba in so posvečene spominu padlih, pobitih, prepovedanih, zamolčanih in pozabljenih slovenskih avtorjev. Krave v tercijalski pozi O fotografski razstavi dijaka Boruta Peterlina v avli Studijske knjižnice Mirana Jarca NOVO MESTO — Vse več mladih se navdušuje za fotografijo in med njimi jih ni malo, ki se z njo aktivno ukvarjajo, se pravi, da sami fotografirajo in sami izdelujejo slike. Da fotografiranje ni samo iskanje moti vo v in pritiskanje na sprožilec, lahko spoznajo že po nekaj letih dela v šolskih fotokrožkih, ki delujejo na mnogih osnovnih in nekaterih srednjih šolah. Ob dobrem mentorju, primernem likovnem znanju in talentu lahko ta ali oni naredi prve samostojne korake v svet fotografije res že v zgodnji dobi In komur pomenifotografiranje več kot samo hob-by, kdor seje odločil, da se bos fotografijo temeljito ukvarjal ta tudi kmalu spozna, da je fotografija lahko več kot »zapis« trenutka, kot dokument nečesa. Odkrije, da ima fotografija še druge lastnosti in vrednosti, poleg sporočilne Se likovno, estetsko in druge kvalitete. Se več, da s fotografijo lahko drugim pokažeš svet, kije tvoj intimni z njo lahko izpoveš svoja občutja, odnos do sveta ih okolja, v katerem živiš. Skratka, da s fotografijo lahko ustvarjaš. Eden takih mladih fotografov, ki so že zaslutili ustvarjalno/sporočilno moč fotografije pa tudi da je le-ta lahko umetniško delo, je tudi Borut Peterlin, dijak 3. letnika lesarske šole, ki deluje v okviru Srednje šole tehniških in zdravstvene usmeritve v Novem mestu. V avli Študijske knjižnice Mirana Jarca postavljena razstava njegovih fotografij, ki bo nimo, akvareli na listih iz srednje velikega risalnega bloka. Na tako velikem formatu pa prihajajo moti vi iz sveta, ki se gaje Borut odločil upodobiti do polnega izraza. Razstava ponuja na ogled njegove fotografske poglede na dolenjski podeželski kmečki svet, kjer se še pasejo krave z zvonci okoli vratu, kjer se čez mlinska kolesa še peni voda in kjer so še doma romantični dnevi z razlivajočo se sončno svetlobo med zaplatami oblakov. A vtor pa čisto realni svet tu in tam tudi smeši, ironizira, tako kaj poudari v rjasti barvi, ki na sicer čmo-belifotografiji deluje patina-sto. Tako je npr. na fotografiji s tremi kravami, od katerih je srednja v rjasti barvi. S tem je fotografija brž dobila tudi drugačen podnaslov, kot bi ga sicer imela; po avtorjevem prepričanju to niso več krave, ampak, glede na njihovo pozo, tercijalke. In tako naprej. Obiskovalec vsekakor mora prebrati tudi podnaslove, sicer bo na razstavi videl nekaj drugega, kot je mislili in »naslikal« mladi fotograf. I. ZORAN S šolo dvojno življenje Romov Romi iz Žabjeka pri Novem mestu še vedno med najbolj zaostalimi — Bršljinska osnovna šola se trudi z najmlajšimi — Novi pristopi — »Veliko daješ, malo dobiš« NOVO MESTO — Romi, ki živijo v Sloveniji, se med sabo zelo razlikujejo. Žabješki Romi sodijo med najmanj kulturno in socializacijsko razvite v Sloveniji. Kot nomadi, ki so prišli v Evropo iz Indije, sodijo v najnižjo romsko kasto, zato ostali Romi ne želijo navezovati z njimi trajnejših stikov. Na bršljinski osnovni šoli se ukvarjajo prav z žablješkimi Romi. Predstavniki šole obiskujejo starše v Žabjeku in jih prepričujejo, da bi otroke pošiljali v šolo. Pogosto naletijo na njihova nasprotovanja. Ravnatelj Anton Dragan pravi, da Romčki, ki pridejo prvič v šolo, ne poznajo slovenskega jezika, pa tudi svoj romski jezik znajo zelo slabo, veliko jih ne pozna niti osnovnih civilizacijskih navad. Prav zato je vstop v šolo za mladega Romčka velik šok. Naenkrat je prisiljen razmišljati v slovenščini, a ne obvlada dobro niti romščine. Pride v povsen novo okolje, kjer se navade in norme, ki so mu jih vcepili starši, izkažejo za popolnoma napačne. Začeti mora živeti dvojno življenje; v šoli živi takšno, kot ga uči učiteljica, v Žabjeku, kot so ga naučili starši. To je zelo naporno. Malce lažje je za Romčke, ki so že obiskovali vrtec. Na šoli imajo trenutno 43 šoloobveznih Romov. Redno ali občasno jih šolo obiskuje okrog 30. Do večjih izostankov prihaja večkrat tudi zaradi slabega zdravja Romčkov. Zmotno je mnenje, ki kroži med ljudmi, da Romom ne pride nič do živega. Zelo veliko jih ima pljučna, kožna in revmatična obolenja. Šolo obiskujejo predvsem otroci tistih Romov, ki so si zgradili dom in imajo vrtiček; otroci Romov zeliščar-jev, ki imajo barako, so že bolj neredni. Najhuje pa je z Romi, ki živijo popolnoma nomadsko življenje in se s šotorom selijo iz kraja v kraj. Otroci teh staršev ne obiskujejo šole. Na šoli niti nimajo pregleda, koliko je takšnih šoloobveznih otrok, vendar menijo, da jih je kar precej. Dosedanje šolanje Romov pa vendarle ni bilo zaman, trdijo v Bršljinu. Romi s šolo vendarle lažje dobijo službo in lahko opravljajo šoferski izpit. Napredek se vidi tudi pri otrocih, katerih starši so že obiskovali šolo, ti otroke redneje pošiljajo v šolo in imajo do nje drugačen odnos. Trenutno imajo na šoli le en čisto romski oddelek, prvi razred, kasneje se Romi pridružijo ostalim otrokom. Prvi razred poučuje Boža Antončič. Pravi, da je delo z njimi veliko težje, navaditi se moraš, da veliko daješ, dobiš pa malo. Vendar, če upoštevaš, da se ti otroci učijo izključno le v šoli, rezultat le ni tako slab. Dosedaj se z romsko problematiko izdelovalci učnih načrtov niso podrobneje ukvarjali, zato tudi ni bilo posebnih programov, ki bi bili prilagojeni za Rome. Nekateri celo menijo, da sodijo ti otroci v posebno šolo, vendar niso mentalno zaostali, imajo le občuten socializacijski primanjkljaj. Lani in letos so na bršljinski šoli začeli intenzivneje razmišljati, da bi naredili učne načrte, ki bi bili prilagojeni Romom. Pri tem projektu sodeluje tudi občinski m republiški Zavod za šolstvo. Lani so že poizkusili s projektom Vpliv glasbe na socializacijo Romov, ki gaje pripravil profesor Tome iz Ljubljane. V vrtcu in v šoli jim je s pomočjo glasbe uspelo zbližati Romčke med sabo, zbli-žalli pa so se tudi z učiteljico. Prisluhnili in zapeli so tudi romske pesmi. Ob otvoritvi prizidka, so pripravili svoj nastop tudi Romi, nastopali so na srečanju Romov v Novem mestu, redno pa pripravljajo tudi proslave, ki jih izvedejo doma v Žabjeku. S svojimi prispevki sodelujejo v romskem glasilu, ki ga izdaja romsko društvo. Antončičeva pravi, da mora Rome poučevati integrirano, preko petja, plesa in igre. Največ težav otrokom povzroča jezik. Zelo veliko dela individualno, z vsakim posameznim učencem. Poleg številčne ocene pa vodi tudi opisno. Verjetno bo potrebno vložiti še precej truda tako pri starših kot tudi pri otrocih, da bodo Romčki lahko kos istim šolskim zahtevam kot ostali otroci. Nedvomno pa pri tem šolniki ne bodo smeli povsem obiti njihove kulture in jezika. JOŽICA DORNIŽ ZA PODRUŽNIČNE ŠOLE NI DENARJA ČRNOMELJ — Ko so na tukajšnjem izvršnem svetu razpravljali o odlokih o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v občini, je bilo slišati tudi vprašanje o usodi opuščenih podružničnih šol. Denarja za njihovo vzdrževanje ni, še manj pa, da bi katero od njih usposobili za pouk v njej. Ker pa je slišati, da so vprašljiva tudi imena nekaterih šol, je izvršni svet predlagal, naj bi se poslej šole imenovale le po krajih, v katerih so. Prizadeti knjižničarji Čemu razvrednotiti knjižničarjevo delo? NOVO MESTO — O tem, da se knjižničarjem dela krivica, smo nekaj že pisali, prejšnji teden pa so o tem problemu povedali še knjižničarji sami na aktivu osnovnošolskih in srednješolskih knjižničarjev iz Dolenjske, Bele krajine in Zasavja, ..-Iti je bil na bršljinski osnovni šoli. Za začetek srečanja so si knjižni-‘čarji ogledali primer povezave ure ' fizike z delom v knjižnici. Vsi so bili nad uro navdušeni, še posebej pa ' učenci. S primerom so knjižničarji « hoteli podkrepiti svoje zahteve. Kot prvo jih moti, da je nova oblast razvrednotila njihovo delo, 1 saj po novem knjižničar ni oprede- ljen kot pedagog, čeprav je njegovo delo še kako pedagoško. Kdor vidi v knjižničarju le izposojevalca, ni v koraku s časom. Od sodobnega knjižničarja se zahteva, da je center vsega dogajanja na šoli in vodič v svet znanja. Prav tako jih je prizadela govorica, da bodo po novem dobivale šole knjige po nekakšnem univerzalnem seznamu, ki ga bodo pripravili na občini. Knjižničar, kije sedaj naročal knjige glede na povpraševanja na šoli, bo tako imel zavezane roke. Aktiv se je zavzel, da mora nakup knjig ostati v pristojnosti vsakega posameznega knjižničarja. J. D. KULTURI VEČ, A LE ZA PLAČE Slovenska vlada je minuli teden že drugič renominirala republiški proračun za leto 1991 in s to novo uskladitvijo, kot bi rekli manj učeno, je nekaj denarja pridobila tudi kultura. Tako bo ministrstvo za kulturo razpolagalo s 1.748,7 milijona tolarjev oziroma z okoli 355 milijoni več, kot je znašal prvotni proračunski del za kulturo. Povečanje, ki ga bodo porabili predvsem za izboljšanje plač v kulturnih zavodih zaposlenih delavcev, delno pa tudi za pokritje materialnih stroškov, je videti res veliko, vendar je vsakršna zavist ob tem, kot je nekdo že zapisal, popolnoma odveč. Če namreč proračun za slovensko kulturo pretvorimo v nemške marke, potem lahko sami izračunamo, daje bil prvotni (manjši) proračun po junijskem tečaju vreden 107,2 milijona DEM, sedanji (povečani) pa je po decembrskem tečaju vreden le še 46,8 milijona DEM. KMETIJSKA ZADRUGA KRKA MKZ »KRKA« - KRMILA Bršljin 16, Novo mesto PROGRAM DOPOLNILNIH MEŠANIC Sestavite si krmila sami, enostavno in ceneje! Dopolnite obroke za perutnino, prašiče, govedo, da bo doma pridelana krma dobro izkoriščena in vnovčena. Posebno v zimskem obdobju primanjkuje v obrokih beljakovin, mineralov in vitaminov. Vse to vam v TMK Novo mesto pripravljamo v obliki dopolnilnih koncentratov, ki jih sami zmešate s svojimi žiti in tako naredite krmila ali pa same v manjših količinah krmite h koruzni silaži, pesnim rezancem, žitom. Predstavljamo vam te t.i. superkoncentrate; BRO — D za piščance od drugega tedna do konca pitanja NS — D za kokoši nesnice Oba koncentrata zmešamo z mleto koruzo v razmerju 1:1 in s tako pripravljeno mešanico krmimo živali po volji. BEK — D za prašiče v pitanju in plemenske svinje Koncentrat zmešamo z mletimi žiti v razmerju 1:3(1 del BEK-D s tremi deli žit), s tako pripravljeno mešanico spitamo prašiča v 4 mesecih ob porabi 50 kg BEK-D. Ob silirani koruzi dajemo pitancem in brejim svinjam 0,5 kg/dan, doječim pa 1,5 do 2 kg. GD — 32 za krave molznice (brez uree) GD — 32 D za mlado pitano govedo (vsebuje 5% uree) GD — D za gov. pitance nad 200 kg (vsebuje do 15% uree) Te koncentrate polagamo h koruzni silaži v količini 1 do 3 kg/žival dnevno ali iz njih naredimo krmila, če jih zmešamo z mletimi suhimi žiti v razmerju 1 del GD-32 in 2 dela žit oz. 1 del GD-D in 3 deli žit. Vse mešanice lahko pripravite v mešalcih za krmila ali kar v mešalcih za beton, kjer naj se mešajo vsaj 5 do 7 minut. Mešanicam ni potrebno še posebej dodajati minerale in vitamine. Na voljo sta tudi mineralno-vitaminski mešanici VIMIN — K za krave molznice VIMIN — GP za govedo v pitanju Potrebne dnevne-količine so 100 od 150 g ali 4 do 5% v mešanicah. Vse navedene koncentrate proizvaja in prodaja MKZ KRKA v tovarni močnih krmil v Bršljinu in v svojih prodajalnah. Želimo vam uspešno rejo! Tehnolog ing. SILVA BEVC •*•*•**’ .\y TELEVIZIJSKI SPORED r-r-r ČETRTEK, 19. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 14.50 — 0.20 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike Šot SK A TV- 9.50 RAZVOJ MEHANIKE 10.15 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: KOSTI IN OKOSTJE 10.40 RISANKA 10.50 MOSTOVI 11.20 ZGODBE STIGA TREN-TERJA, švedska naniz., 6/6 12.20 VIDEO STRANI 13.30 DNEVNIK 1 15.05 VIDEO STRANI 15.15 MOZAIK MOSTOVI, ponovitev 15.45 SOVA, ponovitev 16.40 EP VIDEO STRANI 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ENTROPIJSKO NAČELO, ponovitev 17.30 V ČETRTEK OB 17.30 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE TELOVADKA, franc, nadalj., 7/10 19.05 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 M. Laurence: PO KATERI POTI DOMOV?, amer. nadalj., 1/3 21.10 TEDNIK 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.40 POSLOVNA BORZA 22.55 SOVA TAKSI, amer. naniz., 9/12 FLAIR, avstralska nadalj., 1/4 0.10 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (20. oddaja) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik SA — 20.00 Žarišče — 20.30 Paralaksa (nizozemska dok. serija, 2/5) — 20.55 Mali koncert — 21.05 Svet na zaslonu — 21.35 Retrospektiva: Iz slovenske dramatike: P. Kozak: Kongres (posnetek predstave Drame SNG Ljubljana) — 23.40 Yutel PETEK, 20. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.30 in 13.15 - 1.10 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLUB KLOBUK EVITA PERON, amer. nadalj., 4/4 EURORITEM, 20. oddaja 13.30 DNEVNIK 1 14.55 MOZAIK, ponovitev 15.25 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev TEDNIK, ponovitev 18.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 19.00 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 FORUM 20.20 SKRIVNOST CERRO TORRE, angl. dok. oddaja 21.05 TRGOVINA Z MAMILI, angl. nadalj., 3/6 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA: PRI HUXTABLOVIH, 21. epizoda amer. naniz. STARI DIVJI ZAHOD, amer. film LJUDJE POČENEJO VSE MOGOČE, 2. oddaja amer. varietejskega programa 1.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 17.10 Euroritem (ponovitev 20. oddaje) — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Vide-omeh (ponovitev) — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Žarišče — 20.30 Ex libris: O Juliju Betettu — 21.20 Mozart na turneji (13/13) — 22.20 Yutel SOBOTA, 21. XII. SLOVENIJA 1 8.20— 1.20 TELETEKST 8.35 VIDEO STRANI 8.45 TV MOZAIK 8.45 ANGLEŠČINA — FOLLOW ME, 31. lekcija 9.05 RADOVEDNI TAČEK 9.25 ZLATI ČEVELJČKI 9.45 PRAVLJICE IZ MAVRICE 10.05 ALF 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 9. REVIJA OBRTNIŠKI PEVSKIH ZBOROV SLOVENIJE 12.15 MOZART NA TURNEJI, zadnja oddaja 13.15 FORUM 13.30 DNEVNIK 1 13.40 KOSTUM-MODA-BALET-GA-LLUS, ponovitev 15.50 MARLBORO MUSIČ SHOW, ponovitev 16.20 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 BACH IN BOTTINE, kanad. film 18.45 PARALAKSA, ponovitev niz. dok. serije, 2/5 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.00 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 KOMU GORI POD NOGAMI 21.35 SOVA MURPHY BROWN, 3. epizoda amer. naniz. 22.00 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME ?? 35 SOVA- FLAIR, avstral. nadalj., 2/4 KAKO ZMANJŠATI ŽIVLJENJSKE STROŠKE, amer. film 1.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 12.15 Svet. pokal v alpskem smučanju: smuk (m) — 18.30 Teleski 90 — 19.00 Garfield in prijatelji —19.30 Dnevnik SA — 20.15 Filmske uspešnice: Zajtrk pri TifTanyju (amer. film) — 22.00 Veleslalom (posnetek iz Kranjske gore) — 22.30 Yutel HTV 1 7.10 Sporočila beguncem — 7.25 Dobro jutro, Hrvaška — 8.00 Poročila — 8.05 TV nadaljevanka — 9.00 Poročila — 9.05 TV šola — 10.00 Poročila — 10.05 Reportaže, Mirovne pobude — 11.00 Poročila — 11.05 Spored za otroke — 12.00 Poročila — 12.05 Vključitve, reportaže — 13.00 Poročila — 13.05 Reportaže — 14.00 Poročila — 14.10 Lj ubezenska afera (amer. film)—16.00 Poročila—16.10 Reportaže, vključitve — 17.00 Poročila v angleščini — 17.15 Fiškal (TV nadalj.) — 18.00 Poročila — 18.15 Dokumentarni program — 19.10 Na začetku je bila beseda —19.30 Dnevnik 1 — Politični magazin — Zakaj se bojujemo (amer. dok. serija) — 23.00 Dnevnik 2 — 23.50 Poročila v nemščini — 23.55 Poročila v angleščini — 0.00 TV izbor — 1.00 Poročila NEDELJA, 22. XII. SLOVENIJA 1 7.40 — 12.45 in 13.20 — 1.00 TELETEKST 7.55 VIDEO STRANI 8.05 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV TELOVADKA, franc, nadalj.,7/10 9.35 GLASBA SKOZI ČAS, 7/16 10.35 GARFIELD IN PRIJATELJI, ponovitev 11.05 PRIŠEL JE ČAS OKROG BOŽIČA 11.35 OBZORJE DUHA 12.00 CHARLIE CHAPLIN: ZA KULISAMI 12.30 DNEVNIK 1 13.35 KRIŽKRAŽ, ponovitev 14.50 JOHANN SEBASTIAN BACH, nemška nadalj, 5/8 15.30 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 POROČILA 17.05 KOT RIBA BREZ BICIKLA, franc, film 18.30 RISANKA 18.45 TV MERNIK 19.15 TV OKNO 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 P. Lužan: SANJARJENJE, TV igra 21.20 PODARIM - DOBIM 21.45 ZDRAVO 23.05 DNEVNIK 3, VREME 23.40 SOVA: RAZREDNIK, amer. naniz, 5/22 FLAIR, avstral. nadalj, 3/4 0.50 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: slalom (m), 1. tek ob 9.50,2. tek ob 12.50 14.00 Program HTV — 19.30 Dnevnik HTV — 20.00 Svet narave: Gran Paradi-so (angl. poljudnoznan. serija, 3/6) — 20.50 Drugačne zvezde: Puščavski pastiiji (potopisna reportaža, 6/6) — 21.20 Izbor filmov J. Tatija: Moj stric (franc, film.) -23.15 .- 23.45 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar —10.00 Nedeljsko dopoldne — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinski magazin — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program —21.35 Inozemska znanst.-popu-Tarna serija — 22.25 Dnevnik — 22.45 Športni pregled — 23.30 Glasbena oddaja — 0.30 Poročila 13.30 DNEVNIK 1 15.00 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.20 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 BOŽIČNA ŽENA, amer. drama 21.30 NAJ GRE TA KELIH MIMO MENE 21.45 JUTRI BO NOV DAN, dok. oddaja 22.05 DNEVNIK 3 22.40 OSMI DAN SOVA- V OBMOČJU SOMRAKA, 13. x epizoda amer. naniz. FLAIR, avstral. nadalj., 4/4 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.40 Podarim — dobim (ponovitev) — 17.00 Teleski 90: Pripravimo se na smučanje (ponovitev) — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik KP — 20.00 Želena ura — 21.00 Sedma steza — 21.30 Pesem je....Vlado Kreslin (2. oddaja) — 22.15 .... —23.00 Yutel TOREK, 24. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.40 in 13.35 - 2.