$t. 249 HflnnHarna isiMrtttMtturantnlantta) V Trstu, v petek 17. oktobra 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX Irtri*. izvfemšl poodeljek. vsak Asiškepa št. 20, I. nadstropje. Do|j pisma se ne sprejemajo, rokoplf Dr. L. B;rcfc. — Lastnik tiskarna za mese L 7.—, 3 mesece L 2a inozemstvo mesečno 5 lir več. — 1CT rejništvo: ulic« sv. Fran? ^ Ijajo uredništvu. rfefran' jo. — Odgov.'i* »•-.J^a 2 Tisk tiskarne ~ A leta L 32,— ništva in ^ . i 1-57- Posa mezne številke v Trstu In okolM po 30 ceol — Oglasi se računajo v Uro kosti om kolone (72 mm.) — Oglasi trgo»ce» te obrtnikov mm po 40 osmrtnice, zahvale, poslanice ta vabila po L i.—, oglasi denarnih ui mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Ogb< naročnina ta reklamacije ae pošiljajo isključilo uprav Edinosti, v Trata, nliea a* Frančiška AsiSkega štev. 20. L nadstropje. — Teiefao uredništva ta satm 11« HanjšMo vprnianle na prosu! V svojem znamenitem govoru na med- .parlamentarni konferenci v Bernu dne 23. Mi bi meniK, da je ravno sedaj — povodom konference v Benetkah — primeren psihološki moment za to. V razgovoru z italijanskim časnikarjem Mario Nordio je izjavil predsednik jugoskrvenske delegacije, dr. Otokar Rybaf na vprašanje, ali se bo na konferenci razpravljalo tudi manj- Posvetovanja za sestavo koncentracijske vlade Radkeva zastopnika v Beogradu BEOGRAD, 16. (Izv.) V»led nastale _ ize je vladala d o veKka živahnost. Kakor so splošno priča- Praska Opera 1 PRAGA, 16. Opera Narodnega Divadla v Pragi je otvorila svoje sezonsko delovanje z novo inscenacija Dvorak ove lirske opere «Rusalka». Čerarvno je bila ta opera na stalnem repertoiru češke opere, je sedaj, na novo naštudirana, v zvezi z 20letni- Svtfusta 1924 ie nastooil poslanec Wilfan' šinsko vprašanje: «V zvezi z vprašanjem krize je.vladala dmsjr potiti&A k™gVCo 'frri&^e smrti naš']a živo zanimanje n e!ekot vest en ^goreč borec za pravice; ™ (na RektJ se ho govonlo tu* dogovora.* |fc<> ™ postopanje dosedanje vlade, kar za- Govor je bil sicer o Reki Čudno pa bi £teva Davidović od nph Po ^^ bilo vsekakor, če bi hotel* država z na-, ^ nekatere p^ no^n^em. rodnimi manjšinami na istem ozemlju raz- | Rekel je, da mu ,e kralj sporočil, da delajo lično postopLti. čudno mnerje W moralo' na to, da bi prišlo do kcmcen*aci,ske vla- de. Mandat za sestavo vlade bo prejel pač oni, o katerem je najbolj verjetno, da bo uspel s sestavo nove vlade. Za Pašićem so bili na dvoru Marko imeti inozemstvo pa*em o toliko povdar-jeni enaki pravici v Italiji!! Splšno se naglasa na italijanski strani potreba, da se sedaj razčisti vse, kar bi moglo še kaliti .. . dobro razmerje med obema državama in! Trifković, Ninćić, Jovammć, Davidović in obema narodoma. Ravno Italijani z nj;hf>- j Pribičevič. vo živo nacijo in zavestjo morajo najbolje' Veliko pozornost je vzbudil prihod Ra-vedeti, da bi nerešen« vprašanje jugosio- dićevih odposlancev Mačeka in Krnjeviča. venske narodne manjšine vedno metalo Prispela sta v Beograd na poziv Davido-neko senco na medsebojno razmerje. Naj vića, da prisostvujeta razpletu krize, le pomislijo, s kako odločnoMjo in žila-j Takoj po prihodu radićevcev se je vršila vostjo se oni sami borijo za čim ugodnejši j v predsedstvu vlade konferenca vlade, položaj