JS ff» *!t si /i ■■ C
\r/ m 7 <5 V (P ÍP
Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 2.
“ E S L O V EN1A LIBRE’’
BUENOS AIRES,
/ .t
8. januarja (enero) 1958 A'
En sam problem
Po svetovnem časopisju in okoli zelenih miz se je zadnja leta porabilo tigrom no prostora, časa in denarja za razpravljanja o navidezno nekoristnih problemih, o katerih so trdili, trdijo in še bodo trdili, da so izredne važnosti za ohranitev svetovnega miru ali za svetovno uničenje. Toda, če bi premislili ves svetovni položaj in razmere, v katerih se naš planet nahaja, bi brez dvoma ugotovili, da obstoja samo eden in edini problem, ki je vir vseh neštetih problemov, iz katerih svet danes ne vidi več poti, kakor da je zašel v slepo ulico. In če bi priznali, da je temu edinemu problemu treba iskati rešitve in ga tudi z radikalno potezo rešiti, bi sami po sebi izginili tudi vsi ostali nešteti problemi.
V minulih tednih sta dve široko razpredeni organizaciji sedali za zeleniš mize v Ženevi, ena razpravljajoč o možnostih prepovedi atomskih poskusov, druga študirajoč, kako bi bilo mogoče preprečiti iznenadne napade ene države proti drugi. Prva je propadla popolnoma, druga pa se je razblinila takorekoč v nič s poročilom z visokodenečimi frazami idealu, za dosego katerega se je sestala. Obe konferenci sta postali že tako dolgočasni, da se je celo najboljše informirani svetovni tisk omejil le na kratka poročila, da še vedno zasedata.
Za vsem tem, za vso množico “svetovnih problemov”, se skriva eno samo neizogibno dejstvo. Samo dve državi moreta danes začeti in na kakršen koli način končati odn. preprečiti vojno in obe ti dve državi sta si neizprosna sovražnika. Obe državi moreta — in bosta v danem trenutku neizogibno pritegnili za sabo druge države — v oboroženo borbo, kakor to delata že v nad deset let trajajoči živčni vojni, toda to, kar danes drži v živčni napetosti ves svet, je sovraštvo, ki gori med USA in ZSSR. Okoli njiju so zbrane v blokih države, ki sta jih obe oborožili za končen obračun. Izven teh blokov stoje druge države, spuščajoč se v nevarno igro nevtralcev in poskušajoč iztrgati eni ali drugi čim več letal, topov in vojnih ladij za obrambo proti obema blokoma.
Res je, da obstojajo drugi problemi, katerih rešitev ni mogoče več dolgo odlašati, ker zahtevajo rešitev v najbližji bodočnosti. Nemčija je razdeljena, deloma, ker se jo ZSSR boji izročiti Za-padu kot darilo, deloma, ker bi se je ves ostali svet znova bal, kakor se je je pred drugo svetovno vojno. Kitaj ka, rdeča ali ne, je svetovna sila bodočnosti, toda oddaljene bodočnosti. Nobenega drugega problema ni večjega in ga ni mogoče primerjati z nevarnostjo, ki jo izžareva sovraštvo med današnjima svetovnima kolosoma USA in ZSSR. Tudi živčna vojna ideologij današnjemu svetu ni več tako nevarna kakor je bila pred desetimi leti. Komunizem se bo, po besedah novega papeža Janeza XXIII., zrušil kakor babilonski stolp. Rusija bo ostala.
Danes svet živi v enem upanju: da bodo tudi v Moskvi jasno spoznali, kaj bo pomenila tretja svetovna katastrofa za vse. USA se je izogiblje za'' vsako ceno, ker njeni vodje in ljudje bolj cenijo življenje, zase in za ves ostali svet. Moskva se bo vojni v najboljšem slučaju izognila samo iz strahu,, in morda iz spoznanja, da se je danes svet začel gibati po novih tirnicah znanstvenega napredka, kateremu se morajo klanjati tudi politiki.
Nekaj dni pred praznikom rojstva Kralja miru se je s Cape Canaveral dvignil proti vsemirju velik satelit. Kroži okoli Zemlje in pošilja svetu poslanico “miru na zemlji”. Toda njegova oblika spominja na vojno orožje, tudi če so možnosti za njegovo vojno uporabo samo propagandnega značaja. Mnoge organizacije protestirajo proti pošil anju psov, opic in drugih živali na polete na takih vsemirskih vozilih. Toda kaj so take “krutosti” proti enemu samemu in naj večjemu problemu: samo dve državi moreta, finančno vsekakor, nadaljevati s takimi poskusi. Na svetu vlada medtem mir, dasi na nihajoči tehtnici, Edino, česar danes svetu manjka so "ljudje dobre volje”.
Lunik
Sovjeti so 2. januarja t. 1. izstrelili z enega svojih reketnih oporišč v severni Sibiriji raketo, ki so jo namerili proti Luni. Poimenovali so' jo Lunik. O poletu rakete niso sporočili svetu prej, dokler niso bili gotovi, da je poskus uspel. Zato je prvo poročilo izdala dirigirana sovjetska časopisna agencija Tass šele 3. januarja, ko so sovjetski znanstveniki sporočili v Kremelj, da bo raketa premagala privlačnost Zemlje in prosto leti po vsemirju proti Luni. Sovjetski znanstveniki so imeli v načrtu izstreliti raketo prav na Luno, toda vse, kar se jim je posrečilo, je bilo to, da so mogli dati Luniku zadostno hitrost (11,2 km. na sekundo) za premagan je zemeljske privlačnosti. Lunik je bil v resnici izstreljen kot’ običajna topovska krogla, ki zadene cilj, če je top pravilno usmerjen in če so pravilno preračunane tudi vse druge okoliščine, ki vplivajo na kroglo med poletom do cilja. Kakor krogle potem, ko je izstreljena, ni več mogoče preusmerjati, niti z o-porišča vplivati drugače na njen polet, tako tudi sovjeti Lunika niso mogli več voditi, ko se je enkrat dvignil z o-porišča proti vsemirju.
Zato so sovjeti šele med poletom u-gotovili, da ne bo priletel na Luno, pač pa hitel mimo nje dalje v vsemirje. Zgrešili so račune in meritve za ok. 8000 km. Tudi na hitrost Lunika v vsemirju niso mogli nič vplivati, ker je sam po sebi v prostem poletu v vsemirju dobil hitrost ok. 9000 km na uro. Ker je letel tako oddaljen od Lune, ga ta ni pritegnila, ne zaradi njegove hitrosti, pač pa zaradi razdalje med obema. Lunino polje privlačnosti je dovolj močno, da bi pritegnilo hiteče telo skozi vsemirje, samo v razdalji ok. 5000 km od nje.
Ker je tako Lunik odbrzel mimo Lune naprej v vsemirje, je bila edina možnost, da je postal zato sončni satelit, ker se bo isto zgodilo z vsako raketo, ki jo bodo izstrelili v vsemirje sovjeti ali Amerikanci s ponesrečenimi računi in meritvami in če je ne bodo mogli voditi z Zemlje, ko bo v poletu. Lunik bo zato nujno nekje v ogromni daljavi onstran sonca zaradi velikanske sončne privlačnosti, ki drži v krogotoku vseh devet planetov, zavil okoli in se vračal nazai, risoč eno takih elips, kakor to dela n. pr. Zemlja že milijone let. Sov-
jeti na to, da je Lunik postal prvi umetni sončni satelit, tudi niso mogli nič vplivati. Ravnal se je izključno po zakonih narave.
Edini uspeh sovjetov, ki ni majhen, je bil ta, da so mogli dati Luniku za, dostno hitrost, da se je rešil privlačno-' sti Zemlje. Koliko časa bo sedaj hitel po vsemirju okoli Sonca, pa je odvisno od neštetih činiteljev, ki mu morejo prekiniti nit življenja v ognjenem trenutku: trčenje z meteorji, padec na kak planet, trčenje z glavo kakega kometa ali celo trčenje z zemeljsko atmosfero, v kate-, ri bo zaradi silnega trenja zgorel kakor vsak meteor.
Kakor prvi Sputnik, tako so sovjeti tudi Lunik izrabili izključno za propagando. Sovjetski znanstveniki so se znova razgovorili o “poletih človeka v najbližji bodočnosti v vsemirje”, dodajali raketi 'visokozvočne pridevnike kakor “kozmična raketa”, “prvi umetni sončni satelit” itd., ne da bi povedali, da se o vseh teh stvareh razpravlja in piše že dolga desetletja. Zapadne agencije so se tudi tokrat obnašale kakor pri prvem Sputniku: enostavno so kopirale s politično propagando nasičena poročila sovjetske agencije Tass, časopisje pa je iz izključno koristolovskih namenov z bombastičnimi naslovi objavljalo ta poročila tako, kakor da so vsemirske brzine in daljave šele pravkar ugotovili sovjeti.
Propagandni udarec Washingtonu v o-braz je bil hud, kakor je bil s prvim Sput-nikom. Zato je Eisenhowerjevo tajništvo samo lakonično odgovorilo: “Za izstrelitev smo vedeli že prej, predno je poročala Tass.” Eisenhower se je znašal v toliko, da je čestital izključno sovjetskim strokovnjakom, ne da bi omenil sovjetski režm ali Moskvo. Po vsem svetu so se začudili sovjetskemu uspehu, ameriški kongres pa je pozval odgovorne činitelje v USA, da pohite z na-daljnimi izstrelitvami na Luno in v vsemirje.
Resni strokovnjaki so samo ugotovili, da je bila nedavna izstrelitev ameriške vodene rakete “Atlas” daljši korak v raketni znanosti, kakor izstrelitev sovjetskega Lunika, vsi pa so mnenja, da se bo v letošnjem letu s podvojeno zagrizenostjo in naglico nadaljevala vsemirska tekma med kolosoma USA in ZSSR.
Miho jan v VSA
Sovjetski podredsednik Anastas Miko-jan je v nedeljo, 4. t. m., priletel na “zasebni” obisk v USA. Iz Moskve je odletel na sovjetskem reakcijskem letalu, v Kopenhagenu pa je presedel na potniško letalo družbe SAS. Sovjetsko letalo se je vrnilo v ZSSR. V Kopenhagenu je imel Mikojan kratek razgovor z danskim predsednikom. Ob prihodu v USA sta ga na letališču čakala dva člana sovjetskega veleposlaništva ter večje število madžarskih beguncev, ki so nosili napise: “Mikojan morilec” in “Rdeči morilec”. Begunci so tudi uprizorili demonstracije proti njemu, tako da jih je morala policija razgnati. Časnikarjem je izjavil, da je prišel na “zasebni obisk” in da je “svoboden človek”. Dejal je, da ga zanima, kaj se je zgodi-
lo v zadnjih 20 letih v USA, odkar je bil zadnjikrat tam. pred 22 leti. Izjavil je tudi, da je pripravljen razgovar-jati se z vsakomur o katerem koli problemu, tudi o Berlinu. Prepričan je, da ga bo sprejel Eisenhower.
Svetovni tisk pripisuje Mikojanovemu obisku v USA veliko važnost in trdi, da ga je Hruščev poslal zato, da bi “zaustavil kolesje tempirane bombe Berlina”. Nekateri so mnenja, da bo skušal Eisenhower ja pridobiti za sestanek s Hruščevom. če v tem ne bi uspel pa za sestanek predsednikov vlad. Omenjajo pa tudi slučaj, ki verjetno ni slučaj, da je Mikojan odpotoval v USA prav v trenutku, ko so v Sibiriji izstrelili v vsemirje Lunik.
