VESTTHK Poštni urad 9020 Ceiovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt § izhaja v Ceiovcu E Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov = P. b. b. aMHHmmmmtmuHtMMmntmmnmtmtmtmmmnmmmHiš LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 15. AVGUST 1980 ŠTEV. 33 (1981) SKUPNA PRODUKCiJA ORF iN RTV LJUBLJANA: Dokumentarec o potožaju siovenske manjšine Avstrijska teievizija in RTV Ljubijana pripravijata skupen enourni leievizijsk! dokumentarec o poiožaju siovenske manjšine na Koroškem. Oddajo bosta obe teievizijski hiši oddajati v dveh enakih enači-cah istočasno — 14. oktobra ietos ob 20.15. To so v torek sporočiti na tiskovni konferenci v ceiovškem studiu ORF. ..Prizadevali si bomo za zgodovinsko resnico", je dejal intendant Prvega avstrijskega TV programa Wolf tn der Maur na vprašanje našega sodelavca. Do besede bodo Prišli neposredno prizadeti, ljudje, ki imajo kaj povedati, povsem pa naj bi izpadli visoki politiki in strokovnjaki na obeh straneh. Dokumentarec, čigar zamisel se je robila takorekoč istočasno v Ljubljani in na Dunaju, kot je poudaril teievizijski intendant, pripravljata Hellmut Andics za avstrijsko in Boris Bergant za ljubljansko televizijo, ob strani pa jima stojijo sode-iavci iz obeh hiš. V nekem smislu oddaja ne bo samo dvojna, temveč trojna koprodukcija: poleg dunajske centrale bo na avstrijski strani s precejšnjo besedo sodeloval tudi še koroški studio. Stroški oddaje bodo znašali 800.000 šilingov; vsa snemalna dela, kjer bodo pred kamero pozvali ljudi od Žile do Pliberka, bo opravila avstrijska stran, montažo pa bodo opravili v študijih v Ljubljani, tako da bodo stroški približno enako razdeljeni. Kot je povedal novinarjem Boris Bergant, hoče oddaja, kakor je zasnovana, nakazati izhode iz sedanjega položaja in mogoče rešitve 'n poti sporazumevanja. Njen po-9led naj ne bi bil usmerjen v preteklost, temveč v sedanjost in prihodnost, kar pa seveda ne pomeni, da se zgodovine ne bodo dotikali, saj bo prav gotovo prisotna v tej ali drugi obliki skozi vso oddajo. Poudarili so tudi, da scenarij oddaje izdelujejo skupno in vzajem-ho; v ta namen je bilo že nekaj uredniških sestankov na Dunaju, v Celovcu in v Ljubljani, obe strani Pa sta na tiskovni konferenci poudarili, da sodelovanje teče brez ovir. Posebnost oddaje bo v tem, da bo pokazala tudi svoje nastajanje: njen integralni del bodo posnetki diskusije na uredniški seji, ob spornih vprašanjih pa bo problem ponazorjen s filmskimi doku- Odnosi teiovec - Novi Sad Delegacija mesta Novi Sad se te dni mudi na petdnevnem obisku v mestu Ceiovec. Obisk je dei pospeševanja gospodarskih in kui-turnih odnosov med obema mestoma. Maja tega ieta je obiskaia ceiovška deiegacija giavno mesto Vojvodine, sedaj pa predstavniki Novega Sada ta obisk vračajo. Goste, ki bodo obiskati tudi Ceiovški *esni sejem je v torek sprejet celovški župan Guggenberger. V okviru obiska se bodo zastopniki Novega Sada srečati na sedežu ZSO tudi z zastopniki siovenske manjšine. menti, s pogovori z ljudmi na vasi in v mestih. Novinarje so seznanili še z nekaterimi drugimi projekti, ki so v snovanju po tej prvi skupni produkciji: TV igra o znanem planinskem pi- POSVET V ŠENTPRiMOŽU: satelju Juliusu Kugyju, drugo in tretje nadaljevanje TV filma „Vas ob meji". Glavni urednik RTV Ljubljana Stane Grah pa je sporočil, da njegova hiša še za letos pripravlja dopisništvo v Celovcu. Značilna za Koroško pa je bita prošnja intendanta koroškega studia VVillnerja: novinarji naj skupni televizijski dokumentarec publicistično pripravijo tako, da ljudje ne bodo že vnaprej prestrašeni. Akcije v Neznani storilci so v zadnjih dneh ponovno izvedli napisne akcije v Podjuni. Že pred nekaj tedni so pravtako neznani storilci dopolnjevali