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 POČITNIŠKI PROGRAM -SPORED ZA OTROKE 10.50 V ČETRTEK OB 17.30, ponovitev 11.50 ANGLEŠČINA - FOLLOW ME, 33. lekcija 12.15 SEDMA STEZA 12.45 OSMI DAN 13.30 DNEVNIK 1 14.50 VIDEO STRANI 15.00 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME,. 33. lekcija 15.25 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE * 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE MLADE 19.07 RISANKA j 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 1 19.55 VREME , 20.05 SVETA NOČ, SLOVENSKE JASLICE 21.20 NOVOSTI ZALOŽB 21.30 KELIH ZVELIČANJA 21.45 DNEVNIK 3, VREME 22.05 KRISTUSOVO OTROŠTVO, oratorij 23.45 TOLMIN: POLNOČNICA, prenos 1.00 PET BOŽIČNIH 1.15 GLEJ, SVETLOBA 1.35 IN NA ZEMLJI MIR LJUDEM 2.05 VIDEO STRANI SREDA, 25. XII. SLOVENIJA 1 8.35 — 0.15 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK, ponovitev ŽIV ŽAV EURORITEM 11.00 Murska Sobota: EVANGELIČANSKA MAŠA, prenos 11.55 Rim: URBI ET ORBI, papeževa božična poslanica 12.30 JESSIE NORMAN, božična simfonija 13.30 DNEVNIK 1 13.45 Z ZNAMKO OKOLI SVETA, kanadski film 15.30 SOVA, ponovitev 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 POROČILA 16.55 SLOVENSKA KRONIKA 17.05 MOZAIK, ponovitev BOJ ZA OBSTANEK KANADA, kanadska dok. oddaja 17.50 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA BOŽIČNA ZGODBA, amer. film 21.40 DARITEV BODI TI ŽIVLJENJE CELO... 21.55 DNEVNIK 3 22.25 EP VIDEO STRANI 22.30 SOVA: ALF, amer. naniz. MOJZES, 2. del amer. filma 0.05 VIDEO STRANI PONEDELJEK, 23. XII. SLOVENIJA 2 SLOVENIJA 1 8.35 — 13.30 in 13.15 — 0.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.20 VIDEOSTRANI 16.20 Mala Gloria (amer. nadalj., 3/4) —• 17.10 Euroritem (ponovitev 21. oddaje) — 17.30 Alpe-Jadran — 18.00 Božični koncert (prenos tz CD) — 19.00 Studio Maribor — 19.30 Dnevnik ORF — 20.00 Svet poroča — 20.45 Narcis brez zrcala (dok. oddaja) — 21.30 Hrestač (balet) — 23.05 Yutel »a \ j\fOVOL^,^o^: n** Nudimo vam: • finančno računovodske, razvojne, pravne, komercialne in druge poslovne storitve Vsem bralcem ter poslovnim partnerjem voščimo vesel božič in srečno novo leto 1992 jsfov^L zavarovalnica tilia d.d. novo mesto 68000 Novo mesto, Cesta heroiev 1 Tel.: 068/22-152, 24-615,23-726 Telefax: 068/28-031 Telex: 35-759 YU dosnm vsem zavarovancem, poslovnim prijateljem in bralcem Dolenjskega lista voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto 1992! Predstavništva: Črnomelj Kočevje Ljubljana Metlika Trebnje Agencije: ALJA, Krško KRIK, Trebnje BIO, Kočevje in zastopniki v vseh večjih krajih 1 Izdelujemo opremo iz tekstila, plastike in drugih materialov za avtomobile in počitniške prikolice po evropskih merilih, saj jih kupuje evropski trg... M 5l* . Z NAMI JE PRIJETNEJE, UDOBNEJE, MEHKEJE... Vesele božične praznike in uspešno novo leto 1992 voščimo poslovnim partnerjem in sodelavcem Delavci in vodstvo delniške družbe TO M d jraf 'f' TOVARNA OPREME d.d. MIRNA DOLENJSKI UST : J § I i i i i i i i i i i i 1 i 1 « i i i i l i i » i :s M Dragi zavarovanci! Skupaj smo preživeli uspešno poslovno leto. Vsem, ki ste nam zaupali, in tudi tistim, ki boste z nami v letu 1992, želimo vesele božične praznike, sreče in miru v letu 1992. i= zavarovalnica triglav.d ^ poslovna enota Novo mesto KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST | W: 1 1 1 I I i i i i « V.V.V.V.V.V.V.V.V/.VAV.V.V. I Jr ■!vXvXv i t Mercator Standard d.o.o. Novo mesto i; želi vsem zvestim kupcem vesel božič in srečno novo leto 1992 Posebna novoletna ponudba: 1. za nakup v vrednosti nad 1000 SLT (1 zavitek kave Mercator) 2. za nakup v vrednosti nad 2000 SLT (2 zavitka kave Mercator) 3. za nakup v vrednosti nad 3000 SLT (10% popusta) 4. predpraznična ponudba za določeno blago 20% ceneje <>o • - ► <><> ♦n MAT. IN OPREMA EXPORT-IMPORT d.O.O. I FILMI, FOTOAPARATI, FLEŠI, § Vesele božične praznike in srečno ter uspešno novo leto! | POSEBNA UGODNOST: | PRI NAS KUPLJENE | FILME RAZVIJEMO S BREZPLAČNO © foto adi color laboratorij § novo mesto, c. kom. stanet« 5 tel,: 068/26-130, p.p. 122 B A Abanka d. d. Ljubljana Odpiramo tekoče račune, žiro račune, vpogledne HRANILNE VLOGE Vaše denarno poslovanje uredimo v vsaki poslovni enoti ABANKE. Tolarska sredstva na tekočem računu, žiro računu ali vpogledni hranilni vlogi v mesecu decembru obrestujemo z 11,22% mesečno obrestno mero. Visoko obrestujemo vezane tolarske depozite Za enomesečno vezavo tolarskega depozita vam ponujamo od 18,70 do 18,99, za trimesečno pa od 18,99 do 19,19% mesečno obrestno mero. Višina obrestne mere rastp z višino vezanega zneska in časa vezave. Prodajamo in odkupujemo devizno efektivo V vseh enotah abanke lahko kupite ali prodate devizno efektivo po menjalnem tečaju, ki ga objavljamo dnevno. Zamenjujemo dinarje in opravljamo plačilni promet s Hrvaško V vseh enotah abanke lahko kupite dinarje. Prav tako lahko vaše dinarske obveznosti v republiki Hrvaški poravnate v vseh enotah abanke v tolarski protivrednosti, ABANKA pa bo izvedla dinarsko plačilo. SVETUJEMO IN POSREDUJEMO PRI PROMETU VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z borznimi posredniki abanke lahko kupujete in prodajate vse vrste vrednostnih papirjev. Pričakujemo vas na Dalmatinovi 11 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. Lahko jih pokličete tudi po telefonu (061) 302-440, 302-558, 302-065. VARUJEMO VAŠE DRAGOCENOSTI V agenciji ABANKE na Trubarjevi 65 v Ljubljani so znova na voljo bančni sefi v vseh treh velikostih in po ugodnih cenah. Delovni čas smo prilagodili vašim željam in vas vabimo, da nas obiščete od ponedeljka do petka od 9. do 12. in od 14.30 do 17. ure. Dragoceno darilo za vaše najdražje je lahko tudi plačilo enoletne najemnine bančnega sefa. VSEM VARČEVALCEM ŽELIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN USPEŠNO NOVO LETO 1992! Abanka BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI STP Novo mesto d.o.o. črmošnjice 5 b Tel. (068) 26-071 Fax: (068) 43-750 Trgovsko podjetje STP Novo mesto je odprlo svojo prodajalno s kavo in buteljčnimi vini na Prešernovem trgu 15 v Novem mestu z imenom STP — emonka. Povabljeni ste na pokušino kave EMONEC v prodajalno emonka! Vsem voščimo vesele božične praznike in srečno ter mirno novo leto 1992! Se priporočamo Stonovonjiko iadrugo Šentrupert P° POSLOVNEŽI — POZOR! Izkoristite izjemno priložnost in po ugodni ceni kupite 57,00 mž poslovnega prostora v strogem centru Trebnjega. Pokličite na Stanovanjsko zadrugo Šentrupert, tel. (068) 40-103 ali 40-031 BATERIJE, FOTO ALBUMI IN | OSTALA OPREMA ZA | AMATERSKO IN | PROFESIONALNO | FOTOGRAFIJO 1 1 \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\s\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\w\\\\\\v,w\\v SS 'alitpta senci Cy * & Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo vesel božič in srečno, zdravo in uspešno novo leto 1992. Se priporočamo! UMKMWMWMIWmm Ul j 0(10 J® m v M v v 'vfv' Vsem pravim poslovnim prijateljem želimo uspešno novo leto! ///////////////M^^ I ti vam v svojem salonu y v Rosalnicah 5 pri Metliki | nudi ^ kopalniški program KOLPA-SAN — od 16. 12. 1991 do 31. 12. 1991 Vj NOVOLETNI POPUST I ti _ 20% popusta na izdelke/.kvalitete ob ta- ti v kojšnjem gotovinskem plačilu ti obročno odplačevanje za izdelke I. kvali- ti tete 1+2 brezobrestno | — 35% popusta za izdelke II. kvalitete (koli- ti I čine omejene) ti — 60% popusta za opuščene programe kopalnih kadi in ostanke od izvoza (količine ti omejene) ti Poleg programa KOLPA-SAN in KOLPA-KER 'ti ti po vam nudimo po ugodnih cenah keramične ti ^ ploščice, sanitarno keramiko in armature. p Se priporočamo! ti KOLPA, d.d., Metlika ti Rosalnice 5 ti tel.: 068/58-273, 58-292 ^ fax: 068/58-180 I Salon je odprt: ti vsak dan od 8.00 do 16.00 ti ob sobotah od 8.00 do 12.00 ti. Vesel božič, mirno, srečno in uspešno novo leto! 'V//////////////////////^^^ p SOP IKON Industrija klimatsko odpraševalnih naprav, p.o. 68311 Kostanjevica na Krki Krška cesta 6 Delavski svet podjetja razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba tehnične ali ekonomske smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — znanje enega tujega jezika (nemški, angleški, francoski ali italijanski) Kandidati morajo ob prijavi predložiti program dela za mandatno obdobje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in program dela pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOP IKON Kostanjevica na Krki, Krška cesta 6, 68311 Kostanjevica na Krki, s pripisom »Za razpisno komisijo.« Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po sprejetju sklepa o izbiri. V AVTO GALANTERIJA Gotna vas, tel.: (068)25-585,22-643 fax: (068)25-585 nagrajuje bralce Dolenjskega lista Pokrovitelj naše nagradne igre je zasebno podjetje AVTOGA-LANTERIJA, iz Novega mesta, Ob potoku 10. AVTOGALAN-TERI JA izdeluje izpušne cevi za vse vrste osebnih avtomobilov po najnovejši tehnologiji robljenja, z garancijo evropske kakovosti in seveda s takojšnjo dobavo. Tudi ta teden bodo tri izpušne cevi podarili trem izžrebanim naročnikom. Če vaše izpušne cevi še ni potrebno zamenjati, vas bodo v AVTOGALANTERIJI potrpežljivo čakali eno leto. To pa je tudi dovolj časa, da boste v našem uredništvu dvignili potrdilo, da se je sreča pri žrebu nasmehnila prav vam. Nagrajenemu Ferdu Omanu, Trata 16, Kočevje, Jožetu Škofu, Birčna vas 8 b, Novo mesto, Tončki Grahek, Kočevje n.h. Črnomelj, iskreno čestitamo in jih pričakujemo v našem uredništvu na Glavnem trgu 24 v Novem mestu. Avtogalanterija, Novo mesto, Ob potoku 10, želi vsem strankam, poslovnim prijateljem in bralcem Dolenjskega lista vesele božične praznike in mirno, srečno ter uspešno novo leto 1992! I r Občankam in občanom, podjetjem, obrtnikom in drugim ustanovam, ki delujejo na območju občine Trebnje in dajejo svoj prispevek za napredek in razvoj občine, voščimo vesel božič in srečno novo leto. V letu 1992 želimo vsem veliko delovnih uspehov, dobrih poslovnih rezultatov in obilo osebne sreče ter prijetno praznovanje v pričakovanju novega leta. SKUPŠČINA IN IZVRŠNI SVET OBČINE TREBNJE Vsem svojim članom, simpatizerjem in ljudem dobre volje želimo ob prihajajočih božičnih in novoletnih praznikih veliko božjega blagoslova, notranjega miru ter upanja v boljši svet od sedanjega. Slovenska kmečka zveza — Ljudska stranka Črnomelj Slovenski krščanski demokrati Črnomelj Demokratska stranka Črnomelj Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov občine Metlika želi vsem bralcem Dolenjskega lista in vsem ljudem dobre volje vesele božične praznike, v novem letu 1992 pa čimveč uspeha v prizadevanju za boljši jutri vseh ljudi v samostojni Sloveniji. Za vas. ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programov za sodobno poslovanje! RAČUNALNIŠKI INŽENIRING FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: OSNOVNA SREDSTVA, OSEBNE DOHODKE, EVIDENCO KREDITOV, KADROVSKO EVIDENCO, EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV, KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE, FAKTURIRANJE, MALOPRODAJNO IN VELEPRODAJNO KALKULACIJO Z OBRAČUNI DAVKOV, DROBNI INVENTAR, EVIDENČNO DOKUMENTACIJO, PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB. Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 100 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. Podrobne informacije na telefon (063) 27-217, fax /063)27-511 (Zlatko Gruber) Mercator Mednarodna trgovina d.d. Ljubljana, Titova 137 VABI K SODELOVANJU KV kuharje Zaželjene so večletne delovne izkušnje ter obvezno znanje tu-jega jezika. K vlogi priložite dokazilo o izpolnjevanju pogojev. Primerne kandidate bomo zaposlili v naših delovnih enotah v tujini. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh. Vesel božič, mirno, srečno in uspešno novo leto! URARSTVO ANTON NOVAK Gt»n trg I8 • 68000 NOVO MESTO • SLOVENIJA • tef. 068/26-2 78 Metlika, CBE 1/b, tel. (068) 58-460 Breza, trgovina z gradbenim materialom vam v času od 15. do 31. decembra nudi poseben novoletni popust: 10% pri nakupu nad 3000 SLT 5% pri nakupu z naročilnicami stanovanjskih zadrug Vsem svojim strankam želimo vesele božične praznike ter srečno in mirno novo leto! Delovni čas: vsak dan od 8. — 18. ure ob sobotah od 7. — 12. ure Obiščite nas in se prepričajte o ugodnih cenah! Vesel božič, srečno novo leto! KOVINOPLASTIKA ^07 Cesta 19. oktobra 57 • pošta: 61386 Stan trg pri Ložu • železniška postaja Rakek • tel. 06 1 707-422 31588 loz yu • telefax: 061 708-466 ^ industrija kovinskih in plastičnih izdelkov \ I »KOVINOPLASTIKA LOŽ« nudi Qd 9. 12. 1991 do 9. 1. 1992 20-odstotni tovarniški novoletni popust za vse tipe predalnikov REGA Kupite jih lahko v trgovini NOVOTEHNA Novo mesto Kovinoplastika Lož • telex: ! P •IMNMMI J : : Skupščina občine Krško in Izvršni svet skupščine želita *te j#* : : : vsem občanom, podjetjem, zavodom in drugim organizacijam, ki živijo in ustvarjajo na območju občine Krško, vesele božične praznike, v novem letu 1992 pa osebne sreče, delovnih in poslovnih uspehov. v i : NAGRADA V SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 47. nagradnevkrižanke izbral JOŽETA JAKŠO iz Semiča in mu za nagrado dodelil knjigo Slavka Dokla Uskoška princesa. Nagrajencu čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 31. decembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 680Q0 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 49. NAGRADNA KRIŽANKA st. 49 REŠITEV 47. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 47. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: LOKVA, PAS, IDRIJČANI, SLO, DINAR, TOGA, MOL, MIKLAVŽ, IM, DON, ALIANSA, ANANAS, TT, ATO, NERO, DVOREC, AMILAZA, IZIDA, PILON, DANAJEC, ARAGO, IRAVADI. musLj Emancipirane ženske so avše, ki želijo svobodo za ceno moškega suženjstva. A. STRINDBERG Zavedni katoličani, laiki, nevarnost vidimo v institucionalizirani revoluciji in v institucionaliziranem božjem kraljestvu. E. KOCBEK Kako so ljudje slabotni in medli, ko ljubijo! M. MA E TERLINCK £ L W ftj. f. DL' AKT S — ZNANI IT OPERNI TENORIST (LUCIAN0) ALBANSKI KNJIŽEVNIK IZMAKED0- NUE(MURAT) KRAJ V DOLINI KRKE JuSr ! NMSKA2 AVTORICA SCENARUA SILOVITA JEZA POLOŽAJ EG BOGINJA NEBA METER > ! MEZZOSO- PRANISTKA (MARUANA) M F < P vi ik » Skooa GRŠKA Črka RAZVIT OBESEK V ŽIVALSKI KOLONU! STARA PRESTOL- NICA BABILONIJE RUŠA MIT DUŠA UMRLEGA NEKDANJA PRESTOL- NICA # 1 > JAPONSKE POZITIVNO NAELEKTREN ION PRIPADNICA IRANSKEGA NOMAD- SKEGA PLEMENA ZNAK ZA ELEKTRIČNO POLJSKO JAKOST V URADNI JEZIK DRŽAVE IZRAEL MAKEDONSKO KOLO VRSTA MLEČNE PUACE PRIPAD- NICA PLEMENA AVAR0V PLEMIŠKI NASLOV KONICA ZDRAVLJE- NJE ARABSKI SREBRNIK PRETEPAČ ETUI FILM. IGRALKA NIELSEN0VA UDAV ZAČIMBA MIT KRALJESTVO MRTVIH VRSTA DRAGOCENE TKANINE N0MEN NESCIO VMESNA STENA SELIŠKAR TONE KLAVIR ATLETSKA DISCIPLINA BESEDE BREZ POUDARKA DL M0ST0VŽ Raje imajo psa kot pa otroka Nemci se soočajo s svojo tradicionalno neprijaznostjo do otrok — Milijon trpin-_______čenih otrok — Nova zakonodaja za zaščito njihovih pravic »V najem dajem apartma z dvema spalnicama in s posebno sobo, primerno za otroke ali psa.« Tako seje glasil mali oglas v enem od bonskih lokalnih časopisov, kije pritegnil pozornost novinarja tednika Newsweek. Pogledat je šel in izkazalo se je, da je bila tista posebna soba navadna luknja brez oken pod stopniščem. Vsekakor primerna le za psa. Kako je potem mogoče, da je oglaševalec prisodil, da bi bila primerna tudi za otroka? Pri Nemcih naj bi to niti ne bilo tako čudno. Nemška hladnost do otrok je pač dejstvo, zanj imajo celo posebno besedo - »Kinderunfreund-iichkeit«, kar bi lahko prevedli kot ne-prijateljstvo do otrok. Izkušnje kažejo, da niso ciniki tisti, ki pravijo, da imajo Nemci raje pse kot otroke. Malokdo bi brcnil ščenc, pri otrocih pa ni tako hudih zadržkov, bi lahko sklepali po žalostnih številkah, ki jih navajajo socialni delvci in se z njimi vse pogosteje ukvarja tudi tisk. Znani nemški tednik Der Spiegel je nedolgo tega objavil, da je vsako leto nič manj kot 400.000 otrok podvrženih zelo slabemu ravnanju in krutosti staršev in skrbnikov. Nemška zveza za zaščito otrok navaja več kot še enkrat višje številke in govori o najmanj milijonu trpinčenih otrok. »To je škandalozno,« trdi ministrica za mladino Angela Mer-kel. »Mi, Nemci, lepše ravnamo s hišnimi živalmi kot s svojimi otroki.« Neprijaznost in grobost do otrok se kaže na različne načine. Starši strogo kaznujejo otroka že za slabše obnašanje, trgovci nočejo postreči otroku, ki si kaj želi sam kupiti, lastniki zemnljišč ne dovolijo, da bi se otroci igrali na travnikih. Večkrat se zlovoljen odnos zakrije za preveličano skrbnost. In tako lahko slišite nadvse zaskrbljeno vpraševanje, kaj je z vašim otrokom narobe, daje tako hudo nemiren, v resnici pa žele povedati, da otroka odpeljite stran, ker jih moti. Ni lahko najti razloge za takšno ravnanje. Mnogi sociologi pravijo, da so Nemci postali prehudi materialisti in so preveč zaposleni s pridobivanjem gmotnih dobrin, da bi se lahko ukvarjali še z otroki. Življenjski stroški v Nemčiji so res med najvišjimi v Evropi. Da si sodobna nemška zakonca lahko nabavita sijoči novi BMW ali si privoščita počitnice kje v eksotičnem delu sveta, morata trdo delati. Če pride otrok, potem mora mati običajno opustiti svojo službo in postati gospodinja. To pa sodobnim Nemkam ne diši preveč. Nič čudnega ni, da je v Nemčiji vse manj rojstev, saj pride v povprečju na družino Kamera je skozi zavese pokukala v enega salonov za pse v Duesseldorfu, kjer je tremnodlaki domači ljubljenec deležen posebne nege. Ciniki pravijo, da tudi večje ljubezni kol otroci le še 1,4 rojstva in daje skoraj polovica vseh nemških zakoncev brez otrok. Nekateri iščejo razloge v značaju Nemcev. Opozaijajo, da otroci, ki so po naravi nemirna in igriva bitja, motijo prirojeni nemški čut za red. Drugi vidijo razloge v zgodovini in dokazujejo, daje Hitlerjeva glorifikacija dobre arijske matere stigmatizirala materinstvo in otroke. Najpreprostejša razlaga je hkrati tudi najbolj zaskrbljujoča, najlepše pa jo je izrazil nek bonski učitelj, kije dejal: »Na splošno nismo odprti in prijateljski ljudje.