IZ TEDNA V TEDEN
Padec Batiste na Mnbi
Po dveh letih se je ob Novem letu končala državljanska vojna na Kubi. Ld-ta 1957 je 29 letni Fidel Castro začel borbo proti diktatorju Batisti, ki se je polastil vodstva države drugič z nasiljem. Castro je zbral okoli sebe najprej nekaj desetin “borcev za svobodo”, ki so se jim pridružili številhi bivši “republikanski španski borci”, tako da se je na Kubi sformirala polagoma nekaka nacionalistično - komunistična borbena skupina ljudi, katere vodstvo je ves čas obdržal v rokah Castro, ki je sam levičarsko usmerjen. Med najbolj znanimi komunisti, ki so se vrinili v Castrove vrste, je bil argentinski državljan zdravnik “Che” Guevarra, dalje Castrov brat Raul Castro in drugi. Batista je proti upornikom organiziral redno- vojsko, ki se je borila z njimi z različnimi
nil umakniti ter sta z letalom on in njegovo spremstvo odletela v Trujillo, kjer je že našel zaščito argentinski diktator Peron pri dominikanskem diktatorju Trujilli.
Ob novici, da je Batista zbežal, je podivjano prebivalstvo ropalo po mestih, pobijalo Batistine pristaše ter so pred hitrim vojaškim sodiščem obsodili na smrt in ustrelili tudi že tri vodilne o-sebnosti Batistinega režima. Castro je imenoval za začasnega predsednika Urrutia. apolitičnega človeka. Govori se, da je Castro tudi že objavil, da bo podržavil zemljo in trgovino itd. Mnogi se sprašujejo, če Kuba ne bo padla iz ene diktature v drugo, ker je Castrovo gibanje ves čas kazalo tako močan levičarski včasih celo komunistični značaj. Značilen je bil naslov buenosaireške-
Brazilski predsednik Kubiček je objavil, da so iznašli način, kako bodo iz kave slabše vrste pridobivali razna olja in kafein. Na ta način bo Brazilija prišla do novega vira dohodkov. Doslej so namreč kavo slabše vrste sežigali.
“Daily Exprès” poroča, da bodo imeli v Angliji še to leto volitve. Verjetno bodo dne 14. ali pa 28. maja. Predsednik vlade Harold MacMillan je optimist. (Meni, da bodo konservativci volitve dobili. Svoj optimizem utemeljuje z zboljšanjem- gospodarskega položaja v Angliji-
Zavezniške vojne ladje NATO so pri zadnjih vajah z vodenimi raketnimi izstrelki ugotovile, da so se v bližini teh ladij pojavile neznane podmornice. Nobenega dvoma ni, da so bile to sovjetske, ki bi rade dobile kak vodeni raketni izstrelek, da bi nato sovjetski vojaški strokovnjaki mogli ugotoviti njegovo sestavo.
“Mož leta 1958” je Charles De Gaulle. To je ugotovila ameriška revija “Time”. De Gaulle je nedaj 68 let star. Po večletnem prostovoljnem umiku iz javnega življenja, se je vanj povrnil lani ter je odigral važno vlogo v francoskem političnem življenju. Pri zadnjih volitvah je bil izvoljen za predsednika republike. Prihodnje dni bo ta položaj tudi prevzel.
Predsednik prve francoske vlade pe- j
vlade Vzhodne Nemčije. Če bi se pa to le zgodilo, bi to bil hud udarec za Zahodno Nemčijo.
Kitajski komunisti so v glasilu svoje stranke “Rdeča zastava” silovito napadli Tita. Označili so ga za “Dullesoga agenta” ter za “odmev severnoameriških reakcionarjev”. Napad je bil objavljen prav v trenutku, ki je Tito prišel na o-bisk v Indonezijo. Po 10 dnevnem obisku tej državi, je na ladji Galeb odpotoval proti Burmi, kamor je prišel v torek 6. januarja. Na tokratnem potovanju bo Tito še obiskal Ceylon, Indijo, Sudan, Etiopijo in končno se bo zopet ustavil pri Naserju v Združeni arabski republiki.
List “China Post” je objavil poročilo, da so kitajski komunisti zaprli pred božičnimi prazniki na tisoče ljudi zaradi “reakcionarnega udejstvovanja”. Velike komunistične racije so bile zlasti v noči od 17. na 18 decembra in v predmestjih Šangaja, kjer živi sipomašno .prebivalstvo. Od zaprtih ljudi so jih veliko postrelili.
Predsednik mongolskega in tibetanskega odbora pri kitajski nacionalistični vladi Li Jung Hsin je izjavil, da ima zanesljiva poročila, da je v Zunanji Mongoliji in v Tibetu vsaj 600.000 ljudi v odprtem boju s komunističnimi silami. Pred časom je upor v Mongoliji vodil biv. predsednik. V njem je so-
te republike bo Michel Debrè. Predsed, j delovalo nad 100.000 ljudi, pa ni uspel.
uspehi in neuspehi. Uporniki so prišli g-a glasila “La Hora” te dni: “Sovjetska
večkrat v konflikt z Amerikanci, ker so napadali ameriška gospodarska in vojaška oporišča na otoku in ugrabljali a-meriške državljane. Vse take konflitke so mimo uredili. Upor je dobival na jakosti, število upornikov se je polagoma večalo, orožje je tajno prihajalo iz USA in drugih ameriških držav na Kubo upornikom v roke itd. Castro sam je odletel v USA in tam organiziral veliko nabirko v korist upornikom.
USA se je previdno zadržala v konfliktu. Batista je rotil USA, naj mu u-radno pošlje orožje, prosil je Anglijo, da stori isto. USA Batisti ni odgovorila, Anglija pa je tik pred Batistinim padcem poslala njegovi vojski nekaj tankov in letal. Pred koncem preteklega leta je Castro močno pritisnil na Batistine oddelke, ti so odgovorili z močno protiofenzivo, toda moralni pritisk ameriških držav južno od Rio Grande na Batisto in njegov strah pred usmrtitvijo, ki mu jo je napovedal Castro, sta prisilila tega diktatorja, da se je za novo leto skle-
zmaga v vsemirju in v Ameriki na Kubi”.
NASSER PREGANJA KOMUNISTE
Egipčanski Nasser je začel v Egiptu in v Siriji silovito borbo proti komunistom. Po govoru, ki ga je imel v Port Saidu in v katerem je napadel komunistično infiltracijo v arabskem svetu, je izdal policiji nalog, da je izvedla v Kairu velike racije in zaprla preteklo nedeljo nad 400 vodilnih komunistov. V Egiptu samem menijo, da ima KP 10.000 aktivnih članov in prav toliko simpatizerjev. V Egiptu je Nasser komunistični stranki prepovedal delova-vanje in je šla v podzemlje.
Pod Nasserjevim vplivom so se začeli spopadi med nacionalisti in komunisti tudi v Siriji. Nasserjevi pristaši so izzvali komuniste na odkrite borbe po u-licah v Damasku, glavnem mestu Sirije. Do velikih spopadov je prišlo zlasti med študenti. Protikomunistični pritisk
nik republike De Gaulle ga je že pred nastopom svoje predsedniške službe naprosil naj sestavi novo vlado, da bo lahko objavljena istočasno, ko bo De Gaulle prevzel oblast. V novi francoski vladi bodo politiki imeli 8 ministrov, strokovnjaki bodo pa vodili 6 resorov. De Gaulle je hotel pridobiti za sodelovanje v novi vladi vse demokratske poTtič. ne stranke. Socialist Gu:y Mollet je sodelovanj v vladi odklonil ter bo tako vlada imela v parlamentu konstruktivno socialistično opozicijo. V opoziciji so seveda tudi komunisti.
Zahodnonemški kancler dr. Konrad Adenauer je v torek slavil 83 letmeo svojega življenja. Proslavo tega življen-skega jubileja je začel zjutraj z mašo pri kateri je bilo 7 njegovih sinov, šest zetov in snah, 18 vnukov ter razne odlične osebnosti. Dr. Adenauer, ki spada med najbolj priljubljene osebnosti v Zahodni Nemčiji, vodi usodo te države že devet let in pol ter jo je iz razvalin po drugi svetovni vojni dvignil v eno najbolj urejenih držav na svetu.
Predsedmk vzhodnonemške vlade dr Otto Grotewolh se mudi na obisku pri Naserju v Kairu. Razgovori so v glavnem zaradi ' nadaljnjega kreditiranja graditve velikih namakalnih naprav pri Asuanu. Za ta dela je komunistična Vzhodna Nemčija posodja Združeni arabski republiki, čeprav je Naser uradno še ni priznal, 7.500.000 dolarjev. Zahodna Nemčija je pa za iste svrha dala 150 milijonov nemških mark. je pa pripravljena še posoditi 200 milijonov mark. V Zahodni Nemčiji so mnenja, da Naser tudi to pot nebo priznal kom.
Komunisti, so se strahovito maščevali nad uporniki ter so jih nad 90.000 pobili.
Sovjetska zveza je pripravljena dati zahodnim zaveznikom velike koncesije v Berlinu. Tudi, v bodoče naj bi jim bil zagotovljen svoboden dohod v nemško prestolnico. To so vtisi, ki jih navajajo v USA po prvih razgovorih Mikojana z Nixonom in Bullesom.
je postal tako močan, da je prenehalo izhajati tudi komunistično glasilo v Siriji. Iz delavskih sindikatov so tudi pometali komuniste in so se jih polastili Nasserjevi pristaši. Vodja sirijskega komunizma Bekdaš je hotel pobegniti v Prago, pa so mu to v zadnjem trenutku preprečili in se še nahaja v Siriji.
NAROČNIKOM SVOBODNE SLOVENIJE
Ker smo iz vrst naročnikov samih že ponovno dobili prošnjo naj bi jih od časa do časa opozorili z dopisom, o stanju njihove naročnine, smo v decembru mesecu vsem naročnikom, ki dobivajo list po pošti in, ki še niso imeli plačane naročnine bodisi za nazaj ali pa samo za leto 1958, razposlali razmnožen dopis, v katerem je bilo razvidno, do kdaj imajo naročnino plačano.
Nekateri so nam bili za sporočilo hvaležni in so nam zaostalo naročnino že poslali, ali pa sporočili do kdaj jo bodo plačali. Nekaj naročnikov pa nam je ta dopis zamerilo, češ, da jih ne bi blo treba opozarjati,, ker bi naročnino itak sami plačali.
Prvim se iskreno zahvaljujemo, da so se naši prošnji odzvali, druge pa prosimo, naj ne zamerijo, ker smo jih samo obvestili o stanju njihove naročnine v prepričanju, da jim bomo ustregli.
Vse tiste pa, ki še nimajo plačane naročnine za leto 1958, prosimo, da jo takoj poravnajo.
NE ZAMUDITE UGODNE PRILIKE! ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 1959
stane v redni prodaji samo 112 pesov.
Obogatite z njim svojo družinsko knjižnico.

PISMO IZ ADROGUEJA
Spet je šolsko leto za nami
Adrogue.
31 december 1958. Konec leta.
Vsak rokodelčič jemlje v roke zapiske, potegne črto in naredi račune. Zakaj bi jih ne tudi slovenski študent v Argentini? Za vodar edinega slovenskega zavoda na tej strani luže.
Podobe, številke, obrazi, zvezki, igrišče, knjige, naloge — kdo bi iz vsega tega mogel razbrati kaj jasnega, enotnega? Kako bi vse to spravil na skupni imenovalec, da bi mogel potegniti črto in povedati rezultat?