svoje neznatne narodne manjšine kateri so prisostvovali Davidović, Maček, v Dalmaciji! In pri tem naj ne pozabljajo Krnjević, Korošec, Spaho in Petrovič, nikar, da je tudi na jugoslavenski strani Razpravljali so o položaju ter ugotovili, narodna zajest činitelj, ki se ne sme prezirati! Ne odlašajte z rešitvijo! Tega vendar ne želite, da bi vas tuji državniki prehiteli glede vprašanja zaščite narodnih manjšin. Nove parlamentarne skupine Polemike o edmstvu liberalne stranke RIM, 16. Voditelji liberalne stranke iščejo ob vsaki priliki, na vsakem važnem zborovanju, na katerem je edinstvo stranke v igri, formule, ki vsaj na zunaj skrijejo razdrapanost liberalne stranke. Radi tega sestavijo navadno take resolucije, da zanje končno lahko glasujejo vsi liberalci, četudi pripadajo različnim strujam, ker so ravno precej dvoumne in se dajo razlagati tako aH tako. Tako se je resolucija v Livomu izognila vprašanju sodelovanja z vlado, ki deli danes liberalce v dve skupini, in edinstvo stranke je bilo zaenkrat ohranjeno; tako je desna struja sinoči na sestanku sprejela resolucijo, ki ni končno -ne črna, ne bela, ni proti resoluciji v Livornu in ni proti sedanji vladi. Na sinočnjem sestanku, katerega je vodil on. Salandra, je morala desna struja liberalne stranke zavzeti stališče glede treh točk: vprašanje avtonomije, t. j. neodvisnosti desničarjev od smernic vodstva. liberalne stranke; vprašanje sodelovanja s fašistovsko vlado; vprašanje ustanovitve lastnega parlamentarnega kluba. Glede prvega vprašanja pravi sprejeta resolucija, da ohranijo poslanci popolno neodvisnost v izvajanju poslanskega mandata niso vezani na sklepe vodstva stranke). Glede druge točke resolucija izražuje zaupanje vladi, ki je storila toliko dobrega na gospodarskem in političnem polju za državo, in se izreka za sodelovanje z njo. Da pa ne bi ta resolucija preveč zadela ob sklepe kongresa v Lrvornu, izražajo 1 • 1, - Tfoii« a m d a k tudi1 vprašanju manjšin, ali točnejše rečeno: kovali, so se pričela posvetovanja na dvo-soplemen>akov v Italiji amp^ tuch P jugosk>venske manjšine. Kajti ru. Kralj je najprej sprejel Pašića v avdi- kot temeljit P^^1^^^5^^ na podiigi rimskega pakta gredo tej manj- jenci. Pašić mu je razložil svoje mnenje o vprašanja Izčrpno in ;šini iste pravice, ki smo jih mi priznali položaju. Izjavil je da so radikali priprav- je 7 f ! Xy.trohf> da se že enkrat italijanski inanjšini v Dalmadji na podlagi ljeni sprejeti misel koncentracijske vlade, Mir^i^PO^df^!^ Pogo'dbe in svetomargaritskega j da pa narodne pravičnosti in človekoljubja, kolikor tudi v interesu evropskega miru. Obenem je z neo-poTečno argumentacijo kazal na poti in načine, ki morejo to pereče vprašanje dovesti do zadovoljive rešitve. Če naj se manjšinski problem — je izvajal dr. Wilfan — zares dovede do zadovoljive rešitve pod kontrolo svetovnega fja^nega mnenja, je pred vsem treba, da se jjvei " ouči o tem vprašanju v vseh njega podrobnostih. Dr. Wi'fan je torej naglasal, kako da pomembnost vprašanja zaščite narodnih manjšin za bodoče srečnejše medsebojno življenje narodov in držav nujno zahteva povoljno rešitev, obenem pa tudi petrebo mednarodne kontrole. Ti dve potrebi priznavajo prosvetljeni državniki, politiki in socijo-logi