« Povečana skrb za zaščito pravic otrok le kaže, da se spreminja doseda- SVET V ŠTEVILKAH - SVET 'J ŠTEVILKAH - SVET V ŠTEVILKAH ?c PRAVICE IN SVOBOŠČINE Kako spoštujejo Človekove pravice TViVčVčV.Vijj vLIv^VAVTAvj Mm ‘vIva ii * š .'v.jšvišv' v iV, ,',V| V.ViV V.VkViV w!‘\'. V-‘v ' v.v,v,v,,v\y 29 pB r.v.svAv. .\\\y 8 ? SjSs..v.v.\,w 4 AVSTRIJA I-ECI.TA ITALIJA JUGOSLAVIJA MADŽARSKA BOLGARIJA DL-Ni H Agencija Združenih narodov za razvoj je objavila seznam 88 držav sveta, na katerem so države razvrščene glede na stopnjo spoštovanja človekovih pravic in zagotavljanja državljanskih in političnih svoboščin, ki jih določajo mednarodne konvencije. Države so ocenili s pomočjo 40 meril, spoštovanje vsakega pa je dalo eno točko. Švedska je z 38 točkami prišla v vrh kot država z naj višjo stopnjo svoboščin, Irak z nič točkami pa na dno. Graf prikazuje stopnjo svoboščin v našem širšem okolju. Slovenije niso ocenjevali, ker pač ni priznana kot država, zanesljivo pa bi se uvrstila vište, kot seje balkanski »raj« bratstva in enotnosti, kije pristal na 58. mestu. Ce bi oceno pripravljali zdaj, pa bi Jugoslavija padla še nižje. nja splošna neprijaznost do otrok. Bolj ko se Evropa združuje, bolj Nemci počasi prevzemajo liberalnejše poglede o vzgoji, o ženski vlogi in o družini. Zganil seje tudi nemški parlament in je pripravil predlog nove zakonodaje, ki naj bi zaščitila otroke pred njihovimi.lastnimi starši. Prepoveduje staršem, da bi se grobo znašali nad otroki, jim trdo navijali ušesa ali jih pretepali. Zaščitne zakone so predlagali zato, da bi nemško socialno prakso približali standardom, ki jih' predpisuje konvencija Združenih narodov o pravicah otroka, ki jo je Nemčija podpisala lani. »To lahko sproži tudi konflikte v družini,« je zapisala liberalna Die Welt. Otroci bodo o svojih pravicah podučeni in v vrtcih in šolah jim bodo povedali, da lahko prijavijo starše, če z njimi grdo ravnajo. Zaradi vsega tega lahko pride tudi do zlorab s strani otrok. Roditelje bi lahko izsiljevali, češ če mi ne date denarja za zabavo, bom javil policiji, da me pretepate. Vzdušje ob takšnih odnosih v družini gotovo ne bi bilo prijetno za nikogar. Ker ni prave prisrčnosti med starši in otroki, se zdi razumljivo, da se vse manj zakoncev odloča za več otrok. Nemška vlada je ukrepala s propagandnimi akcijami prek množičnih medijev. Namenila je tudi denar za otroške dodatke. Mati prejema 900 mark za vsak mesec materinstva do 18 mesecev otrokove starosti. Vendar ne propaganda niti denarne nagrade niso kaj prida spremenili zaskrbljujočega stanja. Spremeniti se bo moralo še marsikaj v glavah in srcih Nemcev, da bo neprijaznost do otrok izginila iz njihovega življenja. Morda bi se kazalo vprašati, koliko »kinderunfreundlichkeita« se je udomačilo tudi pri nas. MiM (Vir:Newsweek) Kdor živi samo za svoje zadovoljstvo, komur so čuti neobrzdani, kdor je pri jedi nezmeren, kdor je slabič in nezanesljiv, tega bo smrt porušila, kot veter zruši slabotno drevo. G.BUDA Humor lahko razkroji in si ukloni vsako trdno določeno obliko; humor je sprevračanje in uničevanje vsega, kar je v dejanskosti objektivno trdno. F.HEGEL Človek pozna samega sebe samo toliko, kolikor pozna svet; svet pozna le v samem sebi in samega sebe se zaveda le v svetu. J.W.GOETHE če s svojim razodevanjem življenja kot ljubeč človek iz sebe ne narediš ljubljenega človeka, tedaj je tvoja ljubezen nemočna, je nesreča. K. MARX Pesnikova naloga je težja, kot je kdajkoli bila. F. FEHER Jezik ni le sredstvo za izražanje, temveč je izražanje življenja samega. B. DEBENJAK Resnica je v naših krikih bolečine in v našem obupu. M.MAETERLINCK Strah pred Eto Dodatnih 16000 poli-cajev za varnost Španija je že vsa v olimpijskem pričakovanju, polikana in umita čaka, da bo z olimpijskimi igrami v Barceloni stopila v središče zanimanja svetovne javnosti. Za bleščavo pa je skrita tudi temna senca, strah pred terorizmom. Predvsem se boje, da bo baskovska teroristična organizacija ETA poskušala olimpijski sijaj zaviti v črnino. ETA, ki se z nasilnimi sredstvi bori za baskovsko neodvisnost, ima letos ng vesti že nekaj hujših terorističnih akcij in 36 Človeških življenj. Čeprav njena moč še zdaleč ni več takšna, kot je bila pred leti, pa so skrajneži v tej organizaciji le nevarni in prav lahko bi se v njhovih glavah skuhal kakšen krvav načrt. Zato so se Španci še posebej pripravili za varnost udeležencev in gostov olimpijskih iger. Med ukrepi je tudi ta, da so policijske sile povečali za 16.000 posebnih policistov, ki bodo v okolici Barcelone in v mestu samem skrbeli za varnost. Kaj zmorejo, so pokazali že na nedavni konferenci o miru na Bližnjem vzhodu v Madridu, ko so varnostne ukrepe izpeljali na najvišjem mogočem nivoju. Etini teroristi bodo imeli vsekakor izredno težavno nalogo, če bodo kaj poskušali; kakšno bo počutje gostov in športnikov, pa bomo videli. Črni tujci v domovini V Sovjetski zvezi živi več tisoč temnopoltih državljanov, ki se počutijo odrinjene — Prikriti rasizem V deželi, kjer so lepe besede dolgo prekrivale resničnost in je vladalo bratstvo med narodi in rasami, se je s polomom dežele vred raztrgal tudi ta lažni mit. V Sovjetski zvezi, o nji namreč teče beseda, sta se pojavila tako nacionalizem kot šovinizem in rasizem. Če so mednacionalne napetosti zaradi znane etnične pisanosti gigantske države nekako razumljivi, pa je manj razumjiv rasizem. Od kod vendar črnci v Sovjetski zvezi? Pa so in njihov položaj je, kot sami pravijo, vse slabši. Med prevladujočim svetlopoltim prebivalstvom živi nekaj tisoč temnopoltih državljanov. To so zvečine sadovi zvez med študenti iz Afrike in domačinkami, nekaj pa je tudi potomcev črncev, ki so se v dvajsetih in tridesetih letih preselili iz Amerike v Sovjetsko zvezo, kjer so upali najti enakost in pravico. Črnci v Rusiji niso novost. Znano je, da seje v žilah velikega ruskega pesnika Puškina pretakalo nekaj črnske krvi; njegov ded po materini strani je bil Etiopijec. Vendar so bili vse do petdesetih let temnopolti državljani izredno redki in so uživali spoštovanje ostalih. Odnos do temnopoltih seje začel spreminjati po letu 1957, ko je po mednarodnem mladinskem kongresu v Mosk- Nevarne mušice Polja skoraj uničena — Škropiva neučinkovita Sodobni način kmetovanja je tradicionalno raznolikost rastlin na poljih zavrgel. S širnimi polji monokultur je tudi pridelek naenkrat postal večji, a s tem seje porušilo prirodno ravnovesje. Tak primer se je zgodil letos v Kaliforniji. Plantaže monokultur so napadli roji belokrilatih mušic. Prvič so opazili večje število mušic že junija, v avgustu pa so se silno razmnožile, daje bilo nad polji videti velike bele oblake teh insektov. Lotile so se melon, pomaranč, limon, solate, korenčka, zelja, prizanesle so edino belušem. Povzročitelj katastrofe je komaj tri milimetre velika belokrilata mušica, ki sesa iz rastline sok. Čez čas rastlina oveni in na koncu odmre. Najprej so se skušali rešiti nadloge s škropljenjem, žal pa obstoječa škropiva niso nič zalegla, zato so svetovali kmetom, naj nemudoma preorjejo njive, da bi lahko mušicam vzeli hrano in jih uničili. Nek strokovnjak je celo predlagal naj poskušajo nadlogo zatreti z naravnim sovražnikom, na polja naj bi vnesli neko oso brez žela. Vendar bi bil to prav tako grob poseg v naravno ravnovesje. Sedaj iščejo naravno škropivo, vendar ta postopek predolgo traja, mušic pa je iz dneva v dan več. Kalifornija oskrbuje čez zimo skoraj ves ameriški trg z zelenjavo in sadjem, zato seje na trgu že zmanjšala ponudba in se povečale cene. Rešitve pred mušič-jo nadlogo še niso našli, zato bodo hujše posledice šele sledile. Najbrž bo le treba uporabiti sintetična škropiva, ki so sicer prepovedana, a to bi bila lahko le začasna rešitev. Narava vrača človeku. J. D. (Vir:Time) vi ostalo za udeleženci kongresa veliko nezakonskih otrok. Okolje jih ni sprejemalo, matere sojih zvečine zapustile in otroci so prišli v sirotišnice. Stvari so se še poslabšale po letu 1960, ko so v Sovjetsko zvezo začeli prihajati študentje iz tretjega sveta. Od glasno razglašane enakosti seje resničnost precej razlikovala. Okolje ni sprejemalo ne mešanih zvez med afriškimi študenti in domačimi dekleti ne otrok iz teh zvez. »Za nekatere Ruse je ženska, ki ima otroka s črncem, navadna prostitutka, otrok pa nič prida,« pravi temnopolti Matemu, študent na moskovski medicinski akademiji. Natalija Krilova, znanstvena raziskovalka in zgodovinarka na Sovjetskem znanstvenem inštitutu za afriške študije, pravi, da so sovjetski črnci diskriminirani kljub poudarjanju enakosti v socializmu in kljub temu, daje Sovjetska zveze zelo rada oponašala Zahodu rasizem. »Imamo zelo malo stikov z zunanjim svetom, zato sprejemamo napačne, stereotipne informacije o vseh, ki so drugačni od nas,« pravi Krilova Črni Rusi se boje, da ne bodo nikoli v celoti enakopravno soudeleženi v življenju sovjetskih državljanov. Določena službe so zanje nedosegljive, politična kariera prav tako. Izolacija črnih Rusov se povečuje. Da bi se lažje vključevali v družbo, mnogi črni Rusi lažejo, kdo so. Nočejo biti afriškega porekla in se raje porglašajo za ameriške črnce. 25-letna Marina Ekoku, katere oče je Nigerijec, se ljudem predstavlja kot črnka iz Amerike, v resnici pa je rojena v Rusiji in ni bila nikoli v življenju v tujini. »Ljudje so bili vsakič presenečeni, če sem jim povedala po resnici, da sem Rusinja.« Med mladimi ruskimi črnci se pojavlja težnja, da bi se organizirali. Kakih 100 peterburških črncev pripravlja nepolitični klub, ki naj bi pomagal temnopoltim. »Sami si bomo morali pomagati,« pravi Zajatski, pobudnih ustanovitve kluba. »Mislim, da nas Rusi ne bodo nikoli povsem sprejeli za svoje. Življenje tukaj bo za nas težko in mnogi bi radi odšli. A problem je, da smo končno le Rusi.« S MINI ZANIMIVOST: Š® NAJSTAREJŠA NA SVETU _■ Egiptovski in ameriški arheologi so našli ostanke veijetno najstarejše pekarne na svetu. Nedaleč od Kaira so v bližini piramid odkrili pekarno, v kateri so v času gradnje piramid pekli kruh za desettisoče delavcev. Znano je, da je pri gradnji piramid sodelovalo okrog 30.000 delavcev, zanje pa je bilo treba vsak dan napeči ustrene količine kruha, kije bil ob čebuli in česnu glavno živilo starih Egipčanov. Ostanki pekarne kažejo, daje bila kos zahtevni nalogi, da pa je bilo delo v nji zelo težavno. Hlebci kruha so iz pekarne prihajali pred več kot 4.500 leti. Tudi najbolj intenzivna menjava kulturnih dobrin in idej ne more brisati jezikovnih in nacionalnih meja. Nasprotno, utrjuje jih. B. GRABNAR I vaSa. vaša zgodba - vaša zgoaoa — ^ zgoaoa ;: R.P.. RDEČI ŠKORENJČKI Nedeljsko jutro je bilo deževno in megleno, kot nalašč za lenarjenje in drobne nežnosti, in stanovanjsko naselje je še spalo in drhtelo od sanj, ko sem jaz že vstala, na hitro spila kavo in se lotila dela. Sem namreč priložnostna čistilka in čistim stanovanjske bloke, te betonske ter-mitnjake, da kaj malega zaslužim. Vstajam zgodaj zjutraj zato, da ne srečujem ljudi, ko čistim za njimi in pobiram cigaretne ogorke, razmetane vsev-^ prek, odstranjujem žvečke, pri-X; lepljene na tlak, ali pobiram v krompirjeve olupke, nemarno so njihove malhe bolj prazne, saj je še uporabnih reči vse manj. Nekaj časa smo jih preganjali, a smo odnehali in so postale del folklore naselja. | Takoj sem vedela, da so Hele- ^ nini, ki živi v tretjem bloku, v Spomnila sem se, kako je vzvišeno hodila v nedeljskih jutrih § Ko sem to jutro premikala kontejnerje in jih postavljala v vrsto, sem na vrhu zadnjega zagledala črno vrečko. Skušala _________________________________ sem jo potisniti v ozko odprtino, Samo pete'je treba popravili in a ni Šla Odprla sem jo in zagle- 50čf0 kot novi. Prebarvaj jih v dala rdeče Škorenjčke Z OŠllie- firnn in snpl hn.i nhutn 7.n Utiri I »Vzemi jih! Že štiri leta hodiš v ^ mimo mene, vsa eksotično nadi šavljena. Pravijo, da se ukvarja s preprodajo deviz. Nenadoma_ me je prešinilo: dala rdeče škorenjčke z ošiljenimi petami. Made in Ilaly, ech tes lcder. ^ mimogrede zalijem fikus v pe-Xj tem bloku. Ne vem, čigav je bil, X; zdaj je zapuščen in od vseh po- zabljen stisnjen v kot ob stopnicah. Uspelo mi ga je oživiti in to nedeljo je razvil nov list. X; V prostoru , kjer so zabojniki X; za smeti, je razdejanje. Včeraj X; popoldne so v njem spet brskale X; ciganke, potem pa so, kot je nji-X; hova navada, obsedele na svojih N; širokih krilih na zelenici pred X; naseljem in sortirale odpadke: X; ostanke s hrano v eno bisago, ^ odvržena oblačila v drugo. Letos istih škornjih. Nihče ne bo vedel. ^ črno in spel boš obuta ža štiri ^ leta.« ^ Vzela sem vrečko in jo skrila KS v vedro. Kaj vem, zakaj, saj so S bili škorenjčki odvrženi v smeti. \S Pognala sem se v svoje stanova- >X nje in dvakrat zaklenila. Potem S sem jih obula. Kot bi bili nareje- S ni zame. Ksa vznemirjena sem 5X se lotila bravanja škorenjčkov. § Prebarvala sem jih § im jih v črno, naj- ss prej enkrat, pa se enkrat in se \X enkrat, a nikakor niso postali !X črni, marveč so dobili nekakšen \X rjavkasto črn odtenek. ^ Naslednji dan sem odšla v ^ njih na sprehod po kostanjevem X$ drevoredu. Odpadli listi so se mi X; zazdeli kot velika rdeča srca, ki jih tarem s koničastimi petami. ^ POTA m stu? Streli potešili gnev in obup Šest let zapora za Jožeta Dornika — S tremi streli iz neposredne bližine umoril 35-letno Marijo Blaževič — Na obravnavi odklonil zagovor_ BREŽICE — Senat novomeškega sodišča, ki mu je predsedovala Ljuba Tiranje 41-letnega prodajalca na bencinskem servisu Jožeta Dornika, doma iz Brežic, očeta štirih otrok, obsodil na 6 let zapora. Možakar, kije bil v priporu med lanskim 14. oktobrom in 13. novembrom ter od S.novembra letos dajje, je lanskega oktobra zvečer v svojem stanovanju na Finžgarjev! ulici v Brežicah s streli iz predelanih pištol in lovske puške z odžagano cevjo umoril 35-letno Marijo Blaževič. Nanjo je streljal iz neposredne bližine vsaj trikrat, enkrat jo je zadel v čelo, drugič v uho in tretjič v bok, Blaže viče vaje hudim ranam podlegla čez šest dni v brežiški bolnišnici. dežurni poročajo OB USNJENO DENARNICO — Neznani storilec je 10. decembra ob 12.40 iz odklenjenega osebnega avtomobila Splitčana Damira Korace, parkiranega na bencinski črpalki na Otočcu, odnesel usnjeno denarnico s sedemimi tisočaki gotovine. IZIGINILI ŠKORNJI — Istega dne je nekdo iz garderobne omare v športni dvorani pod Marofom zmaknil ženske škornje in tako Martino Hribar iz Velikega Gabra oškodoval za 3.000 tolaijev. KDO JE RAZBIJAL STEKLENINO? — 13. decembra zvečer je nekdo s prijateljema popival v bifeju v Meniški vasi. Veseljačenje je začinil z razbijanjem kozarcev, zatem pa seje s prijateljema odpeljal neznano kam. Razbijača še iščejo, škode, ki jo je povzročil, pa je kar za 41.000 tolaijev. VLOM V BARAKO — V noči na 13. december je nekdo vlomil v barako na delovišču nove novomeške porodnišnice. Odnesel je motorno žago in ročno električno žago, oboje vredno skupaj 20.000 tolaijev. ODNESEL DEVIZE IN TOLARJE — Neznan predrznež je 9. decembra vlomil v stanovanjsko hišo Jožeta Mama iz Trebnjega in mu odnesel za 36.000 tolarjev denaija v naši in tuji valuti. ODNESEL OSEM CEVI — Prve dni decembra je nekdo iz ograjenega skladišča novomeške Novotehne v Metliki odnesel osem stavbnih cevi, dolgih 6 metrov, in tako trgovce oškodoval natanko za 19.366.00 tolaijev. II H TATOVA NAPOSLED ZA ZAPAHI (i NOVO MESTO — V zadnjih številkah našega lista smo večkrat pisali o številnih tatvinah po novomeških bolnišnicah in zdravstvenem domu, koder je neznanec s pridom izkoriščal nepazljivost občanov in jim jemal denar, zlatnino, ure in druge vrednejše predmete. Novomeškim policistom je naposled uspelo odkriti storilca, za zapahi sta se znašla 17-letni Z. B. in kletni R. B., oba doma iz Žabjeka. Zaenkrat sta osumljena storitve kar petnajstih tovrstnih kaznivih dejanj. Jožeta Dornika življenje ni bilo brez težav in stresov. Kot oče štirih otrok se je leta 1987 ločil od žene in nekaj časa živel sam v hiši na Finžgaijevi ulici. Pred dvema letoma pa je navezal stike z Marijo Blaževič. Vezje sčasoma postala tako tesna, da seje Marija kar preselila k Dorniku. Vsega en mesec je vzdržala pri njem. Vest jo je odgnala najprej k materi na Čatež, nakar seje znova vrnila k možu in hčerki. Dornik pa se s takšnim razpletom nikakor ni mogel in hotel sprijazniti, za Marijo je odšel k njeni materi, potem ji je večkrat telefoniral domov, toda tega, ali in kolikokrat sta se srečala, ne ve zanesljivo nihče. Zato pa je povsem zanesljivo, da je do njunega srečanja prišlo lanskega 14. oktobra. Blaževičeva je tega popoldne delala v restavraciji brežiške blagovnice; okoli 19. ure jo je prišel iskat Dornik in jo odpeljal v svojo hišo. Tam sta nekaj časa sedela in se pogovarjala, med pogovorom pa ji je Jože Dornik pokazal poslovilno pismo, ki gaje napisal obupan in odločen, da si zavoljo tega, ker gaje Blaževičeva zapustila, vzame življenje. Možakar je očitno pričakoval, da bo Marija grožnjo vzela s sočutjem, a čakal gaje hladen tuš. Grožnja s samomorom jo je celo razdražila, tako daje prišlo do usodnega spora, čigar razpleta se Dornik, ki je jemal pomiijevalne tablete, zraven pa pil, sploh ne spominja. Najdeni dokazi kažejo na to, da je s predelanim orožjem na Blaževičevo streljal že v dnevni sobi, nakar se je ranjenka zavlekla v kopalnico, kjer je nanjo znova naperil orožje in sprožil. Dva strela sta jo zadela v glavo, eden pa v bok. Hudo ranjena je v mlaki krvavi obležala, Dornik jo je pustil v kopalnici in odšel iz hiše. Usedel se je v avtomobil in se zapeljal do brata na