Kdor bi tja - le v septembru prišel mimo našega zavoda in skrivoma pokukal skozi okno vanj, bi opazil, kako ze študentje ob medli svetlobi sklanjajo nad lepenko in režejo iz nje črke, drugi pripravljajo star časopisni papir, tretji pa že “tiskajo” plakate: v artefakt za pobijanje komarjev so nalili rjave barve in sedaj barvajo plakat za plakatom. Žulji, umazana obleka, prikrajšanje pri spanju — a obenem lepa zavest, da smo tudi mi nekaj naredili za boljši svet.
Tudi pri nas je namreč našla odmev borba med laicisti in svobodnjaki. Prav ta borba je dala osnovni okvir letošnjemu šolskemu letu. Ure negotovosti, nevarnost, da izgubimo šolsko leto, razdvojenost v razredu... A ko smo culi, da človek v takih borbah zrase v enem dnevu bolj kot v več letih mirnega časa, se nam je zdelo, da kljub vsemu nismo preveč izgubili.
Če poiščemo v naši kroniki stran s številkami, ugotovimo, da je bil letos zavod napoljen do zadnjega kotička. Bilo nas je 28 gojencev, želja je, da bi bili po možnosti kar največ vsi gimnazijci. Tega sicer ni bilo: a nas je le bilo gimnazijcev 19. Od teh so 4 sedaj končali gimnazijo in odhajajo kot abitu-rienti v življenje. Ne le, da je ta številka za te razmere lepa, tudi sicer so to omembe vredni fantje. Ker ni pri roki njihove slike, navajamo vsaj imena: Marijan Bečan, Janko Šparhakl, Edo in Janez Škulj.
A številke so le številke. Ob vsej dobri volji ne povedo mnogo. So končno le še okvir: vsebine ne povedo. Pa odprimo okna in vrata na stežaj, da vidimo, kaj se skriva za številkami ali za steno, če je tako lepše.
Ob pogledu na celotno podobo našega življenja nam pride na misel, da zavod nadaljuje (ne seveda številčno) staro slovensko alojzeviško in šentviško tradicijo, kolikor nam je ta znana iz Debevčevih “Vzorov in bojev'’ in iz pripovedovanja. Je to pravi slovenski katoliški študentovski zavod z vsemi odtenki, ki pridejo v ta okvir. In kot tak je sredi tujega in v snovnost zagledanega sveta brez dvoma oddih in upanje za vsakega Slovenca, ki mu slovensko ime in slovenska kri še kaj pomenita.
Če bi stopili med nas v soboto in nedeljo, ko imamo domačo šolo, bi mogli zasledovati pouk katekizma: do potankosti je treba znati vsa vprašanja iz katekizma in zgodbe Stare zaveze v nižji skupini, v višji pa dokaze za bivanje božje, znake prave Cerkve, dokaze za Kristusovo božanstvo...
“Sejni bil je živ. Prodal i on je Lahom tam par volov...” Tudi to je iz naše šole. Treba je znati Mejnika, Mutca Osojskega, Svete tri kralje, Ponočno potnico, Žebljarsko. Pa sklanjatve in vse muhe slovenskega glagola. In kakšne šolske naloge smo pisali? Tu so nekatere: Slovenski velikonočni običaji, Kuj me, življenje, kuj, Moj pogled na svet, O, da mi je priti do svoje podobe...
V višji skupini se študentom odkrivajo skrivnosti iz slovenske zgodovine in zemljepisa in pri drugi uri latinščina v svoji — za študenta sicer ne — klasični lepoti. Da niso nižji prikrajšani, se vadijo pri lepopisu lepih potez in črk.
Termometer znanja so spričevala na koncu vsakega trimestna: so to posebna, zavodska spričevala, kjer je tudi o-cenjena marljivost, rodoljubnost in vedenje posameznika. Pri oceni je prostor za podpis staršev in tisto podpisovanje ni vedno najbolj prijetno. Za študenta seveda.
Najbolj stvarno pa nam pokaže obraz našega življenja verjetno Zavodar, “strokovni list slovenskih srednješolcev škofovega zavoda”. Tukaj ga imam pred seboj. Listam ga in naj povem na glas kak naslov ali misel. Vsega skupaj je sedem letošnjih številk in ena Zabavna priloga. List je tipkan na štirih velikih straneh in ilustriran.
Naslovi člankov — brez reda in le nekaterih — so ti-le: Valentin Vodnik, Naredi si kartoteko!, Kaj naj berem?, Čredni človek, Slovenec sem, Prelepa si, zemljica slovenska, Kako naj govorim ?,
Ivan Cankar, Nismo vas pozabili — izdani, Tudi naš narod se je boril, Kako naj pišem?, Katoliški študent na delu, Oton Župančič..., pa v vsaki številki Kronika, Za smeh, Uganke...
Iz Zavodarja tudi morete izvedeti, da smo letos priredili Vodnikov večer in večer o Slovenskih velikonočnih običajih, dvakrat Veseli večer (strokovno: Večer cilinder-kluba) s kupleti, radio-novicami, nemimi prizori, lutkami. Nastopili smo pri akademiji ob priložnosti domačega žegnanja s pevsko točko in dramatskim prizorom “V Lurd je prišla Gospa”. Prav tako smo tukaj sodelovali pri domobranskem večeru, se udeležili komemoracije za Pijem XII. in izhodnega dne, poslušali naše Vasovalce, ki so nam prišli zapet narodne pesmi, in kitarista g. Hočevarja.
Zunaj zavoda smo se letos udeležili Gallusovega komornega koncerta, Baragove proslave, komedije Matiček se ženi in šli gledat avstrijski film Familia Trapp. Prvič smo letos nastopili med Slovenci in to na slovenskem žegnanju na Ramon Falconu s tremi prizori (Frizer, Fotograf, Gasilci) in dvema imitacijama (Castillo, nogometna tekma). (Drugo leto bi kdaj mogli kjerkoli prirediti predstavo lutk za slovenske otroke).
V tem sklopu je treba omeniti še dve interni nagradni risarski tekmovanji, ki se jih je udeležila večina zavodarjev: prvič smo risali zavod, drugič pa delali osnutke za zavodski grb.
Ob gimnazijskem študiju je vse to raznovrstno delo pomenilo naše izobraževanje in usposobljanje v različnih smereh. Treba je pa tudi “bratu oslu” dati možnost razvoja in razmaha, da bo kot zdrava posoda mogel uspešno služiti duhu pri njegovih stremljenjih. Tudi o tem je treba dati račun.
“Ena, dve, ena, dve...” in tri vrste fantov, ki mečejo noge in roke v levo
BRALI SMO...
"POROČILO O
Pod tem naslovom je F. Lovrenc objavil v uglednem švicarskem listu “Basler Nachrichtan” z dne 2. decembra 1958 podatke o korupciji, ki se je pojavila med komunističnimi funkcionarji v Jugoslaviji ter druge zanimivosti. V poročilu pravi naslednje:
“Korupcija je sedaj v Jugoslaviji tako razširjena, kakor ni bila še nikdar poprej”, pripovedujejo tisti, ki prihajajo iz te dežele. Zdi se, da so tega celo veseli, kajti življenje je dostikrat pod ko-ruptnim režimom znosnejše, kakor pa pod preveč puritanskim. Za 25.000 dinarjev je mogoče dobiti potni list, zlasti na Hrvatskem, kjer, izgleda, da oblast silo uporablja še na na'bolj mil način. Tudi dovoljenje za izvrševanje obrti je mogoče dobiti, in to celo brez izpita, čeprav drugače vlada obrtnikom ni najbolj naklonjena, ker jih po Leninistični doktrini smatra kot zametek za obnovo kapitalizma. Prav tako poskusa vsakdo — in tu tudi visoki uradniki niso izvzeti —, da si malenkostno plačo poveča še s postranskim zaslužkom na ime svoje žene.
Korupcija je za komunistični režim zelo slabo znamenje, kajti svoj čas, takoj po prevzemu oblasti, je bilo mogoče komunistom vse očitati, samo tega ne, da bi bili dostopni za podkupovanj. Sedaj pa osebne zveze pomenijo mnogo več kot tedaj. Mnogi komunisti store vse, kar morejo, samo, da bi svojim nekomunističnim podložnikom ugodili, kajti človek ne ve, kaj bo prišlo in je zato pametno, da si človek nabira kapital z dobrimi spričevali za najslabši slučaj.
Edino, za kar komunistična policija, ne pozna nobene milosti, so znaki kake organizacije. Kakor hitro se pojavi sumnja, da bi mogla nastati kaka organizirana akcija, plane vmes policija z vso silo.
Komunistična policija v JugoslavTi tudi še ni opustila navade neprestanega vohunjenja in zasledovanja, še vedno najema agente doma in v inozemstvu. Na vse mogoče načine poskuša vriniti svoje vohune v vse mogoče sloje. Dostikrat tudi samo v propagandne svrhe. Pravijo, de je veliko agentov-dvojnikov. V Jugoslaviji jih posrečeno naziva :o “dvojčki”. Po mnenju domačinov skušajo jugoslovanski eksponenti podkupovati celo poštne uslužbence v inozemstvu, da bi mogii kontrolirati pošto tistih oseb, za katere se zanima o.
Na splošno ljudje v Jugoslaviji žive še vedno v strahu, čeprav so se razmere
in desno — to je podoba zavoda takoj po maši. Vsakodnevna nekajminutna jutranja telovadba prežene spanec in požene kri po žilah, da je veselje. Ob prostih časih je pa gibanja in kričanja — zlasti tega zadnjega — dovolj za doma in za sosede: odbojka, ping-pong, “med dvema ognjema”, sobotni nogomet na bližnjem igrišču. V odbojki smo se pomerili enkrat tudi z gosti iz Morona, v ping-pongu pa sami med seboj na domačem turnirju. Ko je pritisnila vročina, smo se šli dvakrat kopat, na študentovski dan pa skupaj s katoliškimi študenti z gimnazije naredili izlet na kinto, dve uri od tukaj.
Vzgoja uma, razvoj telesa — oboje pa le ni glavno. Vedno slišimo, da je osnovno pri človeku poštenost, značajnost. Za klesanje v tem oziru nam Bog tukaj zajema z veliko zajemalko: vsak dan se zbiramo na vsezgodaj okrog daritvene mize, da damo čast Stvarniku in prejmemo moči za mladostne viharje. Pa je še vse polno drugih poti Boga do nas: duhovne vaje, kongregacijski in apologetski sestanki, dnevna večerna duhovna misel, nedeljske pridige, knjige in listi... Zato smo tudi letos kakor vedno poromali na koncu leta v Lujan, da se zahvalimo za vse.
Tako rastemo in se pripravljamo v slovenskem zavodu za Slovence. In hvaležni smo našemu g. škofu dr. Rožmanu, da je kljub velikim težavam poklonil svojim ljudem ta zavod, ki — tako upamo — ne bo razočaral upanj našega nadpastirja.
Ko smo na koncu leta priredili asado in potem daleč v noč peli in obujali spomine, nam je prihajalo na um tisto vprašanje: kaj pa drugo leto? Ali bo 28 priglašencev ? Ali bodo slovenske družine tako kakor včasih doma pripravljene na žrtve in bodo pošiljale svoje sinove študirat v slovenski zavod? Ali pa bodo... Ne, nismo si upali misliti naprej. Preveč nam je pri srcu vse slovensko, da bi si upali misliti kaj drugega.	—a—
JUGOSLAVIJI"
od prvega preloma s Sovjetsko zvezo zelo zboljšale, ne smemo pozabiti koliko Jugoslavanov so v prv;h desetih povojnih letih vlačili po zaporih. Vsem tem tiči strah še danes v kosteh, posebno, ker so na vodilnih mestih še vedno isti ljudje kot so bili poprej. Na drugi strani so na ljud’e v vseh vzhodno-evropskih državah po madžarskem uporu končno izgubili sleherno unanje, da bi mogli računati na kako pcmoč z zahoda.