krajevne napise v nekaterih vaseh Podjune. Tokrat so gesla bila napisana na šoli v šeotprimo-žu, na gasilskem domu v Rikarji vasi in na raznih transformatorjih. Neznani pisci gesel zahtevajo izpolnitev člena 7, se obračajo proti trostrankarskem protimanjšinskem diktatu, vrhu tega pa na splošni način kličejo k borbi in napadajo deželnega glavarja VVagnerja na Ce!la na ijudski ioli v Šentprimožu način, ki je neprimeren in deloma meji na nepremišljenosti. Vsekakor so takšne akcije izraz še vedno nerešenega manjšinskega vprašanja in skušajo javnost opozoriti na takšna dejstva. Čeprav so pri sedanji akciji poleg gesel, ki se obračajo proti obstoječi koroški manjšinski politiki, tudi takšna, ki pričajo o določeni neresnosti in so deloma napisane kar tja v dan in s tem ne koristijo iskrenemu boju za dosego pravic, se ne moremo pridružiti „oficial-nim" koroškim piscem, ki deloma tudi s potvarjanjem gesel skušajo napraviti vtis, da koroški Slovenci pač res nimajo vzroka kritizirati obstoječi položaj manjšine. Še manj pa se moremo pridružiti mnenju, da so slovenske organizacije za vse kar se dogaja popolnoma odgovorne, oz. da jih je treba zaradi takšnih akcij kaznovati npr. s tem, da se jim zmanjša državna Podjuni finančna podpora, ki v mednarodni primerjavi slabo izpade. Ob poročanju koroških časopisov dobiš ponovno vtis, da jim v resnici ne gre za rešitev manjšinskega vprašanja, temveč za diskreditiranje vseh Slovencev. V ta namen grajajo avstrijsko pravosod-stvo, ker preveč obzirno ravna s slovenskimi aktivisti. Drugi spet, ki se jim je zdel operacijski koledar koroških Slovencev nesramen in protiustaven, čeprav med drugim gre za nerešeno dvojezično vzgojo v otroških vrtcih, za slovenske od- daje, za dvojezičnost v upravi itd., delajo tako, kot da bi take akcije ne imele nobene osnove ter prišle kot blisk z jasnega neba. Vprašati pa se moramo tudi, kako ravno tisti, ki so ob zloglasnem ..tafelsturmu" molčali, ali to kriminalno dejanje opazovali s tihim zadoščenjem, kako ravno ti morejo napadati Slovence, kot da bi bili sami brezmadežni in najpravičnejši ljudje v deželi, čeprav so soodgovorni, da člen 7 državne pogodbe še ni rešen. Sprejem ob jugostovanskem dnevu V okviru avstrijskega tesnega sejma v Ceiovcu, je pre-tekto sredo bi) jugosiovansk! dan. Dopoidne sta predstavnika hrvaške in siovenske trgovinske zbornice novinarje informirata o gospodarskem razvoju teh repubiik in o so-deiovanju Jugosiavije z Avstrijo na gospodarskem področju. Zvečer pa sta predsednika trgovinskih zbornic SR Hr-vatske in SR Siovenije ter ju-gosiovanski generaini konzui v Ceiovcu predstavnike koroškega gospodarstva in po-iitike vabiia na sprejem, ki je bii v prostorih koroške trgovinske zbornice v Ceiovcu. Sprejema so se udeiežiii tudi predstavniki narodnih organizacij koroških Sioven-cev. Odklanjamo sodelovanje na oktobrskih proslavah „Zavzeii bomo isto staiišče kot osrednji organizaciji ", tako je povedat neki občinski odbornik pretekii petek v Šentprimožu. Zveza siovenskih organizacij na Koroškem in Narodni svet koroških Sio-vencev sta vabiia na posvet kuiturnopoiitičnih deiavcev iz Podjune o ietošnjem 10. oktobru. V živahni diskusiji, v kateri je padia marsikatera kritična, pa tudi marsikatera neumestna pripomba, so občinski odborniki, kuiturni deiavci, miadinci idr. podprti odkioniino staiišče obeh osrednjih organizacij do uradnih prireditev ob piebiscitni obietnici. Poudariti so, da tudi pri občinskih prosiavah ne bo mogoče sodeio-vati, ker ni niti ene občine na dvojezičnem ozemiju, kjer bi občinski odborniki in občinska uprava zagotavijaii in uresničevati narodnostne pravice siovenskih občanov. Na posvetu sta Teodor Domej in Janko Maiie daia strnjeno oceno dogodkov okoii piebiscita 1920 in po njem, predvsem tudi viogo so-ciaine demokracije in tako imenovano pravico do samoodiočbe. Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Griic je prikazat potek pogajanj z dežeino viado o dežeinih prireditvah ob piebiscitni obietnici in ponovno ugotovi), da je očitno, da dežeina viada ni imeia resnega namena, da bi koroške Siovence dejansko povabita k sodeiovanju, temveč jih je hoteia ie taktično izigrati. Tajnik Zveze siovenskih organizacij Feiiks Wieser je obravnava) postopanje na občinski ravni in kot primer navedei žeieznokapeiško društvo „Zarja", ki je že maja biio konfrontirano z dejstvom, da naj sodeiuje pri nemškonacionaini prosiavi. Robert Saxer in Marjan Sturm pa sta predstavita idejni koncept in načrtovane prireditve Oktobrskega tabora. Predstavniki obeh osrednjih organizacij so izrekii Oktobrskemu taboru poino podporo, saj ta prireditev predstavija spopadanje s protimanjšinsko in nemško-nacionaino vsebino, ki jo predstavija 10. oktober. Da je kijub posameznim nasprotnim mnenjem, ki skušajo diskreditirati Oktobrski tabor, to tudi prepričanje kuiturnih in poiitičnih deiavcev na terenu, je poka-zaio njihovo odobravanje, ne nazadnje tudi z zbirko prostovoijnih prispevkov, kjer je biia zbrana kar iepa vsota za podporo Oktobrskemu taboru. V kratkem bo podoben posvet tudi še za Rož in Ziio. Provokantna potitika tzraeta nasprotuje rešitvi krize na Biižnjem vzhodu /čot znano, je izrae/ski pcr/%77!fMt preJ kratkim s^/e-ni/, Ja mesto jeraza/em prog/asi za g/avno mesto /z-rae/a. Ta nepričakovana oJ/očitev, ki je saJ Reginove raJika/ne po/itike, je v meJnanoJni javnosti izva/a va/ ogorčenja. /Vajko/j pa je ta oJ/oč:'tcv o<čje^n;7a meJ arakskimi Jržavami, z/asti pri pa/estinskem /jaJstva, ki je s fen! provokantnim sk/epom Jožive/o JoJatno ponižanje s strani' /zrae/a, ki s tem aktom kriskira s/e-kerno nače/o reso/afije organizacije zJraženii? naroJov. Reakcije o /zrae/s&e?n sk/epa, Ja ko oJs/ej /eraza-/em g/avno mesto Jržave, so posejmo meJ arakskimi državami' tema primerno ostre. Nekateri ce/o trdijo, Ja je kriza na R/ižnjem vz/?oJa s tem korakom /zrae/a pris/a na roji ponovnega vojnega spopaJa na tem kriznem ojimočja. Sk/ep Reginovega kakineta je v samem /zrae/a sproži/ va/ protestov mej napreJn/mi si/ami te Ježe/e, /n pvvzroči/ tai/i oJstop pove/jnika izrae/-ske okvesčeva/ne s/ažke. Rakinet preJseJnika Regina pa je v časa njegove po/itike zapasti/o več m/n/strov, se s tako poZittko ne strinjajo. O trenatni sitaaciji v /zrae/a. se ko kavi/ taJ/ varnostni svet in že Janes je jasno, Ja pos/eJice za /zrae/ ne koJo /aj?kc. Očitno pa si Regin o tej? meJnaroJnij? koraki/? ne Je/a preg/avic, čeprav s svojo po/ifi^o resno ogroža mir na tem ^onca sveta. $ tem si je namreč spet postavi/ enotno jronto arakski/? in JragiZ? Jržav, ki tako po/itiko oJ/očno zavračajo. 7*o potrjajejo ta Ji s tem, Ja svoji/? Jip/omatski/? preJstavništev ne /?oJo premesti/a v /eraza/em, arakske Jržave pa grozijo s prekinitvijo Jip/omatski/? stikov z vsako Jržavo, ki /?o to stori/a. To pa je ta Ji povezano z Jokavo najte tem Jržavam, ki so večinoma oJvisne oJ te energetske sarovme. R prik/jačitvijo arakskega Je/a /eraza/ema pa je se-veJa sproži/ največ protestov meJ samimi prej?iva/ci tega mesta, ki z raznimi protestnimi akcijami kažejo ojpor zoper to samovo/jno oJ/očitcv izrae/ske v/aJe. iVajko/j prizaJeto je seveJa pa/estinsko /jaJstvo, ki je pri tem izgaki/o svojo ka/tarno in versko metropo/o. Ta korak /zrae/a je spravi/ v težave taJi mirovna pogajanja z Egiptom, ki je prav zaraJi svojega samovo/j-nega postopanja v tem ozira zase/ v izo/acijo oJ enotne po/itike osta/ij? arakskij? Jržav napram /zrae/a. Rc-ginova po/itika je na/ete/a ce/o na oJpor za-Z?oJniZ? Jržav, k/jak tema pa oJ svoje p-o/itike ne odstopa, čeprav je čeJa/je ko/j na trj?