Drnovo. Tam je za vrata bratove hiše zataknil poslovilno AVTO OBSTAL NA STREHI BRESTANICA — 14. decembra ob 18.30 se je 32-letni Igor Tomažin iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom po magistralni cesti med Krškim in Sevnico. Blizu Brestanice ga je v blagem levem ovinku zavoljo prevelike hitrosti in poledice pričelo zanašati, vozilo je zdrknilo s ceste na travnik, kjer je obstalo prevrnjeno na streho. V nezgodi se je hudo poškodovala 32-letna sopotnica Brigita Gabrič iz Sevnice, ki se zdravi v brežiški bolnišnici. Sumljiv[ novci dedka Mraza Novoletni sejem mu ne more biti v ponos — Zveza prijateljev je nezakonit organizator, vendar ima dovoljenje NOVO MESTO — V Novem mestu imamo znova novoletni sejem. Enim je v zabavo, veselje in Se kaj, drugim povzroča sive lase. Prvi so zadovoljni s preprostim dejstvom, da se na novomeSkem Glavnem trgu pač nekaj dogaja, drugi se spraSuje-jo za ceno, kijo to dogajanje posta v-Ija. Če se meri v metrih nezakonitosti, je odločno previsoka, najsi Ima sejem Se tak blagoslov družbeno koristnega početja. Izvirni greh tega in ostalih sejmov zadnjih mesecev ter let je, da njihov organizator za tovrstno dejavnost kratko malo ni registriran. Leta 1984 registrirana Zveza prijateljev mladine Novo mesto ima v svojih aktih sicer črno na belem zapisano, da se lahko financira tudi iz drugih virov, toda način, ki si gaje za kaj takega izbrala, je nezakonit Tako trdijo tržni inSpektorji Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, potem ko so dodobra poSkilili v zakulisje dogajanj na novomeSkem Glavnem trgu. Danes veljavna zakonodajo — in po tej se hočeS nočeS moramo ravnati — pravi, da lahko sejme pripravlja le ustrezno registrirano podjetje, saj gre za gospodarsko dejavnost nikakor pa ne druStva. Zveza prijateljev mladine Novo mesto pri tem ni izjema, ne le novoletni, pač pa tudi vsi ostali sejmi so torej minili in minevajo s predznakom nezakonitosti Resnici na ljubo velja zapisati Se nekaj: organizatorji so sejem prijavili zanj pa dobili celo dovoljenje pristojnih občinskih služb. Sprehod med stojnicami je za tržne inSpektorje prinesel Se nekaj zanimivih ugotovitev. Med drugim to, da so morali po izjavah prodajalcev pristojbino za stojnico — slednja je za cel mesec znaSala 500 mark, za čas med 21. in 31. decembrom 300 mark itd., seveda v dinarski protivrednosti po obračunanem dnevnem borznem tečaju —plačati kar mesec dni vnaprej. Pri tem kar nekaj prodajalcev za najem stojnice ni dobilo nikakrSnih pogodb, te so organizatorji pisali Sele potem, ko so inSpektorji že pričeli kontrolirati TakSnih in podobnih pomanjkljivosti — mednje je moč Šteti tudi brez zaporedne Številke izpisane blagajniške prejemke ob plačilih nemajhnih pristojbin — je bilo odkritih Se nekaj, postopek zanje je v teku, končna beseda pa bo bržkone pre-puSčena temeljnemu javnemu tožilcu in sodnikom. Dogajanje na novomeSkem Glavnem trgu — če takSnega seveda na tem mestu sploh potrebujemo in si ga želimo — bo slej ko prej moralo pod zakonito streho. V Zvezi prijateljev sicer pravijo, da jim prav sejmi primaknejo svoj delež k stroSkom za pripravo novoletnih prireditev, toda težko bo otrokom dovolj vzgojno in poučno razložiti, da živimo v časih in družbi, kjer si morajo dedki Mrazi tolarje za nakup njihovih daril služiti tudi na nezakonit način. B. BUDJA pismo in hranilno knjižico, vendar ni takoj odšel. Počakal je, da mu je brat odprl, mu nato povedal, kaj seje zgodilo, ter ga prosil, naj se z njim odpelje na krško postajo milice. Tam je zgroženim možem postave povedal pretresljivo zgodbo, toliko, kolikor se je je pač spomnil. Miličniki so bili že čez nekaj minut v Finžgaijevi ulici v Brežicah. Hiša je bila zaklenjena, zato so vanjo morali skozi okno. V kopalnici so našli okrvavljeno in hudo ranjeno Marijo Blaževič. Taje poškodbam čez šest dni v brežiški bolnišnici podlegla. V veži pod stopnicami so policisti našli predelan kolt in dve predelani plinski pištoli, v avtomobilu pa še lovsko puško z odžagano cevjo. Na mizi v dnevni sobi je še vedno ležalo eno poslovilno pismo, Dornik je namreč napisal dve, eno za domače in eno za Marijo. ODKLENJEN AVTO BALKOVCI — Neznan storilec je 7. decembra iz odklenjenega osebnega avtomobila Mežičana Franca Rožeja, parkiranega pred hišo v Balkovcih, ukradel vrtalni stroj in kotno brusilko, s čimer je lastnika oškodoval za okroglih 8 tisočakov. Ponarejeni tolarji krožno še naprej Samo minuli teden so policisti prejeli dve prijavi NOVO MESTO — Ponarejeni ti-sočtolarski bankovci še naprej veselo krožijo med občani, le da vsi ponaredka na opazijo takoj, pač pa šele, ko je že prepozno. Med takšne sodi tudi Zagrebčan P. A., kije 13. novembra na novomeški tržnici iz neznanih rok sprejel bankovec, na katerega sta bili dve ničli prilepljeni. Prav tako neznan storilec je med 11. in 13. decembrom na stojnici na novomeškem Glavnem trgu vnovčil enako ponarejen tisočtolarski bankovec in tako oškodoval Ljubljančanko S. C. So pa tudi bolj previdni, denimo lastnik diska v Gornjem Vrhpolju, kateremu je 27. novembra skušal šestnajstletni S. M. podtakniti ponarejen tisočtolarski bankovec, toda ponaredek je bil odkrit takoj, fant pa prijavljen možem postave. Vnovično opozorilo vsem, ki vsakodnevno poslujejo z denaijem, ob teh primerih torej ni odveč, še posebej naj bodo pozorni na bankovce za 1000 tolaijev, kijih ponarejevalci izdelajo tako, da desettolarskemu bankovcu prilepijo še dve ničli. TATOVI V ŠOLSKIH GARDEROBAH NOVO MESTO — 5. decembra ie nekdo iz garderobe elektro oddelka SSTZU Novo mesto odnesel črno usnjeno jakno in tako dijaka — bolje rečeno starše — Borisa Bolteta oškodoval za 6.000 tolarjev. Vsega šest dni kasneje pa je neznanec v dopoldanskih urah iz garderobe SŠTZU zmaknil moške usnjene škornje, vredne 5.000 tolarjev, last dijaka Boštjana Lindiča. VOZNIK NI UJEL ZMIKAVTA NOVO MESTO —11. decembra ob 12.05 je neznan storilec je na novomeški avtobusni postaji izkoristil neprevidnost voznika avtobusa Goijancev in stopil v vozilo ter iz službene torbice zmaknil 5.300 tolaijev. Resda je šofer opazil, kaj se dogaja, in stekel za zmikavtom, toda slednji je bil hitrejši. Alije roki pravice za vselej ušel, je drugo vprašanje. ZAGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE SEČ JE SELO — 12. decembra je izbruhnil požar na 17 krat 4,2 metra velikem gospodarskem poslopju Albina Bal-kovca v Sečjem selu. Ogenj je uničil ostrešje poslopja, tako daje škode za okoli 100.000 tolaijev. Z ognjem so opravili gasilci PGD Vinica, vzrok požara pa zaenkrat še ni znan. Med preiskavo je izjavil, daje Marijo poznal poldrugo leto, da sta se dobivala tudi potem, ko seje Blaževičeva že vrnila k možu. Samota da gaje razjedala in daje tistega oktobrskega dne zaužil vsaj 15 pomiijevalnih tablet in popil vsaj tri četrt litra viskija. Zato da seje tudi odločil za samomor, hotel se je od Marije posloviti, pričakoval je usmiljenje, ko tega ni dobil, je pobesnel. Edino, česar se spominja, sta bila Marijin okrvavljeni vrat in brada. Na glavni sodni obravnavi pred dnevi je zagovor odklonil, toda dokazov je bilo za senat dovolj. Sodni izvedenec je tudi potrdil, daje Dornik streljal iz razdalje, ki ni bila večja od 150 cm, streli so prišli iz vsaj treh vrst orožja. Po mnenju tožilca je bilo več kot očitno, daje umor pripravljal, saj je imel orožje pripravljeno in na dosegu roke. Kakšno moč je imelo, kažejo v kopalnici najdeni sledovi krvavih madežev z deli možganskega tkiva. Sodišče je Matjanu Dorniku prisodilo šest let zapora; pri tem je senat upošteval, da gre za depresivno osebnost, ki je bila v danem trenutku zavoljo jemanja psihoaktivnih tablet in zaužitja alkohola sprovocirana, zavoljo tega pa razdražena in besna. V takem stanju je bila Domikova zmožnost razumske presoje oslabljena. B. BUDJA OKRNJENA ZIMSKA SLUŽBA TREBNJE — V trebanjski občini je 185 km lokalnih cest, ki jih vzdržuje novomeško cestno podjetje. Za zimsko službo do marca 1992 so cestarji predvideli 7.282.000 tolarjev stroškov. Ker pa Trebanjcem primanjkuje denarja, so previden obseg del zimske službe skrčili na tiste cestne odseke, ki imajo večji povrečni dnevni promet kot na ostalih cestah, za odseke, kjer je organiziran avtobusni prevoz oz. za ceste, kijih delavci uporabljajo za prihod na delo. Tako bi stroški znašali 3,827.000 tolaijev. Sodišče brez sodnikov Zakaj še do danes niso izvoljeni trije sodniki Ustavnega sodišča Slovenije? — Stanovanjski _____________zakon čaka »obdelave«_________________ LJUBLJANA — »Ustavno sodiSče republike Slovenije ni deležno niti sodelovanja niti skromne pozornosti oblasti, slednja je celo tista, ki delo te ustanove v dobrini meri blokira.« To, za oblast brez dvoma hudo obtožbo je prejinji teden na razgovoru z novinarji izrekel dr. Peter Jambrek, predsednik Ustavnega sodiiča Slovenije, ustanove, ki ima v vseh državah Evrope ie posebej častno mesto in velja vo. Zakaj tudi pri nas ni tako, bi vedeli odgo vo-riti člani slovenskega predsedstva, katerih krivda je, da namesto devetih izvoljenih danes v ustavnem sodiiču dela vsega iest sodnikov, na predloge za ostale tri republiška skupičina zaman čaka že nekaj mesecev. To dejstvo dobi svojo pravo težo Sele ob spoznanju, da ustavno sodiSče dela in odloča z absolutno večino, kar pomeni, da morajo biti v tej okrnjeni sestavi prav vsi sodniki enakega mnenja, v primerih, ko tega ni, odločanje ni možno. Po Jambrekovih besedah sporne zadeve pač prelagajo na kasnejii čas, ko bo in če bo sodiSče zaživelo p popolni postavi Koliko dobroje takSno ravnanje, je seveda drugo vpraSanje, odgovor dobimo že, če pogledamo seznam zadev, ki čakajo na ocene o ustavnosti in zakonitosti Ustavnemu sodiS-ču Slovenije so v presojo med drugimi akti dani stanovanjski zakon, zakon o financiranju javne porabe, zakon o cestah, zakon o proračunu Republike Slovenije, zakon o davkih, zakon o državljanstvu, zakon o tujcih, zakon o delovnih razmerjih s konkurenčno klavzulo, zakon o kmetijskih zemljiščih, zakon o sta vbnih zemljiSčih, zakon o razlastitvi da ne naStevamo v nedogled; skupaj je bilo 10. decembra na mizi sekretarja ustavnega sodiSča kar 116 zadev. Vse naStete Se kako sooblikujejo naS vsakdan, naSe ravnanje in vedenje. Ustavimo se za hip le pri danes najbolj vročem stanovanjskem zakonu. Nesmiselno se je spuSčati v presojo, ali bo okrnjeno sodiSče zmoglo tak zalogaj, Se posebej, ker ta čas Se čaka na povratne informacije vlade in skupSčine, slej ko prej pa bo vendarle moralo odgovoriti na nekaj zanimivih vpraSanj. Ali imamo v sedanji ustavi člen, na podlagi katerega lahko družba posega v premoženje podjetij in jim nalaga podpis pogodb za odprodajo stanovanj kot obvezo? Ali stanovanjski zakon zagotavlja enakost državljanov Slovenije? Zakaj ni enake možnosti odkupa v primerih, ko gre za nacionalizirana ali zaplenjena stanovanja? Ali ne gre za obsežno in nepopravljivo razvrednotenje družbenega premoženja? Kako reSiti pravno nasledstvo, kdo je upravičen, denimo, do stanovanj, ki sta jih svojčas imela v lasti Zveza komunistov in Zveza sindikatov? Šeje takih in podobnih vpraSanj, ki so jih na ustavno sodiSče prav v zvezi s stanovanjskim zakonom naslovili predlagatelji in pobudniki za oceno ustavnosti in zakonitosti tega akta In ker so odločbe ustavnega sodiSča »obvezne in izvrSljive«, kot pravi sedanja ustava lahko »zamujeno« odločanje prinese veliko zmedo in tudi nepopravljivo Škodo, te doslej je bil poprečni čas trajanja postopka — pač zavoljo njegovih proceduralnih posebnosti — kar blizu sedem mesecev, zapleti okoli (ne)imenovanja preostalih treh sodnikov ustavnega sodiSča Republike Slovenije utegnejo ta rok Se krepko nategniti Kaj to pomeni za ljudi, ki jih je zakon že krepko potegnil v svoj vrtinec, danes nihče ne zna povsem natančno odgovoriti Kot je težko zanesljivo odgovoriti na očitek ulice, da ima oblast za takSno ravnanje zagotovo pač svoje razloge. Toda, če je res tako in če je oblast v svojo igro hočeS nočeS vključila tudi sodnike usta vnega sodiSča, se lahko jutrišnjega dne bojimo Se veliko bolj, kot smo se nemara včeraj bali, kaj nam bo prinesel danaSnji BOJAN BUDJA Z očetovim avtom v smrt Peter Zupančič se je zapeljal mimo spuščenih pol-zapornic — Smrt med spravilom hlodovine BREG, VELIKI CIRNIK - Posavske ceste so v minulih dneh vzele dve življenji, za obe nezgodi je bil dovolj le hipec neprevidnosti in nepremišljenosti. 10. decembra ob 13.30 seje vsega 14-letni Peter Zupančič, učenec 8. razreda osnovne šole Sava Kladnika iz Sevnice peljal z osebnim avtomobilom, ki gaje poprej vzel očetu, po regionalni cesti in pri vasi Brege pa zavil na lokalno cesto Drek železniškega prehoda v smeri Šentjurja na Polju. Navzlic temu da so bile na železniškem prehodu spuščene polzapomice in da je na nevarnost opozarjal tudi svetlobni signal, je Peter z avtomobilom zapeljal na tire. V tistem trenutku je pripeljal vlak, strojevodja silovitega trka ni mogel preprečiti. Štirinajstletni učenec je hudim poškodbam PO DOLENJSKI DEŽELI • N. M. je utemeljeno osumljen, da je v času med 8. in 12. decembrom odvil tri 400-vatne reflektorje, ki so z železnega droga svetili na brežiSki Posavski muzej. N. M. se je za tovrstno dejanje očitno odločil ob pogledih na cene mesnine po trgovinah. Moč reflektorjev je namreč dovoljSna za rejo jate piSčancev. • Vsi pa izhoda iz tovrstnih stisk ne vidijo le v reji perutnine, drugačno pot je ubral R. B. iz Potočne vasi. Odločil se je za ribolov. Vte namene se je oskrbel tudi z ustreznim priborom. NaSel ga je v hiSi na Slakovi ulici v Novem mestu, kjer bi —• če bi seveda počakal—dobil tudi napotilo, kako ga uporabljati Zraven pa verjetno Se kaj. • Pravi zmikavti pač ne morejo iz svoje kože. Mednje sodi tudi 27-letni Slavko H. iz Vivedeža, katerega začasno prebivališče je že nekaj mesecev KPD Dob pri Mimi Mladenič je med prestajanjem kazni iz prostorov DO Pohorje v Slovenski vasi od septembra do 5. decembra odnesel več tehničnih svinčnikov, flomastrov, kalkulatorjev in Se nekaj drugih drobnarij v skupni vrednosti prek 27.000 tolarjev. Dob ni le fakulteta za kriminalce, ob teoretičnih znanjih jim nudi tudi prakso za kasnejSe življenje. podlegel med prevozom v bolnišnico. Do tragične nezgode pa je prišlo tudi v ponedeljek, 15. decembra, med 10.30 in 11. uro na lokalni cesti med Velikim Cimikom in Gabrijelami. 35-letni Alojz Kos z Velikega Cirnika se je peljal s traktorjem, na katerega je imel priključen vitel za vleko lesa, po hlode. Ko je dva navezal in že pričel vleči, je traktor vnovič ustavil in pogledal, ali je z vitlom in hlodi vse v redu. Eno od debel je hotel popraviti; z ramenom seje uprl vanj, pri tem pa glavo dobil med hlod in vitel. Hlod se je premaknil in ga stisnil. Hudim poškodbam je Kos podlegel na mestu nesreče. KAZNI ZA NEPREVIDNO POKANJE NOVO MESTO — Novica, da lahko občani v teh predprazničnih dneh razpolagajo vsak z največ sto petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvmi, ki se lahko prosto kupujejo po Avstriji in Italiji, seje seveda razširila kot blisk. Ne glede na takšno dovoljenje pa na novomeški UNZ svetujejo previdnost. Nekaj zavoljo nesreč, ki jih metanje petard prinaša — najpogostejše so opekline II. in III. stopnje — nekaj pa seveda zavoljo zakona. Slednji namreč prepoveduje metanje petard v zaprtih prostorih, kazen za kršitelje je kar 6.000 tolaijev, previdnost ne bo odveč tudi, kadar so v bližini vnetljivi predmeti. In še to: tisti, ki namerava petarde kupovati v tujini z namenom, da jih bo potem prodajal, potrebuje dovoljenje Republiškega sekretariata za notranje zadeve. TRČENJE VSEGA EN DAN PO VOZNIŠKEM IZPITU — Največ gre neizkušenosti pripisati vzrok za prometno nezgodo, do katere je prišlo 13. decembra okoli 21. ure. 18-letna Darja Maijanovič iz Stranske vasi se je vsega en dan zatem, ko je opravila vozniški izpit, usedla za volan juga 55 in se z njim odpeljala po cesti s Pogancev proti Stranski vasi. Med vožnjo je zavoljo neizkušenosti zapeljala na kup VLOM ZA 40 TISOČAKOV BUŠEČA VAS —V času med 8. in 14, decembrom je nekdo vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo Ncbojše Deglerja iz Bušeče vasi. Lastnik je bil ob 20-litrskil plastenki z bencinom in nafto, 10-litrsko plastenko z mešanico, ob vrtno kosilnico, brusilko, ploščice, sekiro in še kaj. Skupne škode je za 40.000 tolaijev. Mladoletnik vlamljal v kleti in župnišča Novomeški policisti pri-jeli mladoletnega M. N. NOVO MESTO — Policisti novomeške UNZ so minule dni prijeli mladoletnika M. N., doma iz Novega mesta, ki je utemeljeno osumljen, da jc oktobra in novembra vlomil vsaj v devet kleti stanovanjskih blokov na Zagrebški cesti, Nad mlini in v Ulici Slavka Gruma, odnašal pa je meso, vloženo sadje in zelenjavo, alkoholne pijače ter obutev. Mladenič je hkrati osumljen dveh vlomov v lokal na Germovi ulici, kjer je odnesel večje vsote denaija, ki gaje pd-tem s prijatelji veselo zapravljal. Enalfo naj bi zakrivil pet vlomov v župnišča po Beli krajini, kjer je prav tako jemal denar, in vlomov v delavnico dveh obrtnikov, katerima je odnesel več sobosli-karskega materiala. Prav tako so policisti ugotovili, da naj bi M.N. na Zagrebški cesti izpred Mercatorjeve samopostrežne trgovine v zgodnjih jutranjih urah odnesel štiri plastične zaboje s sadnimi jogurti, ki jih je delavec Ljubljanskih mlekarn po običaju pustil pred vrati trgovine. Veliko večino teh dejanj naj bi M. N. storil sam, v treh primerih pa naj bi mu pomagal tudi 18-letni B. N., prav tako doma iz Novega mesta. zemlje ob cesti, nakar je avtomobil zdrsel v levo po 4 metre visoki bankini, pri tem trčil še v drevo, naposled pa se s prednjim dlom zaril v zemljo. V nezgodi seje hudo poškodovala 15-letna Klavdija Kastelic iz Rakovnika; hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialno škodo na zviti pločevini so ocenili na 120.000 tolaijev. ŠPORTNICA LETA — Mlada atletinja, skakalka v