To spoznanje j'h pripravlja do tega, da se za ideološka prerekanja in spore kaj malo zanimajo, ampak poskušajo, da se jv okviru obstoječih možnosti materialno čim bolj prerinejo naprej. Nekatere stavke, ki so se to leto pojavi-’e v Jugoslaviji, so imele materialne zahteve kot edini razlog. Kakor hitro fo komunistične oblasti v tem pogledu popustile so se stavkujoči zopet takoi pomirili. Komuni-ti si skušajo pridobiti naklonjenost ljudstva z gospodarskimi koncesijami, toda to je težko, kajti v gospodarstvu je še kar naprej neozdravl iv nered.
Mnogim komun:st;čn'im veteranom je zelo hudo zaradi spora z Moskvo. Ti so si povsem na jasnem, da mora jugoslovanski komunizem docela propasti če °e bo Jugoslavija od Vzhoda povsem 1očila ter se naslonila na zahod.
Zagovornik prosovjetske skupine je baje predsedn;k srbske ljudske skupščine Jovan Veselinov. V Jugoslaviji so pa prepričani, da je tudi podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj v nasprotju s tem, kar mislijo na zahodu, bolj naklonjen Sovjetom kot pa zahodnjakom. On naj bi bil tudi Titu očital, da se bolj briga za svoje razkošje, kakor pa za “čistost teorije”. Glavna policijska šefa Rankovič in Stefanovič sta Triu slepo vdana. V Jugoslaviji so opazili, da Tito pogosto potuje po državi brez kakega visokega-poli-cijskega šefa v svojem spremstvu, med tem ko Rankovič in Stefanovič nikdar ne izpustita iz vida Kardelja. Toda izgleda da je tudi Kardeljeva vnema v zadnjem času popustila, odkar ga v preteklem novembru Hrušeev ni sprejel tako, kakor je pričakpval in si želel.
Častniki v vojski in tajni policisti, ki so večinoma stari komunisti, so zelo pomešani s prosovjetskimi elementi, v nasprotju s prebivalstvom, ki se zgrozi ob misli na možnost, da bi Jugoslavija znova padla v roke Sovjetom. Na vprašanje: “Če je Tito res v Jugoslaviji priljubljen” človek dobi odgovor: “Da, ker je bil zadosti pameten, da je
OB PRVI OBLETNICI SMRTI ANTONA GRDINE
je o njem Z. N. v A. D. ugotovil naslednje:
Prvo, kar je pokojni A. G. zmogel med rojaki v tujini je to, da se je uigd prvimi izkopal iz tega mučnega občutka manjvrednosti. Zastavil si je vprašanje: ali je res slovenski človek manj vreden zaradi tega, ker se je preselil v Ameriko ? Ali je slovenski narod res manjvreden zato, ker tujec ne pozna naše zgodovine, naše kulture in naših velikih mož?
Zavedal se je, da more rešiti slovenskega izseljenca iz občutka manjvrednosti samo poznanje svojega naroda, njegove zgodovine, njegove kulture in njegovih velikih mož, ki so se uveljavljali v svojem narodu in morda celo tudi v velikem svetu. Vedel je, da iz poznanja svojega naroda raste v izseljencu ljubezen do naroda in samozavest, ki preganja iz duše občutek manjvrednosti, v srce pa vpliva veselje, pogum in 1'ubezen,
Vsled tega je pokojni A. G. svoje rojake vedno spodbujal k delu za svoj narod, užigal je ljubezen do slovenske stvari in gradil ponos v svojih rojakih.
Spodbujal jih je, da so tudi v velikem tujem svetu izkoristili vsako priliko za gradnjo organizacij, slovenskih narodnih domov in cerka in s tem pomagali sami sebi, velikemu svetu pa pokazali, da so sposoben in kulturen narod. S tem so pa tudi v družbi z drugimi narodi gradili svod novo domovino.
Ko se je leta 1925. začela akcija ga ustanovitev Federacije Clevelandskih kulturnih vrtov, je bil pokojni A. G. med prvimi tremi odborniki glavnega odbora in ostal na tem mestu do svoje smrti. V tej organizaciji je videl lepo priliko, da svetu pokaže svoj mali, a kulturni narod.
Istočasno pa, ko je drugim dajal smernic in poguma ter jih spodbujal za narodno delo in gradbo nove domovine je sam prav zaradi tega postal eden velikih mož slovenskega naroda. Ni bil spoštovan samo med svojimi rojaki, ampak ga ;e spoštoval in upošteval tudi veliki ameriški svet. Prirejali so mu pozdravne večere, bankete in proslave, pisalo je o njem ameriško časopisje in revije. Clevelandski škof, nadškof Hoban ga je predlagal za visoko cerkveno odlikovanje, katerega mu je pokojni sV. oče oapež Pij XII. tudi podelil. Ob smrti so mu priredili pogreb, kakršnega v Clevelandu ni videti vsako leto. Po smrti pa ga je Federacija kulturnih vrtov polastila s tem, da je predlagala Mestnemu svetu, da se del Jug. kulturnih vrtov imenuje po pok. Antonu Grdini. Naša slovenska hvaležnost do pokojnika pa naj bo v tem, da mu v Kulturnem vrtu postavimo spomenik.
KOROŠKA
Šent'akobčani so ob 50-letnici dramatizacije znane Sketove povesti uprizorili igro Miklova Zala. Igro so, predvajali trikrat na župnijskem dvorišču, čisti dobiček so namenili za popravilo svoje farne cerkve. Igralci so se zelo potrudili in vživeli v igro, tako da so bili gledalci zadovoljni in navdušeni. K velikemu uspehu pa je tudi pripomogla nova scenerija, nove obleke in narodne noše.
Blaška občina se je leta 1955 obrnila na deželno vlado, da bi posredovala denar za novo šolo pri Božjem grobu. Leta 1957 so pričeli z zidavo nove šole, novembra 1958 pa je bila dokončana. Je to ena najmodernejših podeželskih šol južne Koroške.
Nadzornik za kmetijsko poklicno šolstvo pri deželni vladi je priznal enakovrednost pcuka sestrinski šoli in šivalnemu tečaju v št. Jakobu.
V Ločah ob Baškem jezeru je nemška “vaška skupnost” priredila “domovinski teden”. Koroška kronika piše O tam tednu, “da je bil v znanem duhu, brez domačnosti in ob zamolčevanju zgodovinskih dejstev. S to prireditvijo so hoteli dokazati letoviščarjem, da so Loče — nemške. Domača govorica, cerkev in pokopališče pa so dokazale ravno nasprotno. Prikaz “Knežji kamen” je po napovedovalcu, ki je skrbno zamolčal, da je obred bil v slovenskem jeziku, izzvenel z “zgodovinskim pojasnilom”, da so tod živeli od nekdaj ljudje nemškega in slovenskega pokoljenja. Edina nepokvarjena prireditev je bila velika Haydnova maša za mešani zbor in orkester. Podal jo je župni zbor sv. Miklavža pri Beljaku.”
mnogim omogočil potovanje v Sovjetsko zvezo ali pa v satelitske dežele”.
Vsakdo se pa vpraša, kaj se bo zgodilo, če bodo nekoč Titu padle vajeti iz rok.”
ARGENTINA
Predsednik republike dr. Frondizi je pred novim letom objavil .načrt svoje vlade za varčevanje in stabilizacijo narodnega gospodarstva. To je storil v govoru, ki so ga prenašale vse radijske postaje.
V	poslanici narodu, ki jo objavljamo v glavnih izvlečkih na drugem mestu, je narodu prikazal sedanje kritično stanje, napovedal ukrepe, ki jih bo vlada pod-vzela za ozdravitev sedanjih nezdravih gospodarskih in finančnih razmer ter pozval ljudstva na žrtve, ki jih bo treba doprinesti, da bo domovina po preteku dveh let znova zaživela v polnem blagostanju v svobodi in demokraciji.
V	izjavi časnikarjem je predsednik tudi odločno naglasil; da bo vlada načrt za stabilizacijo narodnega gospodarstva izvedla z vsemi sredstvi, ker ga je pripravila po vsestranski preučitvi gospodarskega položaja republike in ker je prepričana, da je to edina pot, ki vodi v rešitev.
Načrte predsednika republike in njegove vlade za ozdravitev sedanjih nezdravih in nestalnih gospodarskih razmer v državi, so odkrito pozdravili predstavniki gospodarskih in denarnih ustanov ter industrijskich podjetij. V tem smislu so dali izjave tudi predstavniki večine demokratskih strank. Predstavniki nekaterih so naglašali, da nad sedanjim slabim gospodarskim položajem v Argentini ni treba prav nič strmeti, kajti narodu je minister Verrier v vladi osvobodilne revolucije točno prikazal položaj, v katerem je ta vlada dobila Argentino po padcu prejšnjega režima. Predložil je bil tedaj tudi ukrepe, ki bi jih bilo treba podvzeti. Pa je politična trmoglavost in želja po popularnosti bila večja kot pa koristi države. Tedaj bi bilo mogoče državo gospodarsko rešiti z manjšimi težavami in tudi manjšimi žrtvami. Prepozno pa ni tudi še sedaj. Samo eno je potrebno: Načrt za stabilizacijo je treba izvesti do vseh podrobnosti, kajti v nasprotnem slučaju bo vse zgrmelo v zmedo. Tako sodijo politične osebnosti ter predstavniki gospodarskega in industrijskega življenja, ki žele, da bi predsednik dr. Frondizi v svojih naporih za rešitev gospodarske in finančne krize uspel. Ljudski radikali in socialisti, kakor tudi tisti gremiji, ki dela sedanje vlade ne spremljajo s simpatijami, pa nastopajo proti.
Predsednik dr. Frondizi bo še ta mesec odšel na obisk v Severno Ameriko. Dne 19. t. m. bo prispel v mesto Char-leston v državi Carolina. V tem mestu bo tudi prenočil. Naslednjega dne bo nadaljeval potovanje v Washington, kjer bo ostal tri dni, nato bo pa prebil več dni v Williamsburgu v Virginiji. V Či-kag-u bo na obisku dne 25 in 26. jan., dne
27.	jan. bo v Detroitu na ogledu industrijskih podjetij Ford in General Motors. V New York bo prišel 28. jan. Za obisk tega mesta sta določena dva dneva. Dne 30. jan. bo odpotoval proti Miami, odkoder bo nadaljeval pot proti Argentini dne 1. februarja.
V	argentinsko pomorsko bazo Puerto Belgrano je priplula letalonosilka Independencia.