vseh narodov. Tudi znamenita izvajania nemškega profesorja dri?., ^'rockbausena, ki smo jih posneli v torkovi številki tega lista, izvenevajo v iste m\ '"t. ki jih je ra-zvijal dr. Wilfan pred parlamentarci evropskih držav. Vsaki narodni manjšini — meni Brockhausen - - se mnra dovoliti pravna organizaci,a v obrambo svojih pravic, obenem pa dati tudi pravna zaščita, ki bo izven držav in nad njim.il Ta izjava pomeni, da vprašanje zaščite narodnih manjšin zadobiva z neodklonljivo silo mednaroden značaj. To dokazujeta dejstvi, da je prišlo to vprašanje v razpravo na tako znamenitem mednarodnem sestanku, da so bila izdajanja drja. Wilfana de'ežna splošnega odobravanja ter da ni bilo prigovorov. To kaže jasno, da je potreba zaščite narodnih manjšin prešla v vest in zavest vse evropske javnosti. Pa saj bi se bil dr. Wilfan mogel sklicevati tudi na dejstvo, da so se tudi v naši državi od strani naikompetentnejših čini-teljev dajale svojedobno najslvoesnejše •obljube dr ugor odrtim državljanom, da se bodo spoštovale vse njihove pravice: njihova narodnost, njihov jezik, njihovi obi-č?ii in njihova kultura! Tudi predstavniki italijanske države in zastopniki italijanskega naroda so priznali torej potrebo in dolžnost, da država spoštuje in ščiti pravice narodnih manjšin, da jim ne sme kratiti samosvojega narodnega življenja, ka-krr so si ga ustvarile s svojim zgodovinskim razivojem. Pes je sicer, da zastopniki italijanske države na mirovni konferr-nci niso hoteli - rejeti formalne obveze v tem pogledu. Toda storili so to z argumentom, z naglasa njem, ki ne le da ne odvezuje države od rečene dolžnosti, marveč jo še posebno obvezuje. Sklicevali so se naonreč na liberalnost svojih državnih zakonov, ki da že sami brezpogojno jamčijo drugorodnim državljanom zaščito vseh držarvljanskih pravic. In iz dejstva, da so iz takega razloga odklenili formalno obvezo gled£ za-šči+e lastnih narodnih manjšin, sledi logični zaključek, da niso mislili pri tem le na splošne politične državljanske pravice, marveč tudi in še posebno na pravice dru-gorodnih državljanov narodnega in kulturnega značaja! Tako so govorili tedaj, a kako je danes? Poti. ki jih ubira današnja manjšinska politika v naši državi, so se kričeče odda-, Ijile od tedanjih slovesnih obljub in zagotovil. Danes se označa celo kot državna potreba, da se narodnim manjšinam odreka r^e, kar so« jim napovedovala ona zagotovila. Gentilejeva šo^ka reforma je kri-čex raejn'k na poti sedanje manjšinske politike. S to politiko se je naša državna uprava oddaljila ne le od nekdanjih slovesnih obljub marveč je zašla tudi v navskrižje s spoznanjem, ki je prešlo v vest in zavest vsega civiliziranega sveta, spoznanjem namreč, da vprašanje zaščite narodnih manjšin nujno zahteva pravično -ešitev in da treba to reševanje postaviti pod mednarodno nadzorstvo. To pa je zahteva, ki se naši državniki nikakoT ne morejo sprijazniti ž njo, ker menijo, da ni združljiva s suverenostjo in ugledom države. Ali bodo hoteli nadalje vztrajati med občinstvom. Novo inscenacijo je izvršil slikar Gottlieb, a režijo vodi Polak. Nova orkestralna interpretacija je imela posebno velik uspeh pod vodstvom šefa opere Ostrčila. Volilno $Me na Angleškem MacDonald ne izgubi prisotnosti ^duha, Mar^'da 