daljavo Nataša Podkrižnik, ki je letos oblekla dres slovenske reprezentance ni skrivala veselja ob objavi novice, da je proglašena za športnico leta v Novem mestu. Podkrižnikova in Štangelj NOVO MESTO — Športnika Novega mesta za leto 1991 sta kolesar Gorazd Štangelj in atletinja Nataša Podkrižnik, medtem ko je bila za najboljši športni kolektiv vnovič proglašena vrsta Kolesarskega društva Krka. Tak je bil izid ankete med novomeškimi športnimi delavci, na podlagi katerega je v ponedeljek, 16. decembra, zvečer, na slovesnosti v prostorih srednje gostinske šole Boštjan Kovačič, predsednik IS SO Novo mesto, najboljšim podelil priznanja in pokale. Štangelj, ki je bil nedolgo nazaj proglašen tudi za kolesaija leta, je naslov najboljšega osvojil prepričljivo, za njim so se uvrstili triatlonec Igor Kogoj, atlet Igor Primc, odbojkarja Bojan Brulec in Gregor Žunič, kolesarja Srečko Glivar in Bogdan Fink ter nogometaš Jože Pavlin. Veliko manj izbire je bilo med dekleti, Nataša Podkrižnik je imela konkurentki le v kolesarki Marjeti Sajovic in odbojkarici Jani Vemig, medtem ko je bil med športnimi kolektivi ob KD Krka v igri le še OK Pionir. Novomeški običaj veleva, da so na tovrstnih slovesnostih podeljena tudi občinska Bloudkova priznanja ter nagrade najboljšim športnikom — teh je bilo v ponedeljek podeljenih 36 — hkrati pa izvemo za najboljše ekipe in posameznike delavskih športnih iger. O slednjih prihodnjič, na tem mestu poglejmo dobitnike najvišjih občinskih športnih priznanj. Matjan Špilar, predsednik Športne zveze Novo mesto, je Bloudkova priznanja podelil Jožetu Kocjanu, Damjani Cavlovič, Nežki Pavlič in Matjažu Červu, medtem ko so bronaste Bloudkove značke prejeli Jože Žura za dolgoletno delo v ženski košarki, Janko Horvat za prizadevnost v kolesarskih vrstah, Matjan Kopač za prispevek novomeški košarki, Igor Kogoj za svoje letošnje triatlonske dosežke in Vlado Macele za leta in delo, ki ju je pustil v NK Elan. Dobitniki srebrnih občinskih Bloudkovih značk so bili trije: Janez Jagodic jo je prejel za uspešno trenersko delo v KD Krka, med drugim je njegov varovanec lani osvojil bronasto medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu; Andrej Švent je tako ali drugače v novomeškem športu zapisan že več kot dve desetletji, danes je svoje moči vložil v razvoj triatlonskega športa; Slavka Retlja in novomeški nogomet veže desetletja dolgo in trdno prijateljstvo, če bo Elan prihodnje leto zaigral v I. državni ligi, bo to tudi ali predvsem Retljeva zasluga. Zlati Bloudkovi odličji sta bili letos podeljeni dve: Janez Turk je ena od legend novomeškega nogometa, ki bo prihodnje leto slavil 75-letnico delovanja, enako pestra in bogata je športna pot Janeza Mohorčiča: od učitelja na OŠ v Žužemberku do tajnika občinske ZTKO, danes je mentor ŠŠD v gimnaziji, športno najuspešnejše srednje šole v Sloveniji, in trener ženske vrste OK Pionir. Priznanja so šla v prave roke. d d D VE NAJVIŠJI OBČINSKI PRIZNANJI - Zlati Bloudkovi znački sta v ponedeljek večer prejela Janez Mohorčič (levo), dolgoletni športni delavec in danes mentor ŠŠD na novomeški gimnaziji pa trener ženske ekipe OK Pionir, ter Janez Turk (desno), starosta novomeškega nogometa, ki bo prihodnje leto slavil 75-letnico delovanja (Foto: B. B.) Tudi igralci s klopi pretrd oreh Pričakovan poraz novomeških odbojkarjev v Mariboru — Kočevke nesrečno izgubile doma — Pionir doma s Fužinarjem, Kočevke pa z Bledom_ Če je bila sreča tista, kije odločila zmagovalca na tekmi ženske odbojkarske superlige med kočbvsko Lik Tilio in koprskim Cimosom, tega za tekmo moške superlige v Mariboru med Viledo in Pioniijem nikakor ni moč reči. To je bila namreč igra mačke z mišjo, vlogo slednje so po pričakovanju odigrali Novo-meščani, ki jih v nadaljevanju ligaških obračunov očitno čaka trd boj za obstanek. Še pred meseci bi dvoboj teh dveh ekip zanesljivo napolnil tribune mariborske športne dvorane na Taboru, tokrat si je tekmo ogledalo le kakih 200 ljubiteljev odbojke. Zmagovalec je bil namreč znan že vnaprej, Mariborčani so s polovično močjo dosegli že sedmo zaporedno zmago, pionirjevci ostajajo pri vsega dveh. Četudi je trener Vilede v tretjem nizu na UPI TOKRAT RAZOČARALI PRESERJE — V telovadnici OŠ Krimski odred je bil minulo soboto prvi državni »Top 10« turnir v namiznem tenisu za pionirje. Nastopilo je 21 igralcev, med njimi tudi zastopstvo novomeške Novotehne, ki pa je tokrat nekoliko razočaralo. Najboljšega Novomeščana najdemo šele na šestem mestu najboljše skupine, z izkupičkom 3:6 ga je zasedel Retelj, Kralj je bil z enakim rezultatom sedmi, Miklič pa z vsega eno zmago in osmimi porazi deseti. KRATKE IZ RIBNICE IN KOČEVJA • Po vzoru namiznoteniških igralcev, ki vsako leto prirejajo tekmovanja najboljših, so se za ta korak odločili tudi kegljači. Na predlog Jožeta Kozine, kočevskega kegljaškega delavca, naj bi sc takšno tekmovanje dvanajstih najboljših slovenskih kegljačev in kegljačic izvedlo še letos, pokrovitelj bi bil kočevski Avtobum, tekmovanja pa bi bilo na kegljišču Gaj. • Na nočnem malonogometnem turnirju, kije bil v Dolenji vasi, je nastopilo 12 ekip, zmagala pa je ekipa Tuborga. Slednji je bil tudi organizator malonogometnega Pokala Ribnice, na kateri je prav tako imel največ uspeha. • Eden največjih vzrokov za črno sezono kegljačev ribniškega Rika je zagotovo ta, ker nimajo svojega kegljišča. Tisto v domu JLA je vojska namreč onesposobila, poškodovala instalacije, s seboj pa odnesla tudi del opreme, tako da Ribničani sedaj gostujejo na kegljišču v Kočevju. Upati je, da se bodo pristojni zganili in kegljišče doma JLA znova vrnili občanom in tekmovalcem. • Kočevski športniki so se odločili, da bodo zbirali športno opremo in jo poslali svojim športnim prijateljem na Rab, s katerimi jih že od nekdaj vežejo tesne prijateljske vezi. M. G-č. ZMAGI VUČKOVIČA IN TURKA MENGEŠ — Novomeški igralci squasha so na sobotnem turnirju v Mengšu zabeležili lep uspeh. V kategoriji do 30 let je zmagal Vučkovič, medtem ko je bil Sebastijan Turk tretji, v razredu nad 30 let pa je slavil Jože Turk, Vojko Gričar (vsi Novo mesto) pa je bil drugi. Temu na rob še vest, da bo v soboto, 21. decembra, v squash centru Mihe Legana na Mestnih njivah prvo odprto prvenstvo Novega mesta v squashu za moške. Pričelo se bo ob 9. uri, medtem ko bosta prvenstvi za ženske in veterane januatja ali februaija. KOČEVJE — Resda pogled na tabelo in sedmo mesto po končanem jesenskem delu prvenstva v zahodni skupini II.republiške lige nogometašem kočevskega Avtobuma ne dajejo velikih možnosti, da se spomladi vključijo celo v boj za vrh, toda puške v koruzo Kočevci še zdaleč niso vrgli. Pravijo, da štiri točke zaostanka za vodilnim kvartetom niso nedosegljive. Trener Avtobuma Vladan Mladenovič in njegov pomočnik Stojan Briški razmišljata takole: igrišče poslal rezervne igralce, Novomeš-čani tega niso izkoristili, povsem na dlani je torej, da novomeška odbojka preživlja najtežje tedne zadnjih let. V soboto bo v športni dvorani pod Marofom odigrano zadnje letošnje srečanje, v njem se bosta pomerili ekipi Pionirja in Fužinatja. Nov poraz bi pionirjevcem pred zimskim odmorom nakopal nove težave, kaj lahko se namreč zgodi, da bo ekipa pričetek odločilnih obračunov pričakala celo na zadnjem mestu. Pomoč s tribun bo torej še kako dobrodošla, pravi navijači priskočijo klubu na pomoč tudi takrat, ko mu trda prede. Zavoljo poraza doma proti Koprčankam utegne v nadaljevanjuu prvenstva trda presti tudi Kočevkam. Gostje so v so- NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU NOVO MESTO — 3. in 4. januarja bo v športni dvorani pod Marofom novoletni turnir v malem nogometu, katerega organizatorica je Športna zveza Novo mesto. Prijave zbirajo do 20. decembra na naslov: Športna zveza Novo mesto, p.p. 30. Prijavnina znaša 1500 tolarjev, nakazati pa jo je moč na žiro račun 52100-678-80347. Žrebanje parov bo 30. decembra ob 18. uri na stadionu v Portovaldu, vse ostale informacije pa je moč dobiti na telefonski številki (068) 26-606. Pokrovitelja zanima le prva liga Pred nogometaši kočevskega Avtobuma je težka naloga — Trener Vladan Mladenovič pravi, da je zaostanek moč odpraviti_ »Vedeti je potrebno, da je kočevska enajsterica šele letos zaigrala v višjem tekmovalnem razredu, večletno nastopanje v medobčinskih ligah je zato pustilo nekaj posledic. Razlika v kvaliteti je namreč ogromna, to je tudi razlog za nihanja v jesenskem delu prvenstva. Ekipo sem prevzel pet kol pred koncem sezone, z. njo pa zbral sedem točk, kar je dokaz o kvaliteti moštva,« razlaga Mladenovič, v nogometnem trenerskem svetu ne neznano ime. Stojan Briški je ta, ki mu gre dobršen del zaslug, da je ekipa lani osvojila medobčinski naslov in napredovala v II. republiško ligo. »Zadovoljen sem s tem, kar smo naredili, ko sem bil še na čelu ekipe. Bilo je nekaj pomanjkljivosti, najbolj so sc pokazale v srečanju z novomeškim Studiom D, ko smo bili nadigrani in zasluženo poraženi. Da smo imeli tudi veliko smole, kaže ta podatek: doma smo jeseni prejeli vsega en zadetek, in to tistega proti Iliriji, ko smo tudi izgubili tekmo z 0:1. Vsaj dve točki več bi morali imeti po jesenskem delu prvenstvu, nekaj krivde za to, da jih nimamo, nosijo tudi sodniki.« Da kočevski nogomet počasi, a zanesljivo vendarle stopa iz poprečnosti, je poskrbelo podjetje Avtobum, njegova lastnika Predrag Simeunovič in Roman Lavrič sta pred klub postavila konkretne naloge. »Ekipa ne more in ne sme ostati na tem nivoju, potrebno jo je igralsko in strokovno okrepiti, končni cilj mora biti igranje v prvi državni ligi,« pravita poslovneža. Ali je tak cilj dosegljiv že letos? Odgovor daje trener Mladenovič. »Igralsko je ekipa dobro zasedena, imamo 22 izenačenih in dovolj kvalitetnih nogometašev, res pa je, da so nepripravljeni in taktično nezreli. Jesenska uvrstitev je realna, vedeli je treba, da so pred nami ekipe, ki imajo že prvoligaške izkušnje ali pa so stalni člani II. republiške lige. Veliko tega je treba še narediti za razcvet kočevskega nogometa. Šest ekip, ki so uvrščene botni tekmi povedle že z 2:0 v nizih, toda potem, ko je Kočevkam uspelo izid izenačiti, se je zdelo, da bosta točki vendarle ostali doma. Športna sreča pa je gostiteljicam obrnila hrbet, še takšna borbenost in zagrizenost jim nista pomagali, na koncu so se veselile Koprčanke. Tako Novomeš-čanom kot Kočevkam utegne na letošnjem prvenstvu iti na roke dejstvo, da bo iz lige izpadla vsega po ena ekipa, zdi se, da je v ženski to mesto bolj ali manj že rezervirano za Goričanke, pri fantih pa utegne biti boj negotov do zadnjega. BOŽIČNA TELOVADNA AKADEMIJA BREŽICE — V soboto, 21. decembra, bo TVD Partizan iz Brežic pripravil Božično telovadno akademijo, na kateri bodo nastopili učenci športnih razredov. Akademija se bo pričela bo 10. uri, istega dne ob 15. uri pa bo dvoboj pionirskih gimnastičnih vrst Slovenije in Hrvaške. UROŠ KOBE ŠAHIST LETA STARI TRG — Na zadnjem letnem hitropoteznem šahovskem turnirju v Starem trgu ob Kolpi seje pomerilo 20 belokranjskih šahistk in šahistov. Zmagal je Stariha, kije zbral 16,5 točke, sledijo pa U. in V. Kobe s po 16 točkami, Dragoš 15,5 itd. Končni vrstni red v posebnem točkovanju za najboljšega belokranjskega šahista je tak: 1. Uroš Kobe (Stari trg) 30 točk, 2. Stariha (Črnomelj) 21, 3. V. Kobe (Stari trg) 19,4. Petrič (Metlika) 18, 5. Bubnjič (Črnomelj) 13 itd. Podbočju še šesta zmaga Pričakovan uspeh košarkarjev Podbočja v 12. kolu I. SKL — V soboto v Šoštanju z Elektro — Novomeš-___________čanke neporažene Cefarin prvi državni prvak v goju Imeniten uspeh novomeškega zastopstva na Pokljuki POKLJUKA — Tod je bilo minuli vikend med 13. in 15. decembrom 23. slovensko prvenstvo v goju, sicer pa prvo, ki šteje za prvenstvo države Slovenije. Nastopilo je 20 igralcev iz vseh slovenskih klubov, pomerili so se p«) švicarskem sistemu, končni izkupiček pa je novomeškemu zastopstvu prinesel sijajen uspeh. Slovenski državni prvak je postal Tamar Čefarin, kije premagal vse nasprotnike in zbral 7 točk, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Ta mu je prinesla tudi mojstrski naslov 4. dan, pri tem pa velja dodati, daje Čefarin naslova republiškega prvaka osvojil že v letih 1974 in 1976. Njegov uspeh sta imenitno dopolnila še Bizjak s tretjim in Matoh s petim mestom, medtem ko je bil Jukič (vsi Novo mesto) dvanajsti. Ob prvenstvu, ki sta ga vzorno pripravila GO zveza Slovenije in GO klub Kranj, je bila tudi skupščina zveze, na kateri so sprejeli nov tekmovalni sistem in koledar tekmovanj, hkrati pa sprejeli odločitev, da se včlanijo v mednarodno Go zvezo. pred nami, ima enake cilje: osvojiti prvo mesto in se uvrstiti v I. državno ligo. Za kaj takega imajo zagotovo dovolj denarja in dobrih igralcev. Nisem delal kakšnih posebnih izračunov, toda štiri točke zaostanka niso nedosegljive, še zlasti, ker imamo ugoden razpored igranja. Vsak razplet je mogoč, če bo priložnost, bomo posegli tudi v boj za vrh, sicer pa naš glavni cilj ostaja osvojitev vsaj šestega mesta, ki še neposredno vodi v enotno II. državno ligo.« M. GI.AVONJIČ Vladan Mladenovič: »Zaostanek štirih točk za vodilnimi je še mogoče odpraviti« Šesta zmaga košarkarjev Podbočja na prvenstvu rdeče skupine I. SKL je bila pričakovana, kakih 200 gledalcev v dvorani osnovne šole v Podbočju pa je videlo dobro igro gostiteljev, katerih končni uspeh ni bil nikoli vprašljiv. Domači košarkarji so namreč pričeli zavzeto in borbeno, trdno odločeni, da osvojijo nov par točk. Z dobro igro v obrambi so že v prvih minutah strli odpor Ljubljančanov, prednost je rastla iz minute v minuto, ob koncu prvega polčasa je znašala že 17 točk. Tudi nadaljevanje podobe na igrišču ni spremenilo, igralci Podbočja so sredi drugega dela vodili že s 27 točkami razlike, takrat pa je trener Strgar na igrišče poslal tudi mlajše košarkarje. Priložnost je dobilo vseh dvanajst igral- NASLEDNJO SOBOTO NOGOMETNI TURNIR ŠENTJERNEJ — NK Zidaki iz Šentjerneja pripravlja v soboto, 28. decembra, turnir v malem nogometu. Pričel se bo ob 8. uri, potekal pa bo v dvorani šentjemej-ske osnovne šole. Organizator zbira prijave na telefon 42—398, prijaviti pa se je moč tudi v okrepčevalnici Grabnar na Rojah, kjer bo 26. decembra tudi žrebanje parov. RIBIČU BRONASTA KOLAJNA BREŽICE, TRBOVLJE — Sevničan Jani Ribič, dijak srednje tehniške šole v Celju, je v zelo močni konkurenci kadetov na državnem prvenstvu v športnih borbah v karateju v Brežicah prvič priboril sev-niškemu karate klubu bronasto medaljo. To je doslej najboljša uvrstitev in hkrati krona petnajstletnega dela KK pri TVD Partizan v Sevnici. Za Ribičev uspeh je zaslužen tudi njegov trener Jože Sečen. Zadnje kolo bo odločilo jesenskega prvaka Zanimiv razplet v meški ___________SRL_____________ Zadnje jesensko kolo bo odločilo prvaka v moški republiški rokometni ligi. Sobotni obračuni so namreč prinesli pričakovane rezultate, za Dolenjce najzanimiveje je bilo seveda v Črnomlju, kjer so se gostitelji pomerili s Krčani. Dolenjski derbi ni prinesel pričakovanega rokometa, zasluge za to gredo Črnomaljcem, ki so Krčane povsem nadigrali, pri tem pa zamudili priložnost, da si še izdatneje popravijo razliko med danimi in prejetimi zadetki. Takšen razplet je slaba napoved pred odločilnimi dvoboji zadnjega kola, v katerem se bodo Krčani doma pomerili z vodilno Pivovarno Laško. Zmaga Krčanov bi šla na roke Dobovča-nom, ki bodo v drugem derbiju kola igrali doma z Grosupeljčani. Zmaga v tem srečanju in uspeh Krčanov bi mladi ekipi Dobove prinesli naslov jesenskih prvakov, uspeh, na katerega si pred pričetkom prvenstva nihče ni upal niti pomisliti. cev, vrsta Smelta Olimpije je to izkoristila in razliko do konca tekme zmanjšala na vsega 17 točk. V 13. kolu, ki bo na sporedu v soboto, čaka igralce Podbočja pot v Šoštanj k ekipi Elektre. Tekma bo brez dvoma zanimiva, obe moštvi sta doslej zmagali po šestkrat, obe pa se tudi potegujeta za četrto mesto na lestvici. Komu bo pripadlo, bo bržkone odločil prav medsebojni obračun teh ekip, prvo srečanje pred tedni v Podboju so dobili gostitelji s 87:84. Brez premora pa se nadaljuje tudi prvenstvo v zahodni skupini II. ženske republiške lige. Novomeščanke so v Šentvidu zabeležile pričakovano in rutinsko zmago, ki jih je še naprej obdržala na čelu lestvice. Nov uspeh pričakujejo igralke trenerja Žure tudi to soboto, ko se bodo ob 13. uri v športni dvorani pod Marofom pomerile z vrsto Litije. DEBELAKOV MEMORIAL MESOJEDCU KRMELJ — Krmeljska Svoboda je prejšnji teden pripravila v prostorih tamkajšnje Lisce 10. šahovski memorial Borisa Debelaka. Tekmovanja se je udeležilo sedem štiričlanskih ekip iz Trebnjega, Velenja, Krmelja, Šentruperta in Sevnice. V ekipni konkurenci je zmaga pripadla ŠK Milan Majcen iz Sevnice pred Svobodo Krmelj, velenjskim Esom, Šentrupertom, Trebnjem ter drugima ekipama Sevniča-nov in Krmeljčanov, medtem ko je bil v posamični konkurenci najboljši Žvonko Mesojedec. Zbral je 6 točk, sledijo pa Kranjec 5, Smerdel 4,5, Kolman (vsi Sevnica) 4,5 itd. J.BLAS BESEDO IMAJO ŠTEVILKE odbojka SUPERLIGA, moški, 7.KOLO: VI-LEDA MARIBOR—PIONIR 3:0 (7. 