V	argentinski krščansko-demokratski stranki se je pojavila bolezen vseh argent. političnih strank: notranja nesloga, ki slabi razvoj te nove politične skupine. V stranki obstojata zlasti dve važni skupini. Prvo vodi biv. kandidat za podpredsednika republike dr. Horacio Sueldo, ki nastopa kot predstavnik oficielne strankine politike, drugo pa dr. Manuel Ordoñez. Ta je bil pod vlado osvobodilne revolucije član posvetovalnega odbora. Dr. Horaciju Sueldu očitajo intolerant-nost, demagogijo in levičarstvo, dr. Ma-nuelu Ordoñezu pa liberalnost ter kon-servativizem. Med obema skupinama pa obstojajo tudi različnosti pogledov glede vodstva strankine politike. Predstavniki prve skupine naglašajo, da ni važno, da bi se stranka borila za oblast, in da je važnejše, da svojo ideologijo širi med ljudi, a ne z namenom, da bi pridobivala glasove, dr. Ordoñez in njegovi pa stoje na stališču, da ima stranka pri pametnem vodstvu strankine politike in s pravilnim taktičnim postopanjem veliko izgledov, da bi kot nova politična skupina, ki z grehi argentinske politične preteklosti ni še prav nič obremenjena, mogla priti v doglednem času na oblast ter nato z izvajanjem svojega krščan-skodemokratskega programa ustvarjati lepšo bodočnost stranki in deželi. Spori med obema skupinama postajajo vedno hujši in napovedujejo notranje procese. Nekateri ne izključujejo tudi možnost razkola, kar bo stranki v še večjo škodo.
rent v p., Vinko Tancar, fin. kontrolor, Marija Plavčak, roj. Orenberg in Alojz Dolenc v Podsmreki, Franc Trupej v Sevnici ob Savi, Franc Rojnik, organist v Grižah, Anta štanta na Vrhniki, Adolf Dostal na Ptujski gori, Alojzij škof, v. veterinarski svetnik v p. v Ljutomeru, Franc Rogi, gostilničar, mesar in pos. v Šmartnem ob Paki, Franc Cizej, obč. u-službenec v Žalcu, Lojzka Fras v Celju, Anton Tršan, biv. industrialec na Jesenicah, Metka Lampe-Lenasi na črnem vrhu, Andrej Makovec, pos. na Rudolfovem, Marija Gaberšek, roj. Benko v Devici Mariji v Polju, Alojzij Ocvirk, župnik v Gotovljah, Josip Kmecl, upok. v Celju, Matevž Deželak v Rečici in Peter Ramuš, žel. upok. na Jesenicah.
'Ilovice	vt Stio
Kunčičev Gorjančev Pa vlek
roman Plamenica, ki obdeluje življenje in delo Primoža Trubarja, Rok Arih je dobil nagrado za svoje pripovedno delo Zato. Dejanje v njem se razvija med vojno na Koroškem, Ignac Koprivec pa je prejel nagrado za roman Hiša pod vrhom. Pisatelj je snov za svoje delo vzel iz Slovenskih goric in Sp. štajerskega.
Umrli so: V Ljubljani: Ana Mrzlikar, roj. Gartnar, Ivan Bajželj, upok. CEŽ, Jože, Seunig, Matilda Kosec, roj. Geyer, Dušica Klopčar, Tone Lajevec, upok. Tob. tovarne, Franc Sivec, šolski refe-
SLOVENCI
V ARGENTINI
lu) pričakovali Novo leto pri Bajlečevih v Don Bosco, ki so velikodušno in vsestransko pripomogli k uspehu tega večera.
Posebne omembe vredna, poleg drugih zabavnih točk, je bila obnovitev stare študentovske navade “brucovski izpit”. Polagali so ga pred komisijo, ki ji je predsedoval Milko Terčič s Ferkom Baj-lečevim in Ivanom Prijateljem, pri večeru navzoči “bruci”: Bečan Marjan, Vombergar Jure in šparhakelj Janez ter “bruculja” Veronika Hren. Kot “bruc major” je spretno branil Tine Debeljak.
Predolgo bi bilo natančneje opisovati potek “ceremonije”, glavno je le to, da zvitih vprašanj ter spretnih odgovorov, posebno pa še vode ni manjkalo.
Ko so “onoji” (bruc ni on niti ona temveč le “ono”) izpit prestali, so vsi akademiki slovesno zapeli, kakor sledi: “Mi smo same stare bajte, brucov več med nami ni, pomnimo še stare cajte, ko se bruc rodil še ni!
Bajta so en fajn gospod, bruc, posnemaj jih povsod!” in pa tradicionalno “Gaudeamus igi-tur...”
Vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k tej prideditvi, iskreno čestitamo ter upamo, da ne bo zadnja te vrste.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V petek dne 2. januarja t. I sta se poročila v Slovenski kapeli na Ra-mon Falconu v Buenos Airesu g. Franc Bončina iz Idrije in gdč. Justina Svet iz Vranskega pri Cel‘u: Poročil ju je g. direktor Anton Orehar, ki je imel tudi poročno mašo. Novoporočencema sta bila za pričo ženinu ga. Jerca Kogovšek, nevesti pa g. Lojze Urbanč. Stari fantje go pred poroko ženinu in nevesti napravili šrange ter se je moral ženin odkupiti.
Novoporočencema ob vstopu v novo življenje želimo obilo božnjega blagoslova in veliko sreče ter zadovoljstva.
t Bojan Bat. Družino g. Romana in Danile Bat je na novo leto zadela huda nesreča. Njun edini sin Bojan je pri kopanju v Olivosu utonil. Pri vožji z jadrnico mu je spodrsnilo in je padel v reko, v kateri so motorne ladje dvigale velike valove, čeprav je znal plavati so ga zagrnili valovi. Njegovo truplo so
BUENOS AIRES
Božične in novoletne praznike
so Slovenci na področju Vel. Buenos Airesa praznovali po lepih slovenskih običajih. Pred prazniki je bila duhovna obnova za žene, može in fante. Polnočnica je bila v kapeli v Slovenski hiši na Ramon Falconu v Buenos Airesu. Imel jo je g. direktor A. Orehar. Pri njej je pel mešani zbor Gallusa. Svojo polnočnico so imeli rojaki tudi v Slovenski vasi v Lanusu. Na božični dan je imel Gallus koncert božičnih pesmi v župni cerkvi v Ciudadeli. O njem smo poročali že v zadnji številki.
Silvestrovanj je pa bilo več. Slovenci v San Justu se imeli svojo družabno prireditev v Našem domu, člani Slovenskega kegljaškega kluba so se s svojimi prijatelji zbrali na slovenski pristavi v Moronu, v Slovenski vasi v Lanusu so pa imeli silvestrovanje v društvenem domu. Povsod je bilo veselo razpoloženje. Veliko rojakov je novo leto pričakalo pri svojih prijateljih in znancih, največ pa doma.
Lep uspeh kiparja Ahčina
Umetniško združenje MEEBA v Buenos Airesu je, kakor navadno vsako leto, tudi letos priredilo razstavo likovnih umetnikov iz Buenos Airesa. Na razstavo je bil povabljen tudi naš slovenski rojak akad. kipar France Ahčin, ki je razstavil eno skulpturo pod naslovom Figura. Razstava je bila odprta 28. decembra 1958 v galeriji Velasquez v ul. Maipu in je že pri otvoritvi bila podeljena kiparju Francetu Ahčinu za njegovo skulpturo iz žgane gline med vsemi deli prva nagrada, čestitamo!
V	nedeljo, 4. januarja je bila na vrtu restavracije Ilirija na Alvarado 350 v Ramos Mejia VIII. misijonska veletom-bola. Kakor prejšnje je tudi ta privabila veliko rojakov, ki so z nakupom tom-bolskih tablic in s svojo udeležbo na tomboli podprli prizadevanja slovenskih misijonarjev.
Dobitki so bili lepi in praktični. Glavni dobitek je obsegal vse predmete za moderno urejeno kuhinjo. Zadel ga je g. Ivan Perbežaj iz Casanove.
Obuditev študentovskih tradicij
V	izredno veselem razpoloženju so a-kademiki in akademičarke (35 po števi-
V	Ljubljani je 15. novembra leta 1958 umrl znani ljubljanski obrtnik in industrialec Anton Rojina. Dočakal je visoko starost 82 let. Pok. Rojina je spadal še v tisto generacijo slovenskih obrtnikov, ki so si svoje strokovno znanje spo-polnjevali s potovanjem po raznih evropskih državah. Tako je prišel tudi v Anglijo in je bil med redkimi Slovenci, ki so že pred prvo svet. vojno obvladali angleščino. Njegovi mizarski izdelki so bili znani po solidni in lepi izdelavi. Saj je celo dobavil opravo za angleški parlament. Politično je pripadal Slovenski ljudski stranki ter je zavzemal vplivna mesta tako v njeni organizaciji, kakor tudi v strokovni organizaciji slovenskih obrtnikov. N. p. v m.
V	Ljubljani je dne 23. novembra 1958 umrl v starosti 66 let znani slovenski junaški tenorist Marij Šimenc. Pok. Šimenc je začel svojo pevsko kariero v tržaškem slovenskem gledališču, ki ga je vodil Vladimir Skrbinšek. Ko so fašisti slovenski Narodni dom zažgali in je bilo'nadaljnje delovanje slovenskemu gledališču onemogočeno, se je pok. Šimenc umaknil v Maribor, kjer je doživljal lepe uspehe, še večje pa v ljubljanski o-peri, v kateri se je s svojim junaškim tenorjem uveljavil v glavnih tenorskih partijah v številnih klasičnih in modernih operah kot njen najboljši tenorist. Iz Ljubljane je pok. Šimenca vodila u-metniška post v Zagreb, kjer je bil dolgo vrsto let prav tako glavni tenorist. Po drugi svetovni vojni je s svojimi nastopi pomagal do uveljavitve tudi makedonski operi v Skoplju.
V	Kranju je umrl v starosti 81 let slovenski pisatelj Dr. Ivo Šorli. Pokopali so ga 19. nov. 1958. Rodil se je 1877 v Podrobeh pri Tolminu, gimnazijo je študiral v Gorici, pravo pa na Dunaju. Po poklicu je bil notar. Pisati je začel že v mladosti. Liriko je kmalu o-pustil ter se priključil slovenskim naturalistom. L. 1903 je objavil roman Človek in pol. Tri leta pozneje mu je sledil roman Pot za razpotjem. Vprašanje narodnostno mešanega zakona je obdelal v romanu Disonance, ki je izšel leta 1916. Razen teh del je napisal še veliko črtic in novel. Izdal jih je v zbirki že 1. 1907. V poznejših letih je v Mariboru izdal v samozaložbi še šest knjig svojih novel in črtic. Prav tako je napisal avtobiografski roman pod naslovom Moj roman.
Zadnja leta je bil napol slep. Prebil jih je v Domu onemoglih v Kranju.
Za guvernerja Narodne banke je bil imenovan Slavko Smole, dosedanji generalni direktor te denarne ustanove.
Komunistična stranka za mladino ni privlačna. To je ugotovitev komunistov samih, ko so morali priznati, da okoli 70% članov mladinskih organizacij po končanem 18 letu v letu 1958 ni zaprosilo za sprejem v komunistično stranko.
Nagrade Društva slovenskih književnikov so dobili naslednji slovenski pisatelji: Prvo nagrado Mimi Malenšek za
Kot 28. izdanje Slovenske kulture akcije je izšla 200 strani obsegajoča bajeslovna mladinska povest Gorjančev Pav-lek, ki jo je napisal znani mladinski pisatelj Mirko Kunčič. To je prva mladinska povest v knjižni izdaji, ki smo jo dobili v Buenos Airesu. Zato jo toplo pozdravljamo in jo z veseljem sprejema naš mladi svet, ki mu primerne ga mladinskega čtiva v materinem jeziku primanjkuje.
Kunčič je znano in priznano ime v naši mladinski literaturi. Poleg številnih mladinskih knjig, ki jih je napisal doma, je sodeloval pri vseh mladinskih revijah, urejeval in pisal mladinski del Slovenca in tudi med nami deluje kot mladinski pisatelj v našem zamejskem tisku. Sedaj je mladini daroval novo knjigo: Gorjančev Pavlek, katero bodo z zanimanjem brali tudi še odrasli.