/i/? noga/? in ko verjetno prav zaraJi tega konča/a s preJčasnim razpasto?n par/amenta. ReveJa pa to očitno ne ko pomeni/o konca JoseJanje osvaja/ske po/itike /zrae/a, ampak /e poJa/j-šanje sejanje naJvse napete situacije. OB OTVORiTVi 29. LESNEGA SEJMA: VSI HVALIJO DOBRO GOSPODARSKO SITUACIJO )z nedavno objavljenega poročila koroške sindikalne zveze z* preteklo leto smo izbrati nekaj podatkov, ki so informativni za vsakogar, ki zasleduje gospodarski razvoj ter položaj delavcev, posebno še pripadnikov slovenske manjšine. Prejšnjo soboto se je začel 29. celovški lesni sejem, ki traja še tri dni. Vsakoletni lesni sejem, ki je največja gospodarska prireditev Koroške, se je razvil v barometer koroškega gospodarskega položaja. Skoraj vsi vodilni politiki , ki so spregovorili ob slavnostni otvoritvi letošnjega sejma so se ob tej priložnosti dotaknili važnih gospodarskih vprašanj ter ocenili bodoči gospodarski razvoj. Ugotavljali so, da je proti pričakovanju in prognozam strokovnjakov gospodarski položaj na Koroškem zadovoljiv. Predsednik sejma. Watter Dermuth je poteg zveznega ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dipt. inž. Gun-ter Haidn-a pozdravit kot goste še dežetnega gtavarja Wagnerja, stoven-skega ministra Borisa Šnudert-a, zastopnike iz 19 držav ter vrsto pred- di stovenske kmete „otajšati" za gozdno posest in tako utrjevati svojo gospodarsko premoč. Predsednik gospodarske zbornice dežetni poslanec Kart Baurecht je z zadoščenjem ugotovit, da je avstrijsko gospodarstvo v prvi potovici le- Stavnikov gospodarstva in javnega živtjenja iz Avstrije. Gtede sejma je izjavit, da ima ta gospodarska prireditev vetik odziv ne samo na evropskem temveč tudi na svetovnem tržišču, in da se mora sejem kot tak zmeraj z nova uvetjaviti proti tuji konkurenci. Na pomen univerze in znanosti za lesno in gozdno gospodarstvo je opozorit cetovški župan Guggenberger, ki je v tej zvezi hvatit zastuge cesarice Marije Terezije posebno gtede gojenja gozdov. Seveda pa ne bi bito v smistu sejma, če se bi dotaknit vprašanja, kako so npr. koroški veteposestniki v prejšnjem stotetju tu- ta proizvedto več kot tansko teto v istem času, da se je razvita tudi investicijska dejavnost, in da se je privatni konzum še enkrat razširit, vendar pa na račun varčevanja. Opozorit pa je tudi na znake v gospodarstvu zahodnih držav, ki ne obetajo preveč stabitnega gospodarskega razvoja. Tudi dežetni gtavar Wagner je v prvi vrsti obravnavat gospodarski položaj, menit je, da se preglednost gospodarskih razvojev zmanjšuje, da se z dneva v dan tahko spreminja potožaj in da postaja potožaj politikov zaradi tega zmeraj težavnejši. V prvi vrsti pa je poudarit spet naraslo števito industrijskih detavcev, razmeroma nizko brezposelnost pri mladini, visoko produktivnost industrije, ki je omogočila v zadnjem desetletju hitrejši razvoj Koroške, tako da je dosegta ekonomsko avstrijsko povprečje. Zadovoljivo se je izrazil tudi o spremembi strukture koroške industrije, ki se je v zadnjih dveh desettetjih močno predrugačita in po njegovem mnenju ni več tako močno ogrožena od kriz kakor prej. Ob vsem tem, pa ne moremo mimo dejstva (ki ga nihče od politikov ni omenil), da je zastužek koroških delavcev rasel v avstrijskem merilu najbolj počasi in da obdavčenje podjetij nikjer ni tako nizko kot na Koroškem. Zvezni minister Gtinter Haiden je v svojem govoru navezat na razširjeni izvoz rezanega tesa, ki je v prvi polovici letošnjega teta za 22% presegel povprečje zadnjih petih tet. Opozorit je na rast cen lesa, ki ugodno vplivajo na dohodke kmetov, ki se ukvarjajo z lesom. Zato je opozorit na vlogo sejma, ki ravno tetos prireja poseben dan za kmete, ki se ukvarjajo z tesom. Dotaknit