7,7) Pionir: Jovič, Babnik, Goleš, Mestnik, Brulec, Gotenc, Černač, Bakonja, Družinec, Žunič. OSTALI IZIDI: Granit Preskrba— Fužinar 2:3, Tovil Olimpija—Salonit 2:3, Novi Graniti Kamnik prosti. LESTVICA: 1. Vileda Maribor 14,2. Tovil Olimpija 10,3. Fužinar 6,4. Salonit 6,5. Novi Graniti Kamnik 6,6. Pionir 4, 7. Granit Preskrba 2. Pari naslednjega kola: Pionir— Fužinar, Salonit—Granit Preskrba. Novi Graniti Kamnik—Vileda Maribor, Tovil Olimpija prosta. SUPERLIGA, ženske, 7.KOLO: LIK TILIA—KOPER CIMOS 2:3 (-8, -7, 12, 10,-10) . LIK Tilia: Akrap, Ogrinc, Vidmar, Turk, Klun, Na. Briški, Ni. Briški, Hočevar, Drobnič, Starc. OSTALI IZIDI: Bled- Nova Gorica 3:0, YU STIP Celje-Paloma Branik 0:3, Partizan Tabor prost. LESTVICA: 1. Paloma Branik 14,2. Bled 10, 3. Koper Cimos 10, 4. YU STIP Celje 8,5. LIK Tilia 4,6. Partizan Tabor 2, 7. Nova Gorica 0. Pari prihodnjega kola: LIK Tilia— Bled, Koper Čimos—YU STIP Celje, Partizan Tabor—Nova Gorica, Paloma Branik prosta. košarka I. SKL, moški, rdeča skupina, I2.KOLO: PODBOČJE—SMELT OLIMPIJA ml. 86:69 (45:28) Podbočje: Vego 18, Davidovič, Avsenak 2, Plevnik 4, F.Rozman 9, B.Rozman, Krajcar 10, Krivokapič 15, Jurečič, Rostohar 4, Krošelj 14, Vaupotič 10. LESTVICA: 1. Tinex Medvode 23,2. Mavrica Ilirija 22,3. Rogaška Donat Mg 22,4. Elektra 18,5. Podbočje 18, 6. Comet 16, 7. Celje 13, 8. Smelt Olimpija 12. Pari prihodnjega kola: Elektra—Podbočje, Tinex Medvode—Comet, Smelt Olimpija—Celje itd. II. SKL, ženske, zahod, 6.KOLO: ŠENTVID NOVO MESTO 44:59 (23:24) Novo mesto: Zupančič 8, D. Verstovšek 21, Žagar 18, Čavlovič 6, Birsa 4, J. Verstovšek 2. LESTVICA: 1. Novo mesto 10 itd. V soboto igrajo Novomeščanke ob 13. uri doma z Litijo. rokomet SRL, moški, 12.KOLO: EMENS DOL—DOBOVA 19:23 (10:11) Dobova: Kuhar, Levec 5, Voglar 4, Starc 2, Bratanič, S. Deržič, Večerič 1, I. Deržič 2, Polovič, Glaser 9, Kranjc 1, Žitkovič. ČRNOMELJ—KRŠKO 21:17(11:8) Črnomelj: Plut, M. Papež 5, Kmetič 1, Čengija, Pezdirc, J. Papež 7, Grabrijan 1, Lozar 4, Bratič 2, Novak 1, Sa-to$ek 1 Krško: Božič, Keše, Novak 2, Iskra 2, Bogovič 5, Kukavica, Urbanč 4, Rakar, Kekič 3, Vrstovšek 1, Brodnik. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 21, 2. Dobova 19,3. GPG Grosuplje 16, 4. Krško 14,5. Šešir 14,6. Črnomelj 12, 7. Krog 12 itd. Pari prihodnjega kola: Krško—Pivovarna Laško, Mokerc—Črnomelj, Dobova—GPG Grosuplje itd. kegljanje I. republiška liga, moški: KOČEVJE—PROTEUS 5273:5003 LESTVICA: 1.Fužinar 18...od 5. do 7. mesta Rudar, Kočevje in Hidro po 8 itd. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Televizija se ne potrudi niti odgovoriti Tako ne gre več LOŠKI POTOK — Intenzivni zahtevki, prošnje in predlogi za ureditev drugega TV programa od strani naročnikov so brezuspešni. S prostovoljnim delom, samoprispevkom in drugimi tudi nezakonskimi, pogojno isterjanimi dajatvami je bil postavljen pretvornik, pred nekaj leti pa vgrajene aparature za drugi program, ki pa ne pokriva celega kraja. Izrazita bela lisa je v vasi Retje, kjer kakih 50 gospodinjstev slabo sprejema celo prvi program, drugi pa je nemogoč ali ga sploh ni. To pomanjkljivost je nekako nadomeščal signal TV Koper, ki pa ga ni več od junijske vojne. Naročnikom je dvignila temperaturo izredno povečana naročnina že v letu 1990, da o tej zadnji ne govore. V tem času je TV prenesla vse aktualne dogodke in šport na drugi program, kar je naročnike dodatno prizadelo. Zahtevki za ureditev programa so deževali na Krajevno skupnost, ki pa ni storila ničesar. Nekateri naročniki so pisarili televiziji, nekateri so prenehali plačevati celo naročnino. Seveda se televizija ni potrudila niti odgovoriti, čeprav so naročniki predlagali tudi dodatni prispevek, nasprotno, sledile so tožbe. Naročniki so sodišču sicer dokazovali krivičnost početja televizije, vendar je bilo sodišče mnenja, da če že televizija dela krivico, ne more novih krivic delati sodišče, ker ima televizija zakonske možnosti, po katerih lahko izteija neplačnike tudi v primeru, daje možno sprejemati samo en signal. Tako je bil krog zaključen in ljudje so iz strahu pred pravdami plačali. Povedati je treba, da je v vasi Retje potrebno namestiti samo odboj, in stvar bi bila rešena. V začetku t.l. seje v akcijo vključilo tudi Kulturno UD. Obširno je televiziji pojasnilo problem in predlagalo rešitve, zlasti pa pomoč pri akciji. Obvestilo in zaprosilo je tudi krajevno skupnost za skupno akcijo. Odgovora ni bilo z nobene strani. V TV merniku 8.12. g. Trefalt zatiju-je, da ponekod spremljajo že 8 programov, zato je vsak komentar odveč. Ljudje pa pravijo, da tako ne bo šlo več. Dnevno časopisje in revialni tisk postaja večini nedostopen, TV sprejemnik pa je v vsaki hiši, zato menijo naročniki, da je odnos TV skrajno nesramen, saj plačujejo (po sili) tisto, česar jim televizija ne more prodati. TV Slovenija problem torej pozna, in če je ta ureditev nemogoča (izgovori so znani), potem naj njihovi in pooblaščenci in ekipe, ki vztrajno iščejo neprijavljene TV sprejemnike, ugotove, kje sprejema ni, in za polovico zmanjšajo naročnino. Ali lastnik, ki pod prisilo plačuje nekaj, česar nima, res ne more do svoje pravice? In če TV noče biti sogovornik s prizadetimi, bo Kam na sprehod? Za oživitev peš poti Pred kratkim seje v našem uredništvu oglasila naša bralka, upokojenka Joža Florjančič-Škufca iz vasi Otočec, in nam povedala, da bi bilo potrebno peš poti ob levem in desnem bregu Krke popraviti. S tem predlogom je že seznanila direktorja Hotela Grad Otočec in njihovega predsednika sindikalnega društva, zatem turistična društva Otočec, Šmaiješke Toplice, Škocjan in Bela Cerkev, Turistično zvezo Dolenjske v Novem mestu in še bi lahko naštevali, pa vendar niso pokazali nobenega interesa. Velik del sprehajalnih poti na obeh straneh Krke, ki je bil še pre- hoden, je odnesla lanska povodenj. Obnovljene peš poti ne bi koristile le domačinom, ampak tudi ribičem, ljubiteljem narave, predvsem pa bi bile prijetna turistična popestritev za goste, ki se pripeljejo na Otočec. Nekoč je bila že predvidena peš pot od Ragovega loga proti Otočcu. Torej zakaj ne bi zopet zaživela? Za začetek bi bilo dovolj, da bi vsi zainteresirani stopili skupaj, od ribičev pa do turističnih društev. Potem bi lahko to pot gradili in čistili po etapah. Pomembno je, da bi ta pot zopet zaživela in pomagala odkrivati tiste lepote naše Krke, ki jih do sedaj nismo mogli videti. Vojvoda Rudolf naj bo na grbu Še nekaj pojasnil in dilem v zvezi z zbiranjem grba Novega mesta ZAHVALA ZA POMOČ Zgodaj letos spomladi je sekretariat za notranje zadeve (sedaj ministrstvo) predstavil nova razmišljanja o prilagoditvi registrskih oznak cestnih vozil evropskim standardom. V razpravi seje izoblikovalo skoraj soglasno stališče, da je potrebno najti za zvezdo na tablici nadomestilo, ki bo vsebinsko izražalo slovensko identiteto, obenem pa povzelo načine, ki smo jim bili priče predvsem v sosednji Avstriji. Poleg veliko večje avtonomije lastnika registrske tablice, večjega izbora načinov registriranja so bili izpostavljeni grbi registrskih središč kot možno ločilno znamenje. To me je spodbudilo, da sem pregledal stanje doma in ugotovil, da praksa ni usklajena s statutarnimi določili. Delegatska pobuda je sprožila postopek priprave odloka in s tem tudi likovne rešitve. Že v prvem trenutku je bilo odprtih več vprašanj, ki so se razreševala v soočanju s predlogi ljudi, ki veljajo na tem področju za strokovnjake. Posamezne različice so se nazadnje izoblikovale v predlog, ki ga je podal dr. Božo Otorepec in ga takole utemeljil: »Na pečatih Novega mesta iz prve polovice 15. stoletja je upodobljen ustanovitelj mesta, vojvoda Rudolf IV., kije mesto ustanovil 1365. leta. Videti pa je, da Novomeščanom ni bil čisto dobro znan lik tega vojvode, kajti upodobili so ga sedečega na gotskem prestolu, držečega v desnici državno jabolko in v levici žezlo, kar pa je imel lahko le kralj ali cesar, nikakor pa ne vojvoda. Na drugem pečatu iz 15. stoletja ima 'namesto žezla zastavico, kar je običajno atribut vojvode. Pri oblikovanju pred- loženega grba so bili uporabljeni likovni elementi iz najstarejših mestnih pečatov, ki naj bi čim verneje podali podobo ustanovitelja mesta, vojvode Rudolfa IV. Barve obleke so povzete po najstarejšem barvnem grbu v Valvasorjevi knjigi grbov, isto velja za državno jabolko in fevdno zastavo, ki sta rumena. Likovno je vojvoda upodobljen sede na preprosti klopi (kot na pečatih), na glavi ima tako imenovani vojvodski klobuk.« Kar se tiče strokovne obdelave posameznih elementov, so bile ves čas odprte mnoge dileme, ki so bile bolj ali manj zadovoljivo rešene. Nastale razlike izhajajo iz različnih upodobitev skozi stoletja, saj so prve upodobitve nastale s pridobitvijo pravice do pečatenja z rdečim voskom v 15. stoletju, kakor poroča Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske. Prepričan sem, da bomo morebitna neurejena vprašanja rešili v postopku sprejemanja odloka, pri čemer je potrebno jasno in vnaprej povedati, da grba ne more zamenjati noben znak. Grb, ki ima realno zgodovinsko izročilo, je simbol popolnoma določenih pravic, ki sojih kralj in prebivalci pridobili, zato nekatera mlajša mesta ali kraji brez ‘zgodovinske veljave pravega grba pač nimajo in natečajne rešitve »obvisijo v zraku«. Uspe jim doseči kvečjemu nivo marketinške predstavitve turistične, športne ali kulturniške ponudbe. Ob tem pa se nam ponuja vprašanje predstavitve občinskega prostora na kompleksnejši način, kot je to mogoče le z grbom. Verjetno je to znak, ki zmore povzeti sporočilo v določeni likovni rešitvi in ga je mogoče uporabiti ob različnih priložnostih. Da bi se izognili poplavi znakov, podpiram predlog, da najde izvršni svet pot do uzakonitve enega znaka, drugi, ki bi se morebiti uporabljali, pa naj predstavljajo le določen dogodek Po dosedanjih že izpeljanih postopkih je dobil največ podpore znak, ki ga je oblikoval Peter Simič in ga imamo upodobljenega na novi avtobusni postaji. MARJAN DVORNIK Še o odvozu odpadkov iz Podgore Odgovor M. Černiču na klic v rubriki »Halo, tukaj bralec Dolenjca« V krajevni skupnosti Straža (torej tudi v Podgori) je bil uveden odvoz odpadkov v septembru letos. Zaradi pomanjkanja podatkov, ki so podlaga za obračun smetarine, so delavci Komunale v skladu z določili Odloka o ravnanju z odpadki na območju občine Novo mesto do teh podatkov prišli s podpisom na terenu. Ob tej priložnosti je g. Mirko Černič izrazil željo po dodatnem zabojniku, ki bi bil bliže njegovemu gospodinjstvu. Upoštevaje dejstva, da bi s postavitvi)0 dodatne posode zadovoljili še dva Cer- -odili, ničeva soseda, smo njegovi želji ugi tako kot to navaja sam g. Černič. Sporna posoda ni bila izpraznjena le prvi dan po dostavi, kasneje pa redno ob vsakem odvozu. V zvezi z zaračuna- Niso za razprodajo stanovanj Upokojenci nasprotujejo prodaji stanovanj, nar sko zgrajenih za potrebe upokojenih ljudi vanjem storitev pa proti izvajanju g-Če................... namen- Občinska odbora Rdečega križa Metlika in Novo mesto se zahvaljujeta Odboru bivših intemirank iz Ravens-brucka za poslano pomoč. Odbor deluje pri Zvezi združenj borcev NOV v Ljubljani in sodeluje z bivšimi interni-rankami iz ostale Evrope. Iz Avstrije so prejeli od g. Antonije Bruha 10.000 ATS, ki jih odbor namenja socialno šibkim družinam, ki so, čeprav same socialno šibke, sprejele begunce iz sosednje Hrvaške. Pomoč bo razdeljena desetim družinam. V imenu prejemnikov pomoči se za humno gesto lepo zahvaljujeta Občinska odbora Rdečega križa Metlika in Novo mesto. SREČANJE INVALIDOV RADEČE — Preteklo soboto je sevniško društvo invalidov pripravilo novoletno srečanje svojih članov v restavraciji Jadran v Radečah. Ker društvo nima denarja, so si morali vse stroške plačati sami, a so kljub temu prišli in se domov vrnili zadovoljni. Društvo si ni moglo privoščiti posebnih voščilnic, je pa vsem svojim članom poslalo skromen koledar z najboljšimi željami za božične in novoletne praznike. Člani so dobili tudi položnice za letno članarino 100 tolarjev. Člar .liani iz domov upokojencev in socialno ogroženi so oproščeni tega plačila. Na seji izvršilnega odbora Občinske zveze društva upokojencev Novo mesto so 13. decembra obravnavali dve pomembne stvari za upokojence. Dogovorili so se o vsebini priprav na letne konference društev (teh je v občini deset), ki bodo opravljene do 15. marca 1992. Vodstva društev bodo skrbno pripravila poročila o celotni dejavnosti društev za preteklo leto in programa dela za tekoče leto. Poleg tega bodo upokojenci na konferencah v podrobnostih seznanjeni s spremembami nove zakonodaje pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki vplivajo na pravice zavarovancev in upokojencev, z novo zdravstveno zakonodajo, zlasti z obveznim in prostovoljnim zavarovanjem, s stanovanjsko problematiko, davčnim napovedim za upokojence in drugimi aktualnimi vprašanji. Druga pomembna točka je bila informacija o sprejetih decembrskih predlogih na razšireni seji upravnega odbora Zapuščajo potapljajočo se ladjo Ljudje so šli na volitve, da bi dobili demokracijo, razvoj in boljše življenje, dobili __________pa so nesposobne nove oblastnike in gospodarski polom treba ubrati sodno pot tako, kot jo ubira 'hiša. demokratična TV I_ ALBINA KOŠMERL Retje V VOJAŠNICI DOM MIRU V zadnji številki Dolenjskega lista sem prebral prispevek z naslovom Bo nekdanja vojašnica spet vojaška? Gre za črnomaljsko vojašnico in predlagam, da bi jo dodobra pregledali, da ne bi bila v njej še kakšna mina, nato pa opremili in vanjo vselili begunce. Poimenovali bi jo Skupni dom ali Dom miru. Namesto zvezd pri vratih bi namestili goloba z oljčno vejico. Nekdanja vojaška zemlja pri Gribljah pa naj bi znova prišla v roke kmetov, ki bi jo obdelovali in cenili, ne pa da po njej raste plevel in kopirne. PAVEL ŽELJKO Griblje Slovenijo so od volitev do danes doletele same zgodovinsko velike stvari: poraz reformistične levice in sredine, vehementni konzervatizem Demosove oblasti, plebiscit, vojno, odhod armade in predbožično obljubo Evrope o priznanju slovenske suverenosti. Dobili smo tolar, ki naglo devalvira, preizkusili razprodajo družbenih stanovanj in začetek denacionalizacije, tržno gospodarstvo nastaja potem, ko smo izgubili svoje najboljše tradicionalne trge, dole- zaprav doletelo. Na volitve so šli, da bi dobili demokracijo, razvoj in boljše življenje, dobili pa so narodnjaško pranje možganov, arogantne in nesposobne nove oblastnike, vojno in gospodarski polom, brezposelnost, brezpravnost in revščino. tela nas je zamrznitev deviznih prihrankov občanov v slovenskih bankah, padec povprečnih plač na bednih 220 DEM, sto tisoč brezposelnih in sto tisoč takih, ki so že na listah za odpust, 25.000 beguncev iz Hrvaške, prve izkušnje z divjo privatizacijo podjetij in z razprodajo narodnega premoženja tujemu kapitalu, v Demosovem Pentagonu kupujejo najdražje uvožene vojaške jeepe, sočasno ko njegov socialni resor pripravlja zakone, ki pojejo vedno isto pesem — ni denaija za socialne potrebe ljudi... Ljudem v Sloveniji je težko. Zbegani so in ne razumejo prav, kaj jih je prav- Šele odhod armade in zanesljivost dokončne suverenosti Slovenije sta toliko razgnala rožnate megle nacionalnega navdušenja, da so se pokazala gola rebra krute vsakdanje resničnosti. Ob zakonu o lastninjenju podjetij seje razbil Demosov glasovalni stroj v skupščini in najpametnejši v Demosu so spoznali, da je Demos že razpadel, da je Demosova vlada že padla in da so volitve dejansko že razpisane. Dobro je le, so pogruntali, da ljudje večinoma tega še ne vedno. In podgane so začele previdno preiskovati, kako najvarneje zapustiti potapljajočo se ladjo. To je politično ozadje, na katerem se že nekaj mesecev rišejo nejasni obrisi nove slovenske ustave. Zato nova Ustava nastaja kot razblinjena freska dvojnega kompromisa. Najprej kompromisa, ki v vsakem členu posebej omogoča, da se slovenska republika po novih volitvah lahko uredi bodisi v politični sistem črnega konzerativizma ali pa v sistem socialnodemokratske in liberarne demokracije. Potem pa je to kompromis med tistimi strankami pozicije in opozicije, ki se bojijo rezultatov in se jim zato ne mudi preveč na nove volitve, a bi vendarle vse rade javnosti dopovedale, daje tisti, ki gaje strah, daje tisti, ki drži mrtvo vlado na krmilu propadajoče ekonomije, da je tisti, ki zavlačuje z novo ustavo, nekdo drug, po možnosti njegov najnevarnejši tekmec v bodoči volilni dirki. —^ ifl 'MSm H IZDELKI INVALIDNIH OSEB — V okviru novoletnega sejma na Glavnem trgu v Novem mestu imata svojo stojnico tudi delavnici pod posebnimi pogoji iz Novega mesta in z Mirne. Po zelo zmernih cenah prodajajo izdelke, ki so jih naredili varovanci teh delavnic. Seveda gre ves izkupiček zgolj za delo teh delavnic in tako je vsak tak nakup, še tako simboličen, tudi človekoljubno dejanje. (Foto: A. B.) Toda sebično taktiziranje ima svoj čas in ljudje niso neskončno neumni. Siti so revščine in negotovosti, siti velikih tem o demokraciji, suverenosti in ustavi, siti so nesposobnosti vlade. »Dajte nam že to ustavo, naredite že sposobno vlado, lotite se že pravega dela, da ne potonemo v breposelnosti in nerazvoju!