Ta povest je nekaj posebnega: v njej sta združeni stara domovina onkraj morja z vsemi svojimi posebnostmi, zanimivostmi in privlačnostmi, kakor je v njo povezal tudi novo zemljo, ki nas je gostoljubno sprejela in nam dala streho in kruh. In vse to je pisano v načinu, ki ni le prijetno in zanimivo branje, ampak mlademu čitatelju širi obzorje, ga bogati v spoznavanju obeh zemelj in ga direktno sili k poglabljanju zemljepisnih in bajeslovnih prvin. Tako je v mnogih primerih ta knjiga kot pomožni učbenik, v katerem je zbranega obilo gradiva. (Omenim le prelepe opise
posameznih delov slovenske domovine, začinjenimi z največjimi značilnostmi, dasi je skopo odmeril svoji ekskurziji po Štajerski in še to z nekaterimi netočnostmi; v novi zemlji pa slikovit pohod v misijonske pragozdove in nato prijetne ture po bariloškili gorah in dolinah). Torej sta v knjigi združena oba cilja: prijetnost in koristnost. In to je dobri mladinski knjigi cilj!
Naša mladina, ki je domovini odtegnjena ali je sploh z lastnimi očmi ni videla, bo iz povesti spoznala velik zaklad bajeslovnih bitij, ki so v domišlji jo mladine prilila svoj čar in jo ovijala v krog mističnosti. Nastopajo palčki, škrati, povodni možje, vile, čarovnice, mora, pehtre babe in druga bitja, na katerih je naše bajeslovje bogato. V argentinski zemlji pa nakaže bogato fauno in floro. Tako bo v mladini ta bogatost bajeslovja skušala ohraniti verovanje v nadnaravna in romantična bitja, kar mika in vleče od grobega vsakdanjega materializma in od tistih duhovno revnih mladinskih brošur, ki jih v kričečih barva ponujajo kioski po vseh oglih. . c
Razen tega je posameznim poglavjem vrinil avtor kako kitico preproste slovenske pesmi, največ izmed narodnih, ki jim je lahko najti napev, in bi se jih mladina z lahkoto priučila in jih privzela. Te olajšujejo branje teksta in so v oddih, kljub temu, da so poglavja
že itak primerno kratka in opremljena vsaka s svojim naslovom.	,
Povest ni romantično branje, ki bi mlademu bralcu vzbujalo laži-iluzijo ampak je realistično potopisna zgodba Pavleka, ki prepotuje slovensko domovino ob zvestem spremstvu neustrašenega škrata Čateža, da jo spozna in jo vzljubi, pozneje pa pregleda po skrivnostnem obisku tudi na važnejše predele nove domovine, predvsem tiste, kjer se je slovenski človek najbolj zakoreninil in u-veljavil. Tako pripoveduje o Slovencu, ki je stopil v pragozd misijonskih gozdov, o slavnih podvigih naših gornikov v bariloških gorah, kjer bodo za-večno pričala o njihovem herojstvu imena prvič krščenih vrhov gora, poti, jezer, skal: Campanile eslovena, Picada eslovena, Pico Bara... Tuma... Laguna Tonchek... Vse to bo vzbujalo zavest moči in ponos v naši mladini, da so njihovi predniki in slovenski sorojaki bili pogumni in kaj vredni. To je velika dobra stran knjige, ki je kot dokument v neprisiljeni obliki napisan naši mladini in potomcem.
S pietetnimi besedami se ustavi ob grobu pisatelja Novačana v Alemu, ne pozabi na premaganega gornika Acon-cague, pozdravi in poslovi se od snežnega groba Tončka Pangerca... vse tQ je delček naše kulturne zgodovine.
Preko Pavletovega očeta, matere in babice pa spregovori besedo o vseh, ki jih je usoda pripeljala v novo domovino: trdo je bilo delo za novo življenje
ANDREJ LAMPRET 70 LETNIK
Skoro ne bi verjeli da je Lampretov oče v preteklem decembru dopolnil 70 let, tako mu je še krepko zdravje in prožen korak. Pa jih je le dočakal v krogu svoje družine, prijateljev in znancev.
Rodil se je 16. dec. 1888 v Vevčah pri Dev. Mariji v Polju. V mladih letih ie bil delaven član prosvetnega društva v Dev. Mariji v Polju in član cerkvenega zbora. Med prvo svetovno vojno je bil na ruski fronti ranjen ter nato zajet. V ruskem ujetništvu je prebil 3 leta. Kot spomin na prvo svet, vojsko še sedaj nosi v pljučih zaraščeno kroglo iz puške.
Po vrnitvi domov se je predvsem posvetil domu in posestvu. S pomočjo svoje srčno dobre in skrbne zakonske družice gospe Ivane, je lepo uredil gospodarstvo in si ustvaril trden družinski dom. Svoji družini je bil vedno skrben oče in otrokom dober vzgojitelj. Zaradi svojega narodnega in verskega prepri-
našli v soboto dne 3. januarja v bližini, kjer se je zgodila nasreča. Po sodni obdukciji so ga oblasti izročile staršem na Sv. Tri kralje dne 6. januarja. Krsto z Bojanovimi posmrtnimi ostanki so pripeljali na dom v Avdo San Martin 2750 v Florido, odkoder je bil še istega dne ob pol štirih popoldne pogreb na pokopališče v Olivos. Na zadnji poti je tragično preminulega Bojana spremljalo veliko rojakov, ki so globoko sočustvovali z njegovimi tako hudo prizadetimi starši ter njegov grob zasuli s cvetjem. Pogrebne molitve sta opravila g. duh. svetnik Alojzij Košmerlj in floridski kaplan g. Franček Prijatelj.
Pok. Bojan je bil komaj trinajst let star. Njegova prezgodnja smrt je med slovenskimi rojaki globoko odjeknila. Veliko rojakov ga je namreč osebno poznalo z raznih slovenskih prireditev, na katerih je pok. Bojan nastopal kot dober deklamator. Naj počiva v miru, njegovim staršem ter sestri pa izrekamo ob izgubi sina edinica in brata iskreno sočutje ter globoko sožalje.
G. Ivan Petrič je dne 30. decembra 1958 z ženo go Marijo ter hčerko Marinko odpotoval z ladjo Rio Jaehal v Severno Ameriko, kjer bo živel v Clevelandu. V novi deželi mu želimo veliko uspehov in zadovoljstva.
RAMOS MEJIA
Glasbeni božični koncert v Rarnos Mejia
Ramoški župnik Rev. A. Bozan je priredil 28. dec. 1958 božični koncert, pri katerem je sodeloval tudi slovenski cer-
in marsikatera solza je padla iz oči ob spominu na domače vasi, zemljo, zvonove...
Povest sicer ni lahka, recimo, da bi jo mladina brez pomoči starejših z razumevanjem brala: zato je priporočati, da starši gotova poglavja z otroki skupaj prebere in jim nepoznane stvari razložijo. Tako bo dosegla poln uspeh.
Knjigo je opremil in risbe prispeval Ivan Bukovec, izšla je v Buenos Airesu z letnico 1958. Dodan ji je Slovarček manj razumljivih besed z nekaterimi obrazložitvami krajev v Sloveniji.
Sklepna stran knjige obsega lep me-mento babici — vsem našim babicam in materam — ki so znale v mlada srca presajati lepoto in ljubezen z namenom, da bi z njimi ne legla v grob:
“Tako je umrla Gorjančeva babica. In z njo ;'e umrl stari svet. Prelepi svet naših pravljic in bajk. Svet nageljnov in rožmarina. Svet zlatih avb in belih ošpetljev. Svet Židanih rut, dekliških sanj in fantovskih pesmi. Svet planinskega zdravja, očnic, murk, narcis, ro-dendrona, modrega encijana in ognjeno-rdečega resja. Svet bohkovega kota in prazničnega pritrkavanja. Svet toplih zapečkov, večerniškega branja in družinske spokojnosti. Svet naše radosti in naše bolečine...
Umrla je babica. Umrl je stari svet. Umrl? Ne, ni umrl! Skrbno ga je starka presadila v mlado, prerahljano zemljo. Tam bo klil dalje,..”
Zadnji biser v knjigi!
—jkc
Vsak teden ena
SO PTIČICE ZBRANE...
So ptičice zbrane, v planinco lete tam dol na Dolenjskem je zdravje moje.
Le zbudse, le vstani ti mrzli Gorenje, boš videl, kaj dela Dolenje.
Poseka, poklesti, pripravlja si les, ga v butaro veže, ravna si ga vmes, na voz ga naklada, živinca pelja, al' njemu pa srček igra.
Čanja, se je odločno postavil proti komunistični propagandi ter jo je povsod razkrinkaval.
Po štiriletnem begunstvu v raznih taboriščih v vstriji, se je z družino preselil v Argentino. S trdim delom in s pomočjo svoje družine si je v Moronu kmalu postavil hišo z lepo urejenim vrtom.
Pri 70 letih je še vedno čil in krepak ter redno vsak dan hodi na delo v tovarno kjer vestno opravlja službo, živo se zanima za vse dogajanje med rojaki ter zlepa ne opusti nobene slovenske kulturne, družabne ali verske prireditve. Vseh se udeležuje ter na ta način podpira prizadevanja za ohranitev slovenske skupnosti. Rad prebira in podpira tudi slovenske izseljenske liste in revije.
željam dragih domačih, sorodnikov in prijateljev ter znancev, se pridružuje tudi Svobodna Slovenija ter svojemu zvestemu naročniku želi še dolgo vrsto let zdravega in vedrega življenja t sreči in zadovoljstvu.
kveni pevski zbor. Na koncert je povabil predstavnike farnih organizacij ter odličnejše župljane.
Slovenski pevski zbor je pod vodstvom g. Gabriela Čamernika odpel pet pesmi in sicer Sveta noč v španščini, nemščini in slovenščini, Glej zvezdice božje, Že počiva vsa narava, Raduj človek moj. Svoj spored je zaključil z nežno Ay mi ninito, ki jo je uglasbil ramoški župnik Bozan.
Občinstvo, ki je dvorano napolnilo do zadnjega prostora, je slovenske pevce nagradilo s toplim odobravanjem.
V	drugem delu koncerta sta g. in. ga Miller odpela ob spremljavi kitare več irskih in angleških pesmi, nazadnje je pa znani radijski pianist Fernando Ran-dle lepo odigral na klavir vrsto božičnih skladb.
župnik se je vsem sodelujučim na koncertu, katerega čisti dobiček je namenjen za dobrodelne namene, iskreno zahvalil.
Župnik Bozan je velik prijatelj Slovencev in ljubitelj slovenskih pesmi, Vsako nedeljo, ko med slovensko mašo spoveduje, z zanimanjem posluša slovensko petje. In ni redko, ko po maši prihiti na kor in prosi za partituro te ali one slovenske pesmi, ki mu je bila posebno všeč. Zboru ie zelo' naklonjen, To je pokazal že tudi s tem, da je n. pr. V času zadržanosti pevovodje sam sedel za harmonij in zbor spremljal pri petju.
LANUS
Delavnost Krajevnega odbora Društva Slovencev
V	nedeljo 28. decembra se je odzval prošnji našega Krajevnega odbora DS in prišel v našo vas g. Janko Mernik. Kazal je skioptične slike in predaval o “Mojem potovanju po Evropi”. Kakor pred časom, ko je o isti temi predaval g. Janez Hladnik, so vaščani tudi to pot dvorano napolnili do zadnjega kotička in z zanimanjem sledili popotnikovim izvajanjem.