se je tudi razmerja med divjačino in gozdom. To vprašanje postaja namreč vedno botj aktualno, ker se je v zadnjih letih stopnjevala škoda, ki jo je napravita divjad. V ta namen je bila zadnje dni sklenjena pogodba med zvezno in koroško vlado, ki naj bo temetj za učinkovito reševanje tega problema. Mtadinska košarka V času od 22. do 30. avgusta 1980 bo v Celju potekalo IX. mladinsko evropsko prvenstvo v košarki, torej v športni panogi, v kateri je Jugoslavija na nedavni olim-piadi v Moskvi osvojila zlato medaljo. Na prvenstvu bo nastopilo dvanajst reprezentanc iz Evrope: v skupini A bodo igrale reprezentance Turčije, Zvezne republike Nemčije, švedske, Italije, Sovjetske zveze in Jugoslavije, v skupini B pa reprezentance Francije, Češkoslovaške, Bolgarije, Belgije, Izraela in Španije. Predtekmovanja bodo trajala od 22. do 26. avgusta, polfinalni in finalni boji pa bodo od 28. do 30. avgusta. Vse tekme bodo v hali Golovec, in sicer dopoldne (ko bo mogoč brezplačen ogled) ter popoldne in v večernih urah. Ta pomembna športna prireditev bo doslej največja v Celju, ki velja za mesto športa. Doslej največji prireditvi v Celju sta bili atletskega značaja — polfinale za atletski pokal Evrope in Balkanske atletske igre. Zato Celjani upravičeno pričakujejo, da bodo v času mladinskega evropskega prvenstva v košarki lahko pozdraviti v svojem mestu številne prijatelje od blizu in daleč. Lep uspeL .Avs&T/e na ,, vins/ri oLmpia di'' vL;ubJ)an! Tradicionalni mednarodni vinogradniško vinarski sejem „Vino 80" na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo sicer začel šele čez nekaj tednov, toda priprave za to veliko sejemsko prireditev so že v polnem teku. Zlasti pa je bilo že opravljeno strokovno ocenjevanje vin, žganih pijač in sadnih sokov, ki jih bodo razstavljalci potem predstavili obiskovalcem sejma. V tritedenskem delu so morate ocenjevalne komisije, v katerih je sodelovalo 31 strokovnjakov iz 15 držav, preizkusiti in oceniti kar 1279 vzorcev vin iz 22 držav, poleg tega pa še 179 vzorcev žganih pijač iz 19 držav ter 77 vzorcev brezalkoholnih pijač iz štirih držav. Na področju vina je letos najmočnejše zastopana Avstrija, ki je v ocenitev poslala kar 314 vrst vina. Dosegla pa je tudi največji uspeh: člani mednarodne žirije so avstrijskim pridelovalcem za kakovostna vina poznih trgatev dodelili 125 velikih zlatih kolajn, kar pomeni, da je 40 odstotkov vseh avstrijskih vin prejeto najvišje ocene. Jugoslavija je zastopana z 292 vrstami vina, od katerih jih je 54 (to je 19 %) prejelo najvišjo oceno. Z žganimi pijačami je bila najmočneje zastopana Jugoslavija, ki je imela v oceni 110 od skupno 179 ocenjenih vzorcev. Vendar ocenjevalci tokrat niso podelili niti enega najvišjega priznanja. Zato pa je pri brezalkoholnih pija- čah od skupno 77 kar 7 vzorcev prejelo priznanje „grand prix"; med najvišje ocenjenimi jih je bilo 6 iz Jugoslavije. Naslov ..šampion 80" je žirija letos podelila osemkrat. Med najbolje ocenjenimi vini so bili Bizeljčan beli 1979 (Slovin DO Bizetjsko, Brežice), VVelsch-riesling Trocken Beerenauslese 1976 (podjetje Gartner iz lllmitza v Avstriji) ter vzorci iz Kalifornije, Portugalske, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Španije in Avstralije. Med najbolje ocenjenimi jugoslovanskimi vini pa je bil tudi Traminec iz leta 1950 (Vinag, Maribor) ki je bi) hkrati tudi najstarejši „kon-kurent". Na ljubljanski prireditvi dosežena priznanja so velikega mednarodnega pomena, saj strokovno ocenjevanje pijač v okviru ljubljanskega mednarodnega vinskega sejma velja v mnogočem kot nekakšna „o!impiada". Ljubljanski vinski sejem ima namreč resnično svetovni obseg tako po udeležbi proizvajalcev iz vsega sveta kakor tudi glede ocenjevanja, pri katerem sodelujejo