'so^sVeherna Tadaljn^' pogaja sporazuma francoskih radikalnih socijali-stov s sličnim i demokratskimi strankami »v drugih državah. Celokupna francoska vlada se udeleži pogreb« Ana tole France-« PARIZ, 16. Predsednik republike in vsi člani vlade bodo prisostvovali pogrebu Anatole France-a. Pogreb se vrši v soboto ob 2. uri popoldne. Francozi izpraznijo Dortmund PARIZ, 16. Gla som poročil iz Mainza, ki jih je prejel list «Echo de Pariš », bodo francoske čete izpraznile Dortmund dne 23. t. m. Kriza nemške vlade BERLIN, 16. Na konfc renči načelnikov parlamentarnih frakcij je konstatiral kancelar dr. za razširitev vladnega kabineta brezplodna. Vlada si pridrži v tem oziru nadaljnje odločitve. Nemški demokrati za sedanjo vlado BERLIN, 16. Parlamentarna demokratska skupina je sklenila z veliko večino, da naj ostane sedanja vlada še nadalje na krmilu. da vlada med posameznimi skupinami popoln sporazum glede nadaljnega postopanja. Davidović je prejel pooblastilo, da lahko govori v imenu širšega federalističnega bloka. Invalidski sakoa Zbornica se sestane po vsej verjetnosti v soboto, nato zopet v pandeIjek. Na pon-deljkovi seji u ministm Szabo Nal^taJu resi manjinsko vprašanje kot svoje notra- j lastnoročno pismo, v katerem mu izraža svoje nje. Seveda se mora to zgoditi v soglasju! priznanje za niegovo delovanje. Pismo regenta z načelom narodne pravičnosti in svobo- se končuje tako-Je: ^Računam tudi v bodo-doljubja. To :e: v s tistimi slovesni-1 čn ost i na Vaše delovanje, dragi gospod Nagy- mi obrubami in zr.gotc-vi!i, ki so »ih dafali atada*. _ svoiečasno edgo^erni predstavniki države • i ^ - • - . in javnega mre^a svojim dru^rodnim Tr^ovmska P°gajan* med Rnstjo » Nemč.,0 le -1- - '* — ' državlianom! Ce to ne le'te^e ji ne L ^°SKVA' J16' A^cnciia Rosta poroča: Ža- bo treba bati nobene mednarodne kontr^, ^^sk^g^e^" bo proslavljala svetovno znana gledališka marveč bi to le oovecalo njen ugled m, Nemčijo. V to svrho so bili določeni zastopniki; umetnica goa>a Germanova dvajsetletnico javnost čimprej stopiti v normalne odno-šaje z Rusijo, ali v tem oeim vladajo velike ovire, ki jih povzroča mednarodna politika III. Internacijonale, ki ima svoj sedež v Rusiji- Čehoslovaški narod čuti prav dobro, da si ne mere zamisliti trajnega osiguranja lastne svobode brez podpore pacifistične in demokratske politike velikega ruskega naroda. Na to je odgovoril Ovsejenko sledeče: «V III. Internacijonali se ne naturja^o samo Rusi. Radi tega ni odgovorna zanjo sovjetska C vlada. Ona predstavlja l)r mišljenje in interese ruskega naroda in kot taka se drži na krmilu že nad sedem let. Nato se je zastopnik sovjetske Rusije spustil v ožji razgovor z novinarji ter jim je odgovarjal na intimna časnikarska vprašanja. Gostovanje moskovskih Hudo ženstveni kov ▼ Pragi PRAGA, 16. Praška skupina članov moskovskega hudoženstvenega gledališča igra 24. t. m. novo naštudirano Euripidovo Kongres francoskih radikalnih socijaHstov ..........,_____ BOULOGNE SUR MER, 16. Danes se «Medeo» v režiji in interpretaciji naslovne;je pričel 21. kongres francoske radikalne vloge gospe Germanove in v inscenaciji slikarja Andrejeva. V Euripidovi «Medeii» veljavo pred svetom. komisarijata za zunanje in trgovinske zadeve, svojega umetniškega delovanja. joč se zaklical deset tisoČ-glavi množici: «Kakor se je podrl oder, tako bo laburi-zem (dela'vska stranka) podrla liberalce!