Silvestrovanje v Slovenskem domu
Tudi to pot je veliko število vaščanov prihitelo v Dom, da se v družbi prijateljev in znancev poslove od starega leta in pričakajo Novo leto. Program, katerega je pripravilo društvo SLOVENSKA VAS, ni nikogar razočaral. Na sporedu je bila burka “Gospa Kordula”, spev o ljubezni in elektriki, šaljiva pošta, lep srečolov itd. Ob dvanajsti uri se je predsednik društva g. Jože Čampa vaščanom zahvalil za pomoč, katero so nudili društvu ob položitvi granitnega tlaka v dvorani. Vaščani so bili pa velikodušni in so s svojo udeležbo pripomogli, da preostanek dolga, ki je še o-stal od mozaikov, ni bil prenesen v novo leto.
Obletnica prihoda gg. lazaristov
Na Božič je minulo dve leti, odkar so slovenski lazaristi prišli za stalno med nas. Delo pri novi cerkvi Marije Kraljice je medtem že toliko napredovalo, da leseno ogrodje cerkvene strehe čaka samo še položitve korcev. Upanje, da se bo že v letošnjem letu v novem svetišču začela redna služba božja, je takorekoč, že stvarnost.
Kako se reče
Postav' tisto flašo ser vese v eladero!
Kakšep jezik je to? Argentinska “slovenščina”. Flaše, glaže, šalce itd. smo podedovali že od ranjke Avstrije, v stari Jugoslaviji smo pobrali marsikatero besedo od Hrvatov in Srbov, tu v Argentini pa po stari navadi prevzemamo španske izraze. Zakaj? Ker se nam imenitno zdi — smo še vedno precej hlapčevski — ali pa smo preleni, da bi iskali domače. Žal naši izseljenci v Severni Ameriki in v drugih državah niso nič boljši. 'Ali ne bi bilo zanimivo poslušati naše pogovore, če bi se vsi sešli na svetovnem zborovanju? Tedaj bi bili prisiljeni začeti govoriti pravilno, ker se sicer sploh ne bi razumeli.
Večkrat pa je vzrok temu mešanju neznanje slovenščine. To navsezadnje ni čudno, saj v domovini pred vojno nismo dosti poznali n. pr. hladilnikov in raznih drugih aparatov, ki tu sedaj ne veljajo več za luksus in jih ima skoraj vsak .človek. Mlajši rod, ki nima slovenskih šol, je seveda še dosti na slabšem. Medtem so napredovali tudi v Sloveniji. Naš jezik se tudi razvija in v tehničnem izražanju ni več tako reven, kot je bil včasih, čeprav še ne moremo reči, da je dosegel višino svetovnih jezikov. Mi, ki smo daleč od rodne zemlje in živimo v povsem drugačnem okolju, se naravno vedno bolj oddaljujemo od naroda. Zato je naša dolžnost, da stalno zasledujemo njegov 'celotni razvoj in skušamo iti z njim vštric, kolikor je mogoče, sicer bomo kmalu samo še suha veja.
Kot je bilo že povedano, bomo pod to rubriko objavljali v vsaki številki slovenske besede, ki jih malo ali sploh ne poznamo. S tem bomo marsikomu ustregli, saj znamo celo vrsto španskih izrazov, za katere ne vemo pravega domačega. V zadregi ne bomo kovali, kakor imajo veselje nekateri, ki so n. pr. izumili utekočilnik (lieuadora), talni snažilec (enceradora) in ne vem, kaj še. (Če bi bila beseda utekočilnik pravilna, bi se morala pisati z v: vtekočilnik). Vedno bomo iskali prave besede v samem viru jezika, to je pri narodu doma. Širili’ pa bomo samo tiste, ki so v Sloveniji že uveljavljene in uradno priznane. Da bo uspeh čim večji, prosimo za sodelovanje naše bralce, kajti en sam človek ne zmore tega dela, s skupnimi mečmi pa bomo lahko ddsti dosegli.
SLOVENCI PO SVETU
Najlepše darilo
je
Zbomik-Koledar
Svobodne Slovenije za 1959
BRAZILIJA
Miklavžev večer v Sao Paulu
Dne 14. dec. 1958 smo imeli Slovenci v Sao Paulu svojo prvo prireditev in sicer Miklavžev večer. Gotovo ni bilo nič kaj posebnega, vendar naša prva prireditev. Uspel je večer v splošno zadovoljstvo vseh navzočih, približno 70 oseb. kar je drugi uspeh te prireditve. Zamisel in način kako smo ta večer pripravili, pa je vreden nekaj vrstic.
Priredili smo ta večer kar tako, “mimogrede”, brez podrobnih vprašanj, kako, kje in kaj: dobesedno: improvizirali.
Pri zadnji skupni sv. maši v novembru so gospe in matere izrazile, da bi bilo dobro napraviti za otroke Miklavžev večer. Misel > se je vsem zdela dobra in je šlo naprej takole:
“Parkeljna že imamo,” so se oglasili možje in pokazali na nič hudega slutečega fanta. On je sicer protestiral, kako to, da bi ravno samski imeli najbolj pripravne lastnosti za parkeljna. Potolažil se je in vrnil možem: seveda poročene bi lastni otroci spoznali in bi bilo mučno spoznanje, da imajo v družini hudobo. Pri teh besedah so se gospe pomenljivo nasmehnile. 2 anglečka pa si je kar sam “parkelj” izbral med petimi plavolaskami, ki so bolj same zase čebljale. “Takale dekleta so do svojega 17-18 leta itak nekaki angelčki v civilu seveda brez perutničk” je opravičil svojo izbiro. Najbolj visokega gospoda z umirjeno hojo, diplomatskim nastopom in obrazom, pa so brez protesta določili za darežljivega svetnika. Ko je bilo vse to določeno, smo se razšli, brez vseh podrobnih vprašanj. Pri prihodnji skupni maši pa mora biti Miklavžev večer. Tako je bilo sklenjeno in konec!
Vsak od nastopajočih si je moral sam pridobiti vse potrebne rekvizite kjer je vedel in kakor je znal. Nihče ni videl niti odra, niti prostora, kje naj bi bila prireditev,, in vendar je steklo vse kot po “žnorci”.
Ing. Marko je na zvočni trak pripravil program in glasbeno spremljavo. Začelo se je s slov. koračnico, nato zvoki slavnostnih fanfar, pozdrav in nagovor “župana”. Ugasnile so luči in začulo se je mogočno zvonenje zvonov, ki je prešlo v svečano bučanje orgelj, med tem pa je veličastno in dostojanstveno' prišel na oder sv. Miklavž, obdan z zlatolasima angelcema. (Parkelj je ostal za odrom in tam tudi rjovel — menda od jeze, —■ niti 15 minut mu niso dali, da bi se napravil in počrnil, kakor se ro-gatcu spodobi). Po nagovoru Miklavža
se je začelo obdarovanje starih in mladih.
Za najmlajše je bilo to izredno močno doživetje, kajti vsi so brez izjeme, doživeli prvikrat prihod sv. Miklavža. Radostnih lic in zadovoljni so drug drugemu razkazovali darila.
Po končanem sporedu je vsa družba posedela kar v dvorani ob obilnem, izbranem prigrizku, ki so ga pripravile naše gospe. Bilo je toliko potic, kolačev in bobov, da je ostalo več kot polovico, čeprav so se otroci pridno mašili z njimi. Tik pred odhodom je vsak še dobil tiskano vabilo, za Miklavžev večer — ki se je pravkar vršil, kajti “tiskovni šef” je bil tako zaposlen v poklicu, da je vabila napravil le dva dni pred začetkom večera, “parkelj”, ki jih je imel v oblasti, jih je pa tudi zaradi zaposlenosti utegnil razdeliti šele po končanem opravilu.
Tako smo imeli Slovenci v S. Paulu in Braziliji svojo prvo prireditev in smo zadovoljni, da je let prebit. Drugič bomo napravili že kaj boljšega in popolnejšega.
V družini g. ing. Herberta Slivnika in njegove gospe soproge, Milke, roj. Crobat so dobili prav za Miklavža, krepkega sinka, ki so ga krstili na ime Bo-gomil-Maks. Srečni družini naše najboljše čestitke.
AVSTRALIJA
Z vstopom v upravni odbor Slovenskega kluba v Melbourne-u je prevzel uredništvo Vestnika Slovenskega kluba Melbourne Ciril Kovačič.
Že nad leto dni si prizadevajo člani Slov. kluba v Melbourne-u, da bi si postavili lastni dom. Mnenja članov, kje naj bi stal dom, so deljena. Nekateri se zavzemajo naj bi dom stal v sredini mesta, drugi pa zagovarjajo misel, da bi bilo bolje, če bi ga postavili kje v predmestju, kjer živi več slovenskih naseljencev. Za sedaj vprašanje, kje naj bi dom stal, še ni pereče, kajti najprej bo treba zbrati toliko sredstev, da bodo kupili stavbišče. Na prošnjo, da bi dobili v ta namen državno zemljo, so namreč dobili odklonilno rešitev. Zato bo treba sedaj zemljišče kupiti in plačati. Rojaki v Melborune-u so zato sedaj vso akcijo usmerili v zbiranje prispevkov za nakup primernega stavbišča. Ob tej priložnosti navajajo dejstvo, da imajo na seznamu nad 900 Slovencev, ki žive v tem velikem avstralskem mestu, če bi vsak od njih odrinil kak večji znesek, bi hitro zbrali lepo vsoto.
V Sydneyu je bila nedavno postavljena za uradnega tolmača za slovenščino ga Vlasta Cergol.
Tudi Slovenci v Geelongu se živahno udejstvujejo. Nedavno so imeli izredni občni zbor svojega kluba, da so se na njem pomenili o perečih zadevah. Tudi oni bi radi imeli skupni dom, v katerem bi se zbirali. Za izvedbo tega načrta so določili poseben odbor. Ustanovili so tudi lovsko in dramsko skupino. Na sporedu je bilo tudi šest točk kulturnega sporeda. To so bile recitacije Ljube Kodre in Francke Pobežin, na harmoniki pa je zaigral nekaj slovenskih narodnih Milan štante.
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N*> 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 571282	
NEKAJ IZ GOSPODARSKEGA ŽIVLJENJA
PUSTNA NEDELJA NA PRISTAVI V MORONU 8. II. 1959
Uradno se v tej deželi kar tri dni pusta vesele. Kaj bi še gledali, da se naši mlajši tiste dni izgubljajo po tujih barih, občudujejo lahkokrile maškare in preže, da se jim nudi priložnost, da se s črnolaskami zavrte v kakem divjem Rock and Rolu. Odločili smo se, da se bomo letošnjo pustno nedeljo veselili na naši pristavi, kjer je dovolj prostora za vse, ki bodo ta dan hoteli biti dobre volje. Izpeljali bomo to pustno veselje v duhu naših starih slovenskih tradicij, ki jih tako lepo popisuje zgodovinar Valvazor v svoji debeli knjigi “Slava vojvodine Kranjske”.
Jedli bomo na tej veselici: Krofe, flancate, špehovko, kranjske klobase in kislo zelje. Se pravi jedi, ki so jih že naši pradedje močno obrajtali.
Pi i bomo Cviček z Gadove peči, Ritoznojčana od Slovenske Bistrice in Radensko Slatino, tisto s tremi srci.
Na sporedu bodo: Valček, polka, mazurka, štajeriš, traplan in povšter tanc. Godba: harmonika, klarinet, rok in bombardon. Instrumentalni kvartet kot nekdaj slavni Magistrov izpod šmarne gore.