najbolj priznani mednarodni strokovnjaki. Ko bo mednarodni vinski sejem v Ljubljani v nekaj tednih odprl vrata, bodo obiskovalci na Gospodarskem razstavišču spet lahko poskušali najboljša vina iz vsega sveta, ob tem pa uživali tudi še druge specialitete, ki jih bo nudila gostoljubna Ljubljana. # Število sindikaino organiziranih deiavcev se je zvišaio v ietu 1978 na rekordno števiio 94.070. Stopnja organiziranosti se je povišata. Leta 1971 je biio na Koroškem organiziranih 53,5% zaposienih; do ieta 1977 pa je odstotek organiziranih dosege) porast za 2,5% na skupno 56 "/o. Dežetni sekretar sindikaine zveze ugotavija, da je prirastek čta-nov s tem sorazmerno hitrejši rase! kot števiio zaposienih. # V zvezi z investicijsko poiitiko ugotavtjajo, da bodo dotgoročno rasie v podjetjih investicije za racionaiizacijo v primerjavi z investicijami za povečanje deiovnih mest. To pomeni, da bo postaia preskrba ............tmnnnmmHHmmuttmmmmtmmmmnnmmtmtmmmttmmmttmmmmmm)" K poročiiu Koroške sindikaine zveze za ieto 1979: Aii upošteva sindikalna zveza potrebe slovenske manjšine Poročiio sindikaine zveze (OGB) za ieto 1979 ........................................ novih deiovnih mest še boij težka. Zato zahteva sindikaina zveza, da je treba v bodoče davčno pospeševanje podjetij napraviti odvisno od tega, koiiko novih deiovnih mest podjetje dejansko ustvari. # Veiikega pomena za deiojemaice so vprašanja, ki nastajajo v zvezi z večajočo se mobiiizacijo. Spreminjanje gospodarske strukture zahteva od zaposienih vedno hitrejše priiagajanje novim pokiicnim razmeram, ampak tudi menjavanja deiovnega mesta in s tem iokai"° mobiinost. Sindikaina zveza navaja, da se vozi 42 odstotkov koroških deiojemaicev z avtomobiiom na deio, 13% z mopedom oz. z motornim voziiom. Le 24 % deiavcev se vozi z avtobusom in viakom. iz neke novejše raziskave deiavske zbornice pa je razvidno, da bi biia več kot poiovica deiojemaicev pripravijena, se voziti z javnimi sredstvi, če bi to biio časovno in finančno zanje boij ugodno. Pod sedanjimi pogoj! pa števiio tistih, ki se vozijo z avtobusom in viakom, še daije pada, kar pa v dežeinem meriiu močno viša porabo energije. # Za tiste, ki morajo menjati svoje pokiice, je zanimivo, da jo Koroški inštitut za pospeševanje pokiicev ustanovit v Beijaku moderno izobraževaino središče. To institucijo izobraževanja odrasiih je pod* prio tudi sociaino ministrstvo, koroška dežeina viada, mesto Beijak !" koroška deiavska zbornica. Gotovo bo to zeio pomembna ustanova, ki bo imeia veiik vpiiv na tiste, ki se bodo v njej šoiaii. Zato se moramo upravičeno spraševati v koiikor ta ustanova v posebni meri upo* števa potrebe siovenske manjšine, saj ni neznano, da je od teh socia** nih procesov v veiiki meri prizadeta siovenska narodnostna manjšina !h da etnična identiteta trpi pod tem, ker se je v teh procesih modernega živtjenja ne upošteva, izobraževaini center podpira med drugim dežeina viada in če bi hoteia, bi gotovo našia poti kako ustrezno upoštevati jezikovne, psihoioške in zgodovinske posebnosti tudi pri dodatnem izobraževanju prebivaistva, ki prihaja iz dvojezičnega področja. V tej zvezi se je treba spomniti samo na dejstvo, da prihaja vsak dan nad 10.000 ijudi iz območja dvojezičnega prebivaistva v mesta, ki so izkijučno nemška. Naioga sindikaine zveze v odnosu do siovenske manjšine po našem ne sme obstojati v tem, da podpira trostran-karski sporazum, ki je usmerjen proti manjšini, temveč, da se aktivno bavi tudi s tistimi probiem), ki nastajajo v zvezi s presiojevanjem te' vsemi obiikami mobiinosti in jih skuša rešiti v prid prizadetih, s teU pa v prid vseh deiojemaicev. Aktivnost oktobrskega tabora Pred nami je takozvani „60. jubilej" 10. oktobra na Koroškem, jubileja, ki tudi tokrat ne bo prinesel pomiritve v deželi, konkretno, ne bo prispeval k temu, da bi koroški Slovenci v očeh večinskega naroda postali enakovredni sodeželani. Situacija je taka kot je bilo ob vseh podobnih jubilejih, namreč stopnjevanja nacionalne mržnje, torej protislovenskega vzdušja. In vse to z ..