« take zahteve postajajo refren javnih in zasebnih pogovorov med ljudmi. Plima političnega nezadovoljstva, apatije in socialnega revolta raste. Zveze društev upokojencev Slovenije in o sklepu in ugotovitvah SPIZ Slovenije, ki se nanašajo na celotno problematiko lastnine in prodaje stanovanj po novem stanovanjskem zakonu. Iz teh informacij sledi, daje z uveljavitvijo stanovanjskega zakona postala SPIŽ po 114. členu lastnica stanovanj in stanovanjskih hiš, zgrajenih s sredstvi te skupnosti, stanovanj, zgrajenih namensko za upokojence, in stanovanj, zgrajenih namensko za potrebe Združenj borcev NOV Slovenije. Po 128. členu pa SPIZ ni dolžna prodati stanovanj v hišah (blokih), ki so bila v celoti namensko zgrajena za reševanje stanovanjskih potreb upokojencev in imajo poseben status. Po zbranih podatkih ima SPIZ v Sloveniji evidentiranih 5200 stanovanjskih enot, iz 13 občin nima še podatkov, -erniča govorijo dejstva. G. Černič je dobil položnico sredi novembra za plačilo storitev v oktobru, kljub temu daje bil odvoz odpadkov iz Podgore uveden že septembra. Od vsega začetka je g. Černič imel možnost odlagati odpadke v zabojnik, do katerega pa bi moral napraviti le nekaj korakov več. KOMUNALA Novo mesto zato se ocenjuje, daje skupaj 6000 stanovanj v lasti SPIZ. Od ten Ta dolgi uvod je bil potreben, da bi lahko razumeli, zakaj seje nova slovenska ustava zataknila nasploh in zakaj se je zataknila ravno ob členu, ki zadeva pravico človeka do načrtovanja potomstva in pravico žensk do abortusa. Nasploh seje to zgodilo zato, ker se mnoge stranke zelo bojijo volitev — in po sprejemu ustave so možne vsak hip, nato zato, ker se Bavčaijevi novi demokrati, stranka, ki je nastala iz razcepa Demosove Slovenske demokratične zveze in od katere je odvisna koalicijska večina v skupščini, ne morejo odločiti, ali bi zamenjali politični tabor danes ali jutri, in ker ne vedo, kdaj bi za to lahko največ iztržili. Na vprašanju splava pa seje zataknila zato, ker je skupščinska gospoda desno opredeljenih strank v Demosu ocenila, da ženske v Sloveniji ne obstajamo kot politični subjekt z jasno ije okrog 1850 stanovanj strnjenih kot celota v blokih, zgrajenih in namenjenih za upokojence, zato je SPIZ na predlog Občinskih Zvez DU in skupni predlog Zveze DU Slovenije sprejel sklep, da se ta stanovanja ne razprodajo, temveč naj se ohrani njihov prvotni namen — za potrebe upokojenske generacije, kar pomeni, da ostanejo v njih sedanji nosilci stanovanjske pravice, za njimi pa naj jih pridobijo novi upokojenci, ki niso mogli rešiti stanovanjskega problema v času aktivnega dela, teh pa bo v bodoče vedno več. V Novem mestu je skupaj 85 stanovanj, last SPIZ po navedenem zakonu. Od teh je 47 stanovanj v Bloku na Šegovi 7,9 in 11 in 26 stanovanj v bloku Nad mlini 27 in 28, ki po predlogu upokojenske organizacije in sklepu SPIZ ne pridejo v poštev za prodajo. Le 12 stanovanj SPIZ v tej ČEMU PROTI STAREMU GRBU? To, da so novomeški občinski delegati proti predlogu, naj bi bil stari novomeški grb z vojvodo Rudolfom na novih avtomobilskih registrskih tablicah, se mi zdi primitivizem brez primere. Kdo se boji Habsburžanov in njihovih »okovov«? Kako je mogoče, da se v delegatske vrste lahko vsadi toliko nerazumevanja, preproščine in smešenja starih vrednot? Sleherno evropsko mesto je še kako ponosno na svoj stari grb — če ga le premore — mi pa naj bi se dičili z novim, nekakšnim »slepim črevesom« na okljuku Krke?! Vrednost 627 let starega znaka nekega mesta lahko zanika samo nekdo, ki nima pojma o heraldiki. Sem za to, da obdržimo stari novomeški grb z vojvodo Rudolfom IV., pa četudi ga morda ne bomo lepili na registrske tablice! Mesta, ki imajo nove grbe, jih imajo pač zato, ker so nova, npr. Nova Gorica, Novomeščani pa bodimo ponosni na svojo zgodovinsko preteklost in skrbno čuvajmo grb, kije sp»; min na čas, ko je majhno naselje ob reki Krki dobilo listino o priznanju mestnih pravic. To listino je podpisal vojvoda Rudolf IV. Naj se ga res sramujemo? MATEVŽ HOČEVAR DRUŠTVO INVALIDOV TREBNJE VABI občini, ki so raztresena po raznih blo- kih, pridejo v poštev za prodajo sedanjim nosilcem stanovanjske pravice. TREBNJE — Trebanjsko društvo invalidov vabi vse svoje člane n* redno letno konferenco, ki bo v nedeljo, »Z-decembra, ob 9.30 v sejni sobi skup5°' ne občine Trebnje. Društvo pr°s>; RUDI HRVATIN udeležbo najavite po telefonu 44-251 zavestjo o naših najglobljih interesih in potrebah in da se ne bomo sposobne de- javno organizirati za zavarovanje svojih ustavnih pravic. Čas do 23. decembra, ko bi morala biti sprejeta nova slovenska ustava, je torej zelo pomemben čas: z oblikovanjem prodornega, modernega ženskega gibanja, njegovo povezanostjo z novo slovensko levico in liberalizmom bo pokopal vladavino primitivnega Demosovega neokonzervativizma na Slovenskem ali pa s porazom tega gibanja in tega zavezništva za dolgo dobo utrdil njegov bistveni temelj — patemalizem. Zato pravim vsem, zlasti pa ženskam: ne molčite več, ne dovolite, da odločijo namesto vas! Ob pozivih na shode, ki naj ubranijo vašo pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok, vključno s pravico žensk do abortusa, ne ostajajte doma! Mnogo jih je, ki bi radi izbrali za nas pokorščino, ponižnost in revščino. Nikogar ni, ki bi zmogel namesto nas in za nas izbrati svobodo, dostojanstvo in razvoj. Vse to si moramo izbrati in pridobiti državljani in državljanke sami. Telegrami solidarnosti, ki danes prihajajo na naslov slovenskega ženskega gibanja, tudi na moj osebni naslov, od ženskih organizacij in levih strank iz vsega sveta, tudi iz republik nekdanje Jugoslavije, me utijujejo v prepričanju, da v teh prizadevanjih napredne ženske in moški na Slovenskem niso osamljeni. SONJA LOKAR Neverjetno, ovca misli Slavisti, anglisti in matematiki po osnovnih šolah so planili v zrak. Vzpodbujeni od slovenskih svobodnih in drugih sindikatov so se odločili bojkotirati popravljanje pisnih nalog, ker jim republiški šolarski veljaki ne priznajo zmanjšane obveznosti, češ da ne bi imeli kaj popravljati, (e bi opravljali svoje delo tako, kot ga ne. Se pravi, da bi morali učence naučiti snov do te meje, da ne bi delali napak. Zadeva je več kot duhovita, prizadeti učitelji pa besni, da jim le udarja para skozi ušesa. Da bi bilo vse skupaj še zabavnejše, poteka te dni po osnovnih šolah preverjanje znanja za tiste, ki končujejo osnovno šolo. Tu pa se le pojavi strah, da bodo slavisti, anglisti in matematiki odpovedali pokorščino republiškim šolskim oblastem in enostavno izdelkov ne bodo hoteli popraviti Zavod za šolstvo zoper takšno odločitev nima ničesar, vendar v isti sapi poudarja, da je takšna odločitev stvar posameznega prosvetarja, ravnatelji pa so dolini takšne primere javiti naravnost na ministrstvo za šolstvo in šport Pa smo tam! Po skrajšanem postopku bodo odkrili bele vrane med črnimi, garjave ovce med zdravimi, plevel med pšenico. Stavka je odraz pravic in demokracije, vendar le, če je organizirana, veljavo pa si prido- bi s podporo javnosti in usUinov, ki naj bi varovale in zavarovale pravice in zahteve stavkajočih. V tem primeru pa ni tako. Pod navidezno svobodo je nastavljena past, v katero se ne bodo ujeli razmišljajoči in strahopetci Vsi ki poznajo delo v osnovni šoli, so na strani slavistov-anglistov in matematikov, a to je premalo, če jim povečanega dela ne prizna tudi šolska oblast, ki kroji učiteljstvu plače, minute v razredu, po pouku in domala celo v večernih urah. Hudo breme stavke, ki naj bi opozorila na nepravičnost, je torej preneseno na ramena posameznikov, ki bodo s tveganjem po ukorih vzdržali ali pa tudi ne. Na nepopravljene teste preverjanja znanj bodo kazali tako starši kot tudi učenci, saj je znano in že večkrat dokazano, da Kranjci prenesejo vse, tudi utrujajoče razprave o splavu, le prekinitve dela učiteljev ne. Za ljudi na sončni strani Alp so učitelji na svetu zato, da delajo, kar jim ukaže oblast, ne pa da razmišljajo o krivicah, ki se jim godijo. Za nameček naj bodo še srečni, ker jim ni nihče ukinil dopustov, ki so Pr‘ mnogih z dolgoletnim delovnim stažem po številu dni popolnoma enaki s tistimi, ki delajo kje drugje. Razmišljati si je drznil TONI GAŠPERIC da PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Od vsepovsod Nabrali smo nekaj »cvetk«, ki se dodajo ponekod pri nas in v vsej Sloveni-š zato nismo naštevali vseh občin. So *dscv teh dni tako rekoč vsepovsod. NAKUP STANOVANJ povzroča lrecej živčnosti in stresov, saj gre za bmembne odločitve. Najhuje pa oprav-1 prizadenejo najstarejše, ki težko hodi-°iSo bolni itd. Pogodbe morajo iti last-bročno podpisat na pristojni urad, kije 'časih tudi v tretjem nadstropju. Nihče Občine se ne potrudi, da bi se pripeljal 'a podpis pogodbe k takemu staremu 'a dom. .DOGAJA SE, da so »reveži« med ti-foni, ki so najprej ne le kupili, ampak udi plačali stanovanje. Gre za posameznike ali družine, ki so dobivale sub-ancijo, ker niso zmogle plačati stanari-Tisti, ki so redno plačevali stanarino a očitno imeli manjše dohodke, saj ne morejo stanovanja odplačati takoj, pa uradno tako bogati, da bodo morali svojih dohodkov plačati še davek, očitno so merila o ugotavljanju socialnega stanja posameznikov in družin Pfecej zgrešena. NAD BANČNIMI ZAPLETI negodujejo tisti, ki so te dni vezali tolarje, da todo le nabrali nekaj obresti in tako laž-pplačali kupljeno stanovanje v roku 60 'uti. Pri teh, bančnih zapletih ne gre za y> da imajo banke in druge organizaciji ki se s tem ukvarjajo, različne obrestne stopnje in tudi druge različne pogoje tuj je to poslovno in zaželeno), pač pa j za posebno neposlovnost, saj ponekod takoj na začetku meseca le težko 'Ueš, kolikšne so obresti za tisti mesec, 'ji pa se uslužbenci šele na pobudo ‘ranke pozanimajo na svoji centrali o brestih. Ponekod pa stranko seznanijo ^lo z letno obrestno stopnjo, kije nekje “'ed 700 in preko 900 odstotki, s takim 1°dalkom pa si varčevalec ne more Omagati. SMREČICE LE Z NALEPKAMI Gozdno gospodarstvo Brežice obvešča vse lastnike gozdov, ki želijo poslovati z novoletnimi smrečicami, posekanimi na svojih gozdnih parcelah, da morajo biti smrečice opremljene z zakonsko predpisanimi nalepkami, katere dobijo lastniki pri revirnem gozdaiju. Nalepke lahko lepi le revirni gozdar. Ravno tako dobijo lastniki od revirnega gozdaija pisno potrdilo o izvoru smrečic, katero zahtevajo pri pregledu organi uprave za notranje zadeve in kot to predpisuje zakon. Apeliramo tudi na ostale meščane, naj nabavijo novoletne smrečice na za to predvidenih mestih in kupujejo le z nalepko označena drevesca ter na la način prispevajo k zmanjšanju nedovoljene in stihijske trgovine z novoletnimi smrečicami. Za vse ostale informacije v zvezi z nabavo novoletnih smrečic pokličite podjetja LESOKOV Brežice, HPG Brežice, TOZD gozdarstvo Brežice, ali najbližjo Gozdno upravo. Glavni direktor: VINKO ŠEŠKO dipl. ing. gozd. Zidanice še brez hišnih številk Odgovor geodetske uprave na klic bralca Dolenjskega lista (DL 5. decembra) • Quo vadiš. Demos? Samo oblast te ima v oblasti (Turnšek) • Svoboda je moč, ki jo imamo nad samim seboj. (Grotius) • Dva človeka sta v mene pesnik in kramar. Prvi prešteva zvezde na nebu, drugi pa cekine v mošnjičku. (Torkar) Kadar mački stopiš na rep Ponovno o mega koncertu v Novem mestu Sprva nisem nameraval javno odgovori na pripombe, objavljene v prejšnji šte-'\ki Dolenjskega lista, a so me neljubi “ipetljaji s prijatelji prepričali, da bi bilo 'toro komentirati moj članek in pripombe nanj. Gospod Gregor Maccdoni, za-*>vil Vam bom nekaj vprašanj: Ali veste, da.... . 1- je od 23. ure v sredo (takrat so Ljub-lUnčana obvestili o odpovedi sodelova-IJ“) do petka le en delovni dan? (Ne dva, ;°l trdite.) 2-je cena, postavljena pred meseci, po-jjto jresnično vprašljiva šele zadnji tre- 3. je od 18. do 23. ure kar 5 (pet) ur? folikoje nekdo izmed članov skupin ob-tuil v večernem intervjuju dan pred °ncertom na Studiu D, pri tem pa prosil '•Niko, naj bo točna!) 4. niste napisali bistva mojega članka, ePrav je le-ta po vaših besedah odkrit? . S. beseda »prevara« nima nobene vseruske zveze z besedo »dobrodelnost«? 6. se v svojem članku nisem pritoževal tode izbora pesmi? /• sem napisal, da so bili svetlobni efekti 'trjetno najboljši doslej, da so bili zvočni-‘!. Postavljeni v Križankah (kar priča o 'Jihovi kvaliteti) in daje bil oder res velik? r3 4 * 6 * * * * * 12 * *tero opremo pa sem potem negativno “cenil? 8- koncert v prvem odstavku vaših pri-prerasle v drugem že v spektakel? I Ljubljančan sprva ponudi vso opre-\ teden dni pred koncertom se skupini "“ločita, da ne bosta vzeli ozvočenja, odkovek kasneje pa pišete, da ta ponuja le še ‘ftot-shovv? , 'O. skupaj (ne) pripadava bivšim ne-,°nstruktivnim kritizirajočim generaci-*n'. saj ste manj kol leto dni mlajši? 11 ni bilo ankete med obiskovalci kon-"“ht in bralci DL? Zato dvomim v vašo vetino«! 12. je potrebno v člankih objavljati res-"“*>? (Pa čepra« ne vse.) .Dovolj z vprašanji, saj imamo zadnje '“se dovolj trinajstič! (Petek, 13.) Gospod Gregor Macedoni. verjemite /!•> da moje »visoko čelo« (bodoča pleša) j1' Posledica mojih izjav v DL (za katere “tote, da sem jih privlekel za lase). To “ni potrdi vsak zdravnik pa tudi tisti, ki ^ poznajo, in celo člani obeh skupin. .Očitate mi pristranskost v članku. J>orda res, ampak Vaše »izrazito nepri-Jhtnsko« pisanje mi poraja dvome o Vaši 'jOslednosti in poznavanju »resničnih polkov«. Sprva zatrjujete: ».... ki naj bi ga Peharili skupini...», nato pa mu svetujc-^’.naj sc navadi podpisovati pogodbe. To-“J se tudi vi strinjate, da se skupini nista •Hali dogovora! (Bodo DMP-jevci med 'voje pesmi o lastnostih (večkrat tudi sla-Jto) ljudi uvrstili tudi pesem o izigravanju Spanja in dogovorov?!) Vraževernost mi ne da miru in rad bi 9r>i zastavil še trinajsto vprašanje: i 13. Ali veste, da so od Ljubljančana zadali kar 30 mikrofonov, na koncertu pa 5“ je bilo skoraj pol manj? (Morali bi ve-'ti, saj trdite, da ste sodelovali pri organi-ciji. Seveda tudi veste, da je cena vklju-r®vala dimne efekte in laser), i Ne razumem tudi, zakaj skupini (vsaj j ““) želita nadaljnje sodelovanje s »spo- sobnežem iz Ljubljane«, če ta nima tržnih cen in zadovoljive opreme. (Morda si želijo z njegovim posredovanjem priti na TV?) Seveda razumem, da dijaki in študentje nimajo prav veliko denarja. Nekateri si še instrumenta, primernega svojim sposobnostim, ne morejo privoščiti. Mislim, da niste zadovoljivo opravili »domače naloge« pred pisanjem o stvareh, kijih premalo poznate. V pravu poznamo več vrst pogodb. Ene so pisne, druge so ustne. Slednje so trdnejše, če so posnete na magnetofonski trak in/ali sklenjene pred pričami. Če mi ne verjamete, se pozanimajte pri pravniku. Moj članek je bil objavljen neokrnjen, čeprav, za razliko od Vas, v zadnjem odstavku nisem izsiljeval. Ni pa bil podpisan s polnim imenom (kar še ne pomeni, daje anonimen) in tudi ne bo! To pa iz zelo praktičnih razlogov. Predstavljajte si Vaše pripombe, če bi vse inicialke zamenjali s polnim imenom. IZTOK UMEK Po zakonu o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (UL SRS 5/80) se je Geodetska uprava Novo mesto v letu 1991 lotila sistemskega evidentiranja stavb v naseljih občine Novo mesto. Oštevilčili smo vse ne-oštevilčene stavbe in zaradi boljše orientacije hišnih številk v naselju pre-oštevilčili nekatere izmed njih. Stavbe, ki se evidentirajo, so opredeljene: — s 5. čl. Zakona o evidentiranju naselij, ulic in stavb (UL SRS št. 5/80): to so vse stanovanjske in poslovne stavbe, namenjene za stalno ali začasno bivanje, uporabo in — z 9. čl. Pravilnika o določanju imen naselij, ulic in stavb (UL SRS št. 11/80), ki opredeljuje za stanovanjske stavbe hiše, hotele, domove, vikende, zidanice, zapore in podobno. 21.1. 1991 smo vam poslali sklep o določitvi hišne številke. 5. 2. 1991. ste po položnici plačali stroške za izdelavo hišne tablice. JAVNI DOLG? — NE, HVALA! Banke, ki se obnaša tako vzvišeno, posmehljivo in obenem neodgovorno do svojih varčevalcev, kot seje tega navadila Ljubljanska banka, ne potrebujemo. Mimo naj propade, kot je banki vseeno, če zaradi nje propadejo upniki, in naj bo za opomin vsem tistim, ki bi imeli podobne želje in namene kot Ljubljanska banka, katere vodilni ravnajo mimo potreb tistih, ki soji zaupali denar. Takšni ljudje nimajo kaj iskati v podjetju, ki živi od zaupanja! Vendar danes še carujejo, nedotakljivi v palačah iz stekla in marmorja. In še vedno drži na vhodu v njihovo palačo tovariš Tito v rokah notni zvezek, po katerem znajo edino peti, in se posmehujejo demokraciji, ki si sunkoma utira pot mimo njihovih trdnjav. Zato povejmo odločno: Javni dolg? -Ne, hvala! Plačajte si zapitek sami, tovariši komunisti! 45 let je bilo dovolj. ERIČ TOMAS Liberalna stranka ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: Skupščina občine Črnomelj 1.130 SLT namesto venca na grob Jožeta Urha iz Metlike, osnovna organizacija sindikata Skupščine občine Črnomelj 2.000 SLT namesto venca na grob Jožeta Urha iz Metlike, Krka-Tozd Izolacije Bršljin 7.600 SLT namesto venca na grob očeta sodelavca Franca Kovača iz Bršljina in Herman Kropič, Rimska cesta 1, Trebnje, 10.000 SLT. Vsem darovalcem za prispevke najlepša hvala! V sredo, 4. decembra, smo se na pokopališču sv. Maijete pri Trebnjem zadnjič poslovili od pokojnega Franca Mežana z Gorenjih Ponikev. Franc seje rodil 25.februarja 1905v kmečki družini s petimi otroki. Težki časi za preživetje so terjali, da je moral še kot mlad fant pomagati kmetom, da sije prislužil najnujnejše za življenje. Po končani osnovni šoli se je izučil za kovinarja v Lukovku. Na Gor. Ponikvah sije zgradil hišo. Zaposlil seje pri železnici v Novem mestu in opravljal težka kovaška dela. Njegovo delo je zahtevalo tudi veliko nadurnega in nočnega dela. V pokoj je šel leta 1965. Po upokojitvi je rad popravljal cestna kolesa in ure, da sije prislužil še kak dodaten dinar. Leta 1980 mu je umrla žena. Kasneje seje poročil z vdovo Marijo, da bi mu bilo življenje na starost lažje. Zadnja leta je bil na invalidskem vozičku, ker so mu odpovedale noge. Vdal seje usodi. Najbolj pa je bil vesel, koso ga iz njegove delovne sekcije za vleko večkrat obiskali nekdanji sodelavci. R.M. Kot mogočen hrast, ki klone v viharju, je v najlepših letih klonilo tudi življenje Toneta Hočevarja, starega komaj 48 let. Na zadnjo pot smo ga v zelo velikem številu pospremili v soboto, 30. novembra, na trebanjsko pokopališče. Rodil seje 18. februarja leta 1943 v Belšinji vasi kot najmlajši izmed devetih otrok. Velika kmetija je zahtevala tudi veliko skrb ter težko in naporno delo. V letu 1968 si je ustvaril svoje ognjišče. Poleg dela, ki ga je imel na veliki kmetiji, seje zaposlil tudi na železnici v Ljubljani kot voznik viličarja, kpr pa je zbolel, je opravljal mesto čuvaja. Zaposlen je bil 16 let. Postal je oče treh otrok, najmlajši je star komaj deset let. Delo na kmetiji in pot na delo v Ljubljano je bila zanj prenaporna. Leta 1984 je težko zbolel in po dveh letih je bil invalidsko upokojen. Pokojni Anton je bil dober, priden in skrben oče. Njegovo vestno delo in odrekanje v življenju je videti na povsem obnovljeni kmetiji, kije usposobljena za sodoben način kmetovanja. Kljub borbenosti, kije bila v njem, je v bitki za življenje omagal. R.M. 12. 