Senzacija tega dne pa bo smrt pusta in upepeljenje. že dalj časa grešnik boleha na jetrih. Zanesljivi zdravniki kot: Dr. Izak Judovič, dr. Abraham Čifutsky in dr. Sara Grudinska so mnenja, da ne bo preživel pustne sobote, posebno še, ker so se teški bolezni pridružile še ošpice in gliste. Na pustno nedeljo ponoči bo na grmadi sežgan. Vse to bomo speljali v smislu starih tradicij. Ko bo naš priznani strokovnjak Ciko odvzel mrtvaško masko, ga bomo zabili in vrgli na grmado. Ob pretresljivem joku maškar in Chopinovi žalni koračnici ga bomo nesli izpod ombuja na kraj, kjer bo končno plamen uničil nesnago. Za pustom se bodo zvrstili v sprevodu: 1.) Vdova, 2.) ožje sorodstvo in dediči, 3.) ostalo občinstvo. Bo tudi nekaj govorov. Hrabri Ramona pa zaigral ob grmadi znano ižansko rapsodijo, ki jo je zložil slavni ruski komponist Peter Hjič
Kafetrovski. Je že dobil čisto nove orgljice, tipa Stradivarij. Vzdrževanje reda je prevzel naš prijatelj, strokovnjak za take stvari. Vse eventuelne ne-rednosti bo že v kali zatrl in to le z mrzlim orožjem. Režijo pustovega konca, kostumi maškar in vse, kar zraven spada, bo pod bistrim očesom našega režiserja, ki je vso strokovnjaško pomoč že obljubil. Vse drugo: Kakor pijača, jestvine in plesi, so v dobrih rokah. Tudi ona se bo zavzela. Saj jo poznate. Strumno pripelje svoj trop na telovadišče.
Ko me je odbornik DS pred mesecem obvestil o tem kaj društvo v pogledu pustne veselice letos namerava, sem se takoj odločila, da pomagam, posebno še, ker je ves čisti dobiček namenjen pomoči potrebnim. Takoj sem vse podvzela, da preje omenjena slovenska vina dobimo iz domovine. Se je posrečilo. Po isti poti nad Koprom, kjer je pred davnimi leti Martin Krpan tihotapil angleško sol, so prišli sodi z vinom, kislo zelje od Kačarja s Trnovega in Urbasove klobase iz Ljubljane, še zobotrebce smo dobili iz Zapotoka pod Kureščkom. Vse to smo v največji tajnosti v temi natovorili na grško ladjo Epafrodit, ki se že ponosno ziblje mimo Kanarskih otokov proti nam. Skoraj 99% je gotovo, da bo vsa roba na pustno nedeljo v Moronu. Seveda vemo vsi, da nesreča nikdar ne počiva. Ravno javljajo, da so na Oceanu veliki viharji in opazili so plavajoče mine iz druge svetovne vojne. Vendar trdno upam, da se bo vse dobro izteklo.
Veselo bo ta dan v Moronu p'Tako kot nekdaj doma in prišli bodo mladi in stari, revni in bogati — vse kar leze in gre! In razume se, vse rajanje bo v smislu naše stare folklore, na dostojni višini, tako, da ne bo nobene spodtikljivosti ne pri starših, ne pri vnetih vzgojiteljih. Vse bo lepo potekalo in minilo.
Milica Predpustnik, roj. Kurent
V Argentini se je obtok denarja od 7.600 milijonov pesov v letu 1948 dvignil na skoro 70.000 milijonov pesov v letu 1958. Deficit v zunanji trgovini je od leta 1955 narasel do konca 1. 1958 na 1.000 milijonov dolarjev. Državne železnice imajo letno 20.000 milijonov izdatkov, dohodki pa znašajo samo 6.000 milijonov. Tako imajo drž. žel. v Argentini letno 14.000 milijonov pesov izgube. Pokojninske blagajne so v težavah, ker je država iz njih vzela od leta 1946 naprej 55.000 milijonov pesov. Argentina ima 1.800.000 državnih, provincijskih in občinskih uradnikov ter uslužbencev. Skupno z njihovimi družinami je to o-koli 7 milijonov ljudi. Za plače državnim, provincijskim ter občinskim uradnikom in uslužbencem gre letno 80% vseh državnih dohodkov. Ker je država živela v stalnem deficitu so se cene živ-ljenskim potrebščinam od 1. 1946 dvignile za 600%. Inflacijo bo vlada pobijala z znižanjem javnih izdatkov. Vlada ukinja sleherno državno intervencijo na denarnem trgu. Preneha tudi režim kvot in dovoljenj za uvoz. Ni več dveh kurzov — uradni in svobodni. Sedaj je samo svobodni kurz, ki se bo ravnal po razmerju ponudbe in povpraševanja. Uvoz je svoboden, toda na blago, katerega uvoz ni nujen, bo vlada določila doklade 20, 40 in 300%. Tudi izvoz je svoboden, vendar bo vlada zadržala 10 in 20% od vrednosti izvoženega blaga. Trgovina je svobodna, vendar bo vlada za prehodni čas določila najvišje cene za gotovo vrsto najvažnejših živi jenskih potrebščin. Vlada bo nastopala z vsemi sredstvi proti monopolom, če bi skušali umetno dvigati cene raznim proizvodom. Deficit v javni upravi bo vlada odpravljala z odstranitvijo birokracije in z zmanjšanjem števila uradništva, s povečanjem državnih dohodkov, ki obstoja v zvišanju davkov, zvišanju železniških potnih in blagovnih tarif, zvišanju cen nafti, petroleju in električni energiji. Petrolej, premog in jeklo so osnove novega argentinskega gospodarstva. Zato
bo vlada vse kredite, ki jih je dobila v Severni Ameriki porabila za obnovitev industrijskih naprav ter za povečanje proizvodnje petroleja, jekla in električne energije. Vlada je namreč dobila kredite za graditev, ne pa za razsipavanje. Zato bo pa vlada z njimi krila potrebe narodnega gospodarstva, da bo s tem ohranila človeško dostojanstvo» delavca, da ne bi zdrknil na stopnjo parija, kar bi se zgodilo, če bi bil odobreni kredit nesmotrno uporabljen. (Iz poslanice predsednika dr. Frondizija).
Pri obnovi argentinskega narodnega gospodarstva s kreditom 329 milijonov dolarjev sodelujejo naslednje ameriške vladne in privatne denarne ustanove: Ameriška državna blagajna 50 mil., Izvozna in uvozna banka 125 mil., 11 privatnih bank 54 mil., — Bank of Americj. N. T. & S. A. 10 mil., The Chase Man-hatan Bank 10 mil., The First National City Bank of New York 10 mil., The First National Bank of Boston 5 mil., Guaranty Trust Company of N. York 4 mil., The Hanover Bank 4 mil., Manufactures Trust Company 4 mil., J. P. Morgan & Company, Inc. 3 mil., The Royal Bank of Canada (Podružnica N. York) 2 mil., Grace Nacional Bank of New York 1 mil. in The Philadelphia National Bank 1 mil., — Sklad posojila za obnovo 25 milijonov in Mednarodni monetarni sklad 75 milijonov.
Med ukrepi za zvišanje števila goveje živine v Argentini je vlada odredila, da se mora zakol govene živine znižati za 30%, izvoz mesa v Anglijo v tem letu se bo pa znižal skoro za 46% določene količine. Istočasno je vlada določila ponedeljek in petek za brezmesna dneva.
Vodstvo državnih železnic v Argentini je pozvalo 18.000 uradnikov, ki imajo za pokojnino zadosti let ter so že dopolnili predpisano starost, da morajo takoj zaprositi za upokojitev. Njihova izpraznjena mesta ne bodo zasedli z novimi močmi.
PO ŠPORTNEM SVETU
Po sedmih letih je teniško moštvo
ZDA spet osvojilo Davisov pokal.
Ves ta čas je bil pokal trdno v rokah Avstralije. Letos pa so Amerikanci premagali Avstralce s 3:2. Največ zaslug za zmago pa ima Peruanec A. Olmedo, študent na Southern univerzi v Califor-niji, ki je igral v ameriškem moštvu. Zmagal je v obeh igrah posameznikov in doprinesel k zmagi dvojic.
Na znanem vsakoletnem božičnem šahovskem turnirju v Hastingsu je letos precej razmeroma novih imen. Po šestem kolu vodi Ulhmann (Vzh. Nemčija). Ima močnega tekmeca v Dargi (Z. Nem.) ker ga s dvema prekinjenima partijama more prehiteti za pol točke. Jugoslovan Radičič ima 1 % točke in eno prekinjeno partijo.
Milan vodi z 22 točkami v Italijanski nogometni ligi, na koncu so Triesiina. Rari, Alessandria in Udinese z 9 točkami, zadnji pa je Torino z 8 točkami. Med tekmo Roma : Alessandria, ki sta igrali neodločeno 1:1, je občinstvo vdrlo na igrišče in dejansko napadlo sochiika. češ, da sodi v škodo Rome, igralcu Ales-sandrije pa so grozili, tako, da si ni upal na igrišče v 2. polčasu. Kljub vsemu pa je sodnik nadaljeval z igro do konca. Triestina v Trstu ni mogla premagati Barija. Tekma se je končala 0:0.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Vemo, da smo nadležni, toda zaradi usode slovenski otrok ponovno prosimo: Vsak Slovenec v Argentini, pa naj bo č1ari Društva Slovencev ali ne, naj daruje po dva pesa na mesec v mladinski "klad Društva Slovencev, ki vzdržuje slovenske šolske tečaje.
OBVESTILA
Izlet Družabne pravde bo ob vsakem vremenu v nedeljo 11. januarja na otok Hiawatha. Udeleženci naj se zberejo do 10. ure v pristanišču v Tigrah. Ob zadostni udeležbi bomo imeli svojo mo-torko. Ob enajsti uri bo maša na otoku. Hrano naj vsakdo prinese s seboj, pijača bo pa na razpolago pri g. Pircu. Vse rojake lepo vabi k udeležbi.
Družabna pravda
Prva prireditev poletnega programa Slov. kult. akcije bo celodnevni izlet v Lanus v nedeljo dne 1. februarja 1959. Obiskali bomo prvo slovensko cerkev v Argentini.
Ne vrzite nobenega slovenskega časopisa v smeti. Veliko slovenskih beguncev v evropskih taboriščih nima nobenega slovenskega branja. Nadvse srečni so, kadar dobe iz Amerike pošiljko starti časopisov, revij in knj'g. Napravimp tem revežem, ki so naši rojaki, to veselje. Ko se nam nabere neka j časopisov in revij, jih zavijmo v papir in jih za mal denar kot tiskovnino (impreso) pošljimo na naslov: Rev. dr. Ferdinand Kolednik, Lager, Asten bei Linz, Avstrija.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Uruguay 387
T. E. 40 - 1605	Buenos Aires
REVIJA
DUHOVNO
ŽIVLJENJE
vabi na svojo
TRADICIONALNO DRUŽABNO PRIREDITEV
ki bo 25» JANUARJA na Pristavi v Moronu, v primeru slabega vremena en teden kasneje.
Na programu PRISRČNI PRIZORI , ki jih bodo predvajali naši otroci iz slovenskih tečajev.
SREČOLOV bo izredno bogat. Zadeti boste mogli namizni servis, sestavljen iz. 83 kosov.
ZVESTI NAROČNIKI revije "Duhovno življenje", ki imajo plačano vso naročnino za nazaj in bodo do dneva prireditve poravnali tudi vsoto za letos (180 pesov in zelo prosimo tudi 20 pesov za tiskovni sklad), imajo možnost, da so izžrebani na NAGRADNEM ŽREBANJU, ki bo na večer prireditve.
Glavni dobitek bo vtekočilnik (lieuadora).
Naj bo nedelja, dne 25. januarja, NASA VELIKA MANIFESTACIJA za nas slovenski verski tisk! V nedeljo, 25 januarja, se torej zberemo vsi v Moronu, kajti hočemo, da naš verski tisk še naprej
druži naše rojake9 jim oznanja resnico in vodi k Bogu.