žegnorn" uradne Koroške, kar nikakor ne daje upanja, da bi ta stran kdaj skušala spremeniti svoje stališče do take manjšinske politike. Vendar je tu še gibanje oktobrskega tabora, ki se trudi, da bi vzdušje na Koroškem postalo boljše. Prav v letu ..jubiieja" je to gibanje okrepilo svojo dejavnost. Te dni je pričelo s podpisno akcijo, v kateri pripadnike večinskega naroda poziva, da s svojim podpisom zahtevajo izpolnitev člena sedem državne pogodbe. Prt tem gre za enakopravnost pripadnikov slovenske narodne skupnosti ter za dosledno dvojezičnost na vseh uradih, javnih ustanovah in topografskih oznakah. Oktobrski tabor ob tej priložnosti daje tudi obširno informacijo o potrebi po izpolnitvi dolžnosti države napram slovenski manjšini, ki ima v čienu sedem zapisane pravi- ce o svojem obstoju in da jo drža* va podpira v njenem kulturnem, gospodarskem in narodnostnem razvoju. To so le nekateri navedenih argumentov, ki jih oktobrski ta* bor navaja v svojih tiskovinah, naslovljenih na nemško govoreče so* deželane in da je dosledna izpo'* nitev zakonskih določil napram manjšini edini garant za mirno sožitje v deželi. Oktobrski tabor pa tetos pr^ tako temeljito pripravlja svojo p**'* reditev ob desetem oktobru, ki do tako kot prejšnja leta pomenih korak v to smer, da prebivalce dežele informira o resničnih dogodkih okoli tega jubileja, ki ga nasprotniki vseh šest desetletij uporabljajo za protislovenske gonje in podpihovanja nacionalizma. Vsaka akcija pa je kljub idea* iizmu, ki ga odgovorni okoli oktobrske arene vlagajo v svojo dejavnost, povezana z velikimi stroški. Zato priporočamo, da jih ta* ko moralno kot gmotno podpremo-da bodo njihove akcije tembo) učinkovite in bodo lahko dejansko doprinesle k pomiritvi v deželi m mirnemu sožitju obeh narodov deželi. Vsi, ki želijo podpreti dejavnost oktobrskega tabora svojo finančne prispevke lahko nakažej na konto štev. 3047 pri celovški Po* sojifnici. W)*" - Koroški piebiscit v očeh zgodovinarjev Pred nedavnim smo poročaii, da bo inštitut za zgodovino univer-ie za izobraževaine vede v Ceiovcu v času od 25. do 27. septembra ietos priredi! mednarodni simpozij o koroškem piebiscitu teta 1920. prireditev bo potekata pod okvirom giavnih tem „Državne meje — narodnostne meje — Pravica do samoodiočbe" in „Probiemi narodno-Poiitične preureditve Evrope 1918-1920 na primeru nemško-siovenske-9a naseiitvenega območja Koroške". Prirediteij je medtem že raz-Posiai vabiia s sporedom ter imeni predavateijev._ II. Srečanje pisateljev manjšinskih narodov na Obirskem Tako bo prvi dan mednarodnega simpozija razdeljen na tri delovna Področja. Po pozdravu udetežen-csv in predavateljev rektorja Univerze za izobraževalne vede univ. Prof. dr. Guntherja Hodla in deželnega glavarja Leopolda VVagnerja, °° univ. prof. dr. Rumpler govoril ° Perspektivah raziskovanja na univerzi za izobraževalne vede v Celovcu. Drugi del je namenjen teo-nacionalizma in bo o naciona-'iniu in raziskovanju nacionalizma ter o postavitvi problema in pristo-Po k rešitvi, predavala univ. prof. ^ Glettlerjeva z univerze Colum-New York in univerze Munchen. j^od predsedstvom univ. prof. Mirjena Grossa z zagrebške univerze Podo v tretjem delu na sporedu Predavanja: Južnoslovansko vpra-Senje kot preizkusni kamen notranje stabilnosti in zunanjepolitične aktivnosti habsburške monarhije juniv. doc. dr. istvan Dioszegi — Madžarska akademija znanosti Budimpešta). Slovenci in jugoslovansko državno združevalno