2. 1991 smo naročili izdelavo hišne tablice. 13. 2. 1991 smo dobili pobudo krajanov krajevne skupnosti Mali Slatnik za formiranje novega naselja Križe. Zaradi te pobude smo morali prekiniti vse dosedanje postopke in začeti z novimi — to je z imenovanjem novega naselja Križe. 21.2. 1991 smo poslali gradivo za predvideno novo naselje Križe v KS Mali Slatnik in v KS Brusnice v enomesečno javno razpravo. 12. 4. 1991 smo dobili od KS Mali Slatnik pozitiven odgovor za imenovanje novega naselja. 19. 4. 1991 nam je KS Brusnice poslala dopis, v katerem nam sporočajo, da niso izpeljali enomesečne javne razprave in da želijo krajani »naselja« Bendje ostati v KS Brusnice. 6. 5. 1991 Geodetska uprava je KS Brusnice poslala obrazložitev glede zaselka Bendje. Odgovora nismo dobili. Julija, avgusta smo začeli akcijo za kompleksno ureditev naslednjih naselij: Dolž, Mali Slatnik, Mala Cikava, Smo-lenja vas, Drganja sela, Urina sela, Ga-bije in novo naselje Križe. 24.9. 1991 je IS občine Novo mesto sprejel sklep o reševanju naselij v paketu in imenoval projektno skupino za poimenovanje in preimenovanje ulic, naselij... 21.10.1991 je projektna skupina na svoji L seji določila prednostne naloge: — uvedba novega naselja Križe, — uvedba ulic v naseljih: Gabrje, Ameriško pismo CLEVELAND, 22. novembra — CNN O JUGI — Največja tv mreža na svetu CNN nam od 6. ure zjutraj pa do 23. ure prenaša tudi o Hrvaški in Srbiji. Vukovar je kapituliral, Dubrovnik pa še vedno obstreljujejo kljub vsem zagotovilom generalov in ministrov. Vsi veliko govorijo, »palamudijo«, dajejo svečane izjave in obljube, vendar je vse skupaj velika vojna lumparija in zavajanje javnosti. TEŽKI ČASI BODO ne le preko zime, ampak tudi na Spomlad povsod po Jugi. Tudi če se bo vojna do spomladi končala, bo težko zaradi velike draginje. To velja tudi za Slovenijo. Primanjkovalo bo hrane. POŠTA DELUJE in jo dobivam redno. Gre preko Celovca, Avstrije in Nemčije. SEDEMDESETLETNICO sem praznoval 13. novembra. Ta jubilej mojega grešnega življenja smo praznovali že dan prej. Nanosili so mi toliko rož, da bi zadostovalo za lep Tol OLENJCA NI BILO ta teden. Kupujem ga v trgovini »Tivoli«, ki ga redno dobiva, tokrat pa seje nekaj zataknilo. Domnevam, daje bilo prav v tej številki objavljeno »Ameriško pismo«, in prosim, če mi pošljete vsaj tisto stran. EMIL MILAN ČERNE CLEVELAND Smolenja vas, Mali Slatnik, Urina sela, Dolž, — uvedba novih ulic na Otočcu in v Novem mestu, — oštevilčenje večje skupine objektov v naselju Drgaja sela. 15. 11. 1991 smo začeli enomesečno javno razpravo v KS Mali Slatnik in KS Brusnice. 25. 12. 1991 pričakujemo pisne odgovore od KS. Kolikor bosta odgovora pozitivna, bomo vinogradnikom Hribov poslali nove sklepe o določitvi hišne številke in tistim, ki so tablice že Rla-čali, tudi nove tablice. Z vsemi fazami dela je bil seznanjen svet KS Mali Slatnik, ki naj bi izvedel javne razprave na terenu in zastopal interese krajanov. S potekom dela smo seznanili tudi krajane, ki so iskali kakršnekoli informacije v zvezi z novim naseljem Križe na Geodetski upravi Novo mesto. Direktor mag. FRANCI BAČAR, l.r. PRODAJA DOMAČIH DOBROT STARI TRG OB KOLPI — Aktiv kmečkih žena iz Poljanske doline ob Kolpi je pripravil 13. decembra v župnišču v Starem trgu »kmečko delavnico«. Kmečke žene so se seznanile z izdelovanjem božičnika (vrste kruha), ki ga bodo skupaj z ostalimi domačimi dobrotami prodajale 23. decembra v kočevski Nami. Ob tem bodo pripravile tudi kulturni program. Podobno prodajo domačih dobrot so izvedle že na dan pred Miklavžem. PRIZANESITE NAM S PETARDAMI! Bližajo se praznični dnevi, zadnja leta obeleženi zelo hrupno. Letos smo v Sloveniji doživeli in preživeli pravo vojno. V naši bližini krvava vojna še divja in ji ni videti konca. Med nami so begunci, hudo prestrašeni zaradi pokanja rušilnih granat in ubijalskih bomb, ki so ostali brez vsega premoženja. Med nami je desettisoče nezaposlenih in drugih eksistenčno že ogroženih kategorij prebivalcev, ki si najbrž ne bodo mogli privoščiti kaj veliko prazničnih dobrot, medtem ko si bodo drugi spet dajali duška z metanjem petard in raket, kar se je doslej nemalokrat končalo s poškodbami otrok in mladostnikov ter materialno škodo. Mislim, da je prav letos tak način praznovanja docela nesprejemljiv. Prosim vas, da v vašem časopisu na primeren način zastavite akcijo za drugačno, bolj mimo praznovanje. Sredstva, namenjena nabavi petard in raket ter drugih nepotrebnih pokalic, naj bi darovali beguncem ali v druge dobrodelne namene, saj so potrebe velike, humanitarna čustva pa v nas najbrž tudi še niso popolnoma zamrla, le vzpodbuditi jih je treba. MARIJA ŠKORJAK Ljubljana V torek, 10. decembra, smo se na pokopališču v Krijem za vedno poslovili od Milana Šlanerja-Kamnaija. najmlajšega komandanta partizanske brigade in kasnejšega pionirja delavskega turizma. Kot 14-letni otrok je bil z družino izgnan v nemško taborišče v Berlinu, od koder je že po enem letu pobegnil. S pomočjo aktivistov na Kozjanskem in prikrivajoč pravo starost, se je spomladi 1943 prikhučil Kamniško-zasavskemu odredu. Še skoraj rosno mlad seje izkazal kot izjemno hraber in pogumen borec, nato v Šlandrovi brigadi napredoval v šefa obveščevalnega centra in komandanta bataljona ter še ne star 18 let postal komandat Zidanškove brigade. Red za hrabrost in red partizanske zvezde, ki gaje prejel iz rok komandanta Staneta, ter druga odlikovanja je sprejel ne kot priznanje sebi, temveč kot izziv za nove junaške podvige in preudarno poveljevanje v armadi po osvoboditvi. Njegov ostri pogled in strumni nastop pa sta prikrivala toplino plemenitega značaja, iskrenega tovarištva in čutečega razumevanja, zato je bil med borci izjemno priljubljen in spoštovan. Žal so se tudi pri njem uresničile Prešernove besede: »Jezo si sreče okusil sovražne, zgodaj okusil življenja si strup.« Naraščajoči šovinizem in zavist . zaradi njegovih poveljniških sposobnosti sta ga privedla na Goli otok, toda Milan je ostal partizanski Kamnar in stoično prenesel ponižanje bestialne torture in razosebljanje človeškega dostojanstva. V mil seje domov in začel znova, leta 1960 pa je z vso vnemo začel uresniče- vati svojo vizijo najširšemu sloju dostopnega delavskega turizma. Obnovljena Materada pri Poreču in novozgrajeno počitniško naselje v Nerezinah na Lošinju sta njegovo pionirsko delo in zibelka sodobnega delavskega turizma, ki se zaradi urbane urejenosti in domačnosti upravičeno ponaša s Turističnim nageljnom. Milan Štajnerje za svoje delo prejel tudi odličje občine Krško in občine Lošinj. Poslovili smo se od človeka, ki se je od rane mladosti razdajal in kljub trdim preizkušnjam ostal neomajen. Pokojni Milan Štajner je bil človek upornega duha in nezlomljive volje, neutrudnega ustvarjanja in plemenitega značaja — v vsem svojem ravnanju prepoznaven kot Kamnar borbe in dela. Zato spomin nanj ne more zbledeti. SLAVKO KUNEJ Novoletne prireditve v Novem mestu Ob novoletnem kamionu in dedku Mrazu tu-di priljubljeni pevci NOVO MESTO — S ponedeljkovim nastopom ruskega klovna Marina so se na Glavnem trgu pričele prednovoletne prireditve, prave novoletne prireditve pa se prično v soboto, ko bo na pot odšel novoletni kamion z dedkom Mrazom. V petih dneh bo obiskal prav vsa krajevna središča v novomeški občini in obdaril več kot 8000 otrok. No- "i jr - KLOVN NA TRGU - Ena od prednovoletnih prireditev na Glavnem trgu v Novem mestu so bili tudi nastopi vrhunsko šolanega klovna Marina Romanova iz Moskve. Na odru pred rotovžem bo nastopil še jutri ob 16. uri voletni kamion bo letos prvič zapeljal tudi med otroke v krajevno skupnost Prevole in Mali Slatnik, vsak večer ob 18.30 pa sc bo ustavil na trgu pred Rotovžem. Uro pred prihodom kamiona bo čakajoče otroke in njihove starše zabaval eden od popularnih slovenskih pevcev. V soboto, 21. decembra, bo to Romana Krajnčan, v nedeljo ob 17.30 bo pel Zlatko Dobrič, v ponedeljek ob istem času bo gost Tomaž Domicelj, v četrtek, 26. decembra, bo otroke zabaval Andrej šifrer, v petek pa Simona Weiss. Novoletne prireditve se bodo končale z novoletno nočjo, ki jo Zveza prijateljev mladine že tretje leto prirpavlja pod naslovom »Dobimo se na trgu«. Letos lahko upamo, da bo noč bolj mirna, saj je bilo letos tudi v Sloveniji pokanja dovolj, k temu pa bo nekaj prispevala tudi poteza organizatorja, da letos v novoletni noči ne bo žive glasbe. V dneh prireditev bo na glavnem trgu urejen obvoz po Jenkovi in Di-lančevi ulici, seveda pa še vedno velja, naj obiskovalci Glavnega trga svoja vozila puščajo na parkiriščih zunaj mesta, da bo na trgu nekaj več prostora tudi za ljudi. J. P. URNIK NOVOLETNEGA KAMIONA Sobota, 21. decembra: ob 15. uri pred gasilnim domom na Otočcu, ob 15.45 uri na trgu v Beli Cerkvi, ob 16.45 pred gostilno Žura v Šmaijeti, ob 17.30 v Škocjanu pred domom krajevne skupnosti in ob 18,30 na Glavnem trgu v Novem mestu. Nedelja, 22. decembra: ob 14.30 pri kulturnem domu v Gabrju, ob 15.15 pred šolo v Brusnicah, ob 16. uri pred gasilnim domom v Orehovici, ob 17. uri na trgu v Šentjerneju, ob 18. uri na Cikavi pri Pionirju in ob 18.35 na Glavnem trgu v Novem mestu. Ponedeljek, 23. decembra: ob 14.15 v Podgradu pred šolo, ob 15.15 v Dolžu, ob 16. uri v Stopičah, ob 16.45 v Stranski vasi pri šoli, ob 17.30 pred trgovino na Urinih selih in ob 18.30 na Glavnem trgu v Novem mestu. Četrtek, 26. decembra: ob 13. uri na Prevolah, ob 15. uri v Žužemberku, ob 15,45 na Dvoru, ob 16.30 pred domom KS v Straži, ob 17.30 v Dolenjskih Toplicah, ob 18.30 na Glavnem trgu. Petek, 27. decembra: ob 15. uri pred kulturnim domom v Prečni, ob 16. uri na trgu v Mirni Peči, ob 17. uri v Dolenjih Kamencah pred gasilskim domom, ob 18.30 na Glavnem trgu v Novem mestu. • V svojem ožjem okolju skoraj ne poznam političnih preganjancev, in kdor je neuspešen, je res neuspešen zaradi nesposobnosti ali zaradi človeških lastnosti, ki bi mu škodovale tudi drugod po svetu. (Žekš) • Odlika popolne osebnosti ni upor, pač pa spokoj. (Vilde) Gostilna Peter Badovinac^^^ ■ 68331 Suhor, Jugorje 5, tel. 068/50-133 Vesel božič in srečno novo leto! NOVOTEHNA ® 068/25-088 §)SHODA CITROEN ^ NOVOLETNI POPUST 5% PROMOCIJSKE CENE PRODAJNO SKLADIŠČNI CENTER BTC Ljubljanska 27, Novo mesto tel. (068) 28-078, fax. 22-338 f žiro raCun: 52100-601 -19207 DoM-S9Sa... Trgovina na debelo in drobno Vel. Bučna vas 1, Novo mesto vas vabi, da jih obiščete. Nudi- PONUDBA: io vam ženski, moški in otroš- — Les, iverne plošče, ki tekstil in perilo, dekorativno vezane plošče blago, zavese, igrače, novo- — Lesne obloge, parket, furnir letne okraske in še kaj. — Temeljne barve in kiti, Pridite in se sami prepričajte! premazi za les in kovine Ugodnost — pri nakupu nad _ Lepila za les in parket 3.000 SLT možnost plačila na — Brusni material in vijaki dva čeka, nad 5.000 SLT pa na tri čeke. DELOVNI CAS: od 7. - 17. ure Pohitite! sobota od 8. — 12. ure očem želi vsem poslovnim partnerjem in kupe _ VESELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE in vam ponuja božičnonovoletni popust pri gotovinskem nakupu. i SE PRIPOROČAMO! Jk TiffOcUuAlUrof 2>o4bti|JUja/ tujo/ ŠOLSKI KULTURNI DAN KOČEVJE — 24. decembra bodo imeli kočevski osnovnošolci kulturni dan. Po razredih bodo izvajali različne kvize, skeče in ostalo, kar so učenci pripravili na temo bližnjih božičnih in novoletnih praznikov. To bo tudi zadnji šolski dan pred prvim delom zimskih počitnic, ki bo trajal do 6. januarja. POMAGALI SMO BEGUNCEM Veliko šol se je odzvalo humanitarni pomoči za otroke iz sosednje Hrvaške. Učenci OS Trebnje smo izvedli zbiranje pomoči za pregnance iz porušenih domov, v Trebnjem smo zbirali vsi, razen treh razredov. Zbrali smo 8583 SLT, mnogi pa so prinesli tudi zvezke in druge potrebščine. Akciji seje pridružila še Državna založba Slovenije, kije prispevala 100 kompletov barvic. Predstavniki šole so vse zbrano odpeljali otrokom iz pobratene šole v Veliki Gorici. KSENIJA VENCELJ 8. b., OŠ Trebnje BREŽICE NEKOČ IN DANES 27. oktobra smo učenci osmega razreda obiskali Slovin Bizeljsko Brežice. Sprejel nas je prijazen vodič in nam pokazal dve vinski kleti od trinajstih, ki so še drugje po Sloveniji. Pokazal nam je, kje stekleničijo alkoholne in brezalkoholne gazirane pijače. Na koncu so nam dali za pokušnjo kokto. Od tu smo se odpravili v Adrio, kjer delajo luksuzne kamp prikolice različnih dimenzij, največjih izvažajo na Zahod. Naslednja postaja je bil srednjeveški grad. Najbolj všeč mi je bila grajska kapela in čudovita baročna dvorana. Videli smo tudi ostanke iz rimskih časov, iz časa kmečkih uporov, takratno orodje in orožje. Imajo še ostanke Rimljanov, ki sojih našli na Velikem Kamnu. SABINA BOŽIČNIK OŠ Koprivnica SVET Osnovne šole Mokronog, Mokronog, Gubčeva c. 4, razpisuje v skladu s 37. členom Statuta šole DELOVNO MESTO RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati vse pogoje, kijih določa 137. člen Zakona o osnovni šoli, in imajo pedagoške, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Ravnatelj bo imenovan za 4 leta. Pogoj za imenovanje je soglasje ustanovitelja k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v roku 8 dni po objavi na naslov: Osnovna šola Mokronog, 68230 Mokronog, Gubčeva c. 4. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav. VMaM ČRNSKE DUHOVNE PESMI Glasba je del našega življenja. Tudi jaz rada poslušam glasbo, ki mi ugaja. Dose-daj sem poznala predvsem zabavno glasbo, po obisku New Swing kvarteta na naši šoli pa so se mi priljubile tudi črnske duhovne pesmi. V teh pesmih se čuti žalost in hrepenenje po svobodi in enakopravnosti vseh ljudi na svetu. Čeprav jo najlepše zapojejo temnopolti ljudje, ker je to njihova glasba, je naš ansambel New Svving kvartet zelo blizu njihovemu petju. Še posebej1 lepo je pel Oto Pestner. Upam, da bomo imeli še kdaj priložnost spoznati črnsko duhovno glasbo. SAŠA KASTREVC 6. b„ OŠ Bršljin Novo mesto SREČAJMO SE OB 60. OBLETNICI PIVKA — Letos je preteklo šestdeset let od takrat, ko smo prestopili prag šole na Telčah pri Tržišču. Šolarji smo bili doma iz Gornjih Del, Tržišča, s Krsi-njega Vrha, iz Regačice. S tem prispevkom želim spomniti še vse živeče sošolce, da bi se enkrat v prihodnje srečali. Tisti, ki si želijo srečanja, naj se javijo Mencinovemu Stanku, kot ste mi takrat rekli, na naslov: Stanko Kralj, Kolodvorska c. 30/D, Pivka, ali po telefonu (067)51-668. ZBIRANJE ODPADNEGA PAPIRJA S prijatelji smo zbirali odpadni papir. Šli smo z vozičkom po vasi. Zbrali smo zvrhan voziček papirja. Naslednje jutro smo ga odpeljali v šolo. Veseli smo bili, ker smo zbrali največ kilogramov odpadnega papiria. Za to smo dobili nagrado. GREGOR MENART OŠ Vavta vas GLASILO, POSVEČENO VOJNI NA HRVAŠKEM Nekdo, ki še ni okusil njene grozote, bi si mislil, da to mogoče ni hudo. Toda mi sedaj mislimo drugače, ko nas je vojna presenetila na naših domovih. Ampak hujši boji, kakor pri nas, so sedaj v sosednji republiki, na Hrvaškem. Tudi pri pouku se nismo mogli izogniti besedi vojna. Napisali smo nekaj pesmic in jih izdali v glasilu Iskrice. Članice literarnega krožka OŠ Globoko PRIPRA VE NA PRA ZNIK ČRK — Dan, ko se prvošolec nauči pisati in brati, kospozna vse črke, je prav gotovo velik praznik za otroka. Tudi starši in učitelji se tega zelo razveselimo. Tako smo v torek, 12. decembra, imeli na OŠ Mirana Jarca v Črnomlju prireditev Črke praznujejo. V že tako pretesnih učilnicah seje nabralo veliko mamic in očetov, ki so pozorno sledili pouku svojih otrok. Otroci so na različne načine pokazali, da že zelo dobro poznajo črke in jih znajo tudi uporabljati Po kulturnem programu so sedli za praznično pogrnjene mize. Učenke gospodinjskega krožka so jih presenetile z dišečimi piškoti SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM NOVO MESTO GOSTIŠČA NA TRGU, glavni trg 30 razpisuje JAVNO LICITACIJO v petek, 20.12.1991, ob 8. uri v podaljšku škrabčeve ulice v Novem mestu za KOMBI TRAFIČ T 1200, letnik 1982, ki je v voznem stanju. Prevoženih ima 227600 km. Ogled je možen 1 uro pred pričetkom licitacije. Izklicna cena je 160.000,00 SLT. Prometni davek plača kupec. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10% izklicne cene. V Dl jze m pppum zn takojšnje plačilo * PRENOVA OKEN * * okna * vrata * sena/a * obloge * ' hiše * mont. stene * dopolnilni program Atms&AemA# I polken in stilnih vrat F0REL IJELOVICA lesna Industrija ŠKOFJA LOKA. Kidričeva 58 Tel- 064/631*241, teleta: 064632-261 Predstavništvo: NOVO MESTO, Ob Potoku 5, tel. (068) 22-772 METLIKA, Vinogradniška 41, tel. (068) 58-716 Delovni čas: vsak dan od 8. do 15.30 ure in vsako prvo in tretjo , soboto v mesecu od 7. do 12. ure. i Vesel božic mirno, srečno in uspešno novo leto! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, brata, strica in deda MILANA KRAMARJA Mirna 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in nesebično pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala GD Mirna, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, g. Bertu in g. Hrovatu za poslovilne besede in vsem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in darovali maše. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi Ministrstvo za obrambo, Ljubljana, Zupančičeva 3, objavlja naslednja prosta delovna mesta 1) svetovalca za obrambne priprave v pokrajinski upravi za obrambo Dolenjske pokrajine, s sedežem v Novem mestu — 1 delavec Pogoji: visoka izobrazba obramboslovne, vojaške ali druge ustrezne smeri, 5 let delovnih izkušenj, 3-mesečno poskusno delo: 2) administrativnega sodelavca v pokrajinski upravi za obrambo Dolenjske pokrajine s sedežem v Novem mestu — 1 delavec: Pogoji: srednja šola administrativne ali ekonomske smeri, 6 mesecev delovnih izkušeni, usposobljenost za delo na računalniku, 1 -mesečno poskusno delo; Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nanihn 2?8