gibanje Pred in po prvi svetovni vojni (univ. Prof. dr. Pleterski — univerza Ljub-jjarta), Nemštvo in nemški naciona-kzern v Avstriji pred 1918 (univ. Prof. dr. Jiri Koralka — Češka akademija znanosti Praga) in Nacionalna prizadevanja koroških Slovencev do razpada avstroogrske Monarhije 1918 (dr. Avguštin Malle *** Slovenski znanstveni inštitut Celovec). Petek, 26. septembra bodo prva Predavanja potekala pod predsedstvom univ. prof. dr. Geralda Stourzha z dunajske Univerze. Naslovi predavanj so sledeči: Jugoslovansko vprašanje na pariški mi-[pvni konferenci (univ. prof. dr. nritz Fellner — Univerza Salzburg), Deželna uprava in medzavezniška komisija med premirjem (dr. Clau-dia Frass-Ehrfeld — Celovec), Zadržanje beograjske vlade in jugoslovanske mirovne delegacije do koroškega vprašanja 1919/20 (univ. prof. dr. Andrej Mitrovič — Univerza Beograd), Jugoslavija in Avstrija kot faktorja italijanske zunanje politike (univ. as. VVolfgang Altgeld — Univerza Passau). Drugemu ciklu predavanj, pod skupnim naslovom ..Avstrijski aspekt" bo predsedoval univ. prof. dr. Gerhard Siovemko prosvetno društvo ..Danita" v Šentvidu v Podjuni vabi na KULTURM) VEČER v :oboto 16. avgu:ta 1980 s pričetkom ob 20.30 uri v Kuitur-nem domu v Šentprimožu. Sodeiujejo: mešani pev:ki ibor SPD . Danita", mešani oktet SPD „Danita", trio ..Korotan" : pev-ti SPD ..Danita", duo Poiier in fokiorna skupina SPD „Zarja" iz Železne Kapie. Botz z Univerze Linz, obravnavane pa bodo teme: Pomen avstrijsko-slovenskega mejnega konflikta za dunajsko vlado 1918-20 (univ. as. dr. Arnold Suppan — Univerza Dunaj), Gospodarski in socialni položaj koroških Slovencev in njihov vpliv na ljudsko glasovanje (univ. as. dr. Andreas Moritsch - Univerza Dunaj), Propaganda časopisa ..Freie Stimme" za volitev za Koroško ljudsko glasovanje (univ. prof. dr. Vasilij Melik — Univerza Ljubljana), Koroški piebiscit leta 1920 v kontektstu z avstrijsko narodnost- no statistiko 1880-1934 (dr. Emil Brix — Institut fur Osterreichkunde Dunaj), Ljudska glasovanja v Avstriji po 1918 izven Koroške (dr. Gottfried Kofner — Mednarodni raziskovalni center Salzburg. Sobota 27. sept. bo v znamenju bilanc. Tako bo prvi skupni naslov ..Bilanca politike", pod predsedstvom univ. prof. dr. Georga Plasch-ka z dunajske Univerze, referenti pa bodo obravnavali sledeče teme: Razmere političnih sil na Koroškem in politične stranke v svojem zadržanju do koroških Slovencev po 1920 (univ. doc. dr. H. Haas — Univerza Salzburg), Nemška narodnostna politika na Koroškem po plebiscitu (univ. prof. as. dr. Karl Stuhlpfarrer — Univerza Dunaj) in Vplivi Abvvehrkampfa in plebiscita na avstrijsko-jugoslovan-ske odnose od leta 1920 (univ. doc. dr. Manfried Rauchensteiner — Heeresgeschichtliches Museum Dunaj). Drugi skupni temi pod naslovom „Bilanca raziskovanja" bo predsedoval univ. prof. dr. Helmut Rumpler z Univerze za izobraževalne vede Celovec, predavanja pa bodo imela naslove: Koroški plebiscit v luči novejšega raziskovanja (univ. Prof. dr. Bogo Grafenauer — Univerza Ljubljana in Koroška 1918-1920: bilanca znanstvene diskusije med dvema jubilejema 1970/1980 (dr. Alfred Ogris — Koroški deželni arhiv Celovec). Po vseh predavanjih so predvidene tudi diskusije, vsa predavanja bodo simultano prevajana v slovenski oziroma nemški jezik. Vse prireditve se bodo odvijale v predavalnici 1 univerzitetnega poslopja. V okviru simpozija bo tudi kulturna prireditev na kateri bosta Slovenska prosvetna zveza in Krščanska kulturna zveza v Kulturnem domu na Radišah (petek 26. 9. 80 ob 20. uri) prikazali del kulturnega ustvarjanja koroških Slovencev. Predviden je bil tudi izlet na Šta-lensko goro-Magdalensberg (27. 9. 1980). Zzrfr/no or/zZu0000000<>0000000000<>0000000000000<7000000<><> 00