« Včerajšnji Baldwinov govor ni posebno ugajal liberalcem. Današnja «Westminster Gazette», Asquithovo glasilo, dodaja govoru trpke pripombe. Nekateri liberalci so mnenja, da bi znal govor pokvariti prijateljske odnošaje med liberalci in konservativca Po deželi nastopajo namreč liberalci in konservativci sporazumno in si gredo zelo na reko. Ako uvidijo, da bi v katerem volilnem okrožju ne prodrl ne liberalni, ne konservativni kandidat, ako bi oba nastopila, tedaj umakne eden ali drugi svojo kandidaturo. Laburisti računajo z gotovostjo, da bodo izšli iz volilnega boja močnejši kakor so bili do sedaj. V nasprotju s sklepom kongresa laburistov, da komunisti ne smejo kandidirati na laburističnih listah, bodo laburisti v nekaterih krajih dovolili, da komunisti nastopijo skupno z njimi. Pri zadnjih državno-zborskih volitvah so dosegli komunisti 12 mandatov. Delovni prog*m nove vlade v Grčiji Grška socijalna zakonodaja ATENE, 16. Nova vlada bo vzela v najkrajšem času v pretresovanje načrt za zakonodajo o delavskih stanovanjih in o zavarovanju za s'učaj bolezni in starostne obnemoglosti. Vlada hoče, da je deležen i delavec sodobnega gospodarskega razvoja in da deluje kapital v smeri splošne koristi. Z ozirom na zunanjo politiko se glasi izjava ministrskega predsednika tako^le: «V zunanji politiki bomo zasledovali one smernice, katere so nam že pokazale prejšnje vlade. Grčija želi odkritosrčno mir. Živeti hoče v miroljubni harmoniji s svojimi sosedi in utrditi zvezo s kraljestvom SUS. — Enako hoče okrepiti prijateljske odnošaje z 'velesilami. Zadnja seja Društva narodov je jasno pokazala, da stremi Grčija po konsolidaciji evropskega miru.* Jprnci so utrujeni od vojne Šele razorožitvi velikih narodov bo sledila razorožitev šibkejših SEVILA, 16. Pri otvoritvi zdravniškega kongresa je kralj Alfonz XIII. v svojem govoru med drugim posebno naglašal sledeče: «Zastopnik Društva narodov, ki je prisostvoval tukaj odhodu španskega polka v Maroko, bo morda odnesel v Ženevo vtis, da je Španija bojafeljna država. To ne odgovarja nikakor dejstvu.» Naj se zastopnik Društva narodov dobro zaveda izgovorjenih kraljevih besed, Jri pravijo: «Mi vsi želimo prav iskreno mir, kajti trudni smo vojne in se zgražamo nad učinki orožja, ki uničuje življenje narodov in potemtakem človeštva sploh. Zastopnik naj pove v Ženevi, da želimo razorožitev močnih narodov, kajti tej bo sledila razorožitev šibkejših*. Kraljev govor je našel med državljani globoko razumevanje. Nova vlada na Švedskem . Branting sestavlja nov kabinet STOCKHOLM, 16. Po zaslišanju zborničnega predsednika in načelnikov političnih skupin je poveril kralj Brantingu sestavo nove vlade. Branting je sprejel poverjeno mu nalogo. Šeststotisoč tramvajskih potnikov dnevno v Varšavi VARŠAVA, 16. Promet varšavskih tram- da nj račima, 2 resn-nost;0 veake pomembno. vajev se je v poslednjem času znatno! stif z de;stvom na,nreč, da ima Pašićeva radi-dvigml. Glasom poslednjih poročil Central- j kalna stranka s svojimi velikimi tradicijami ne uprave uporablja danes varšavske globoke korene v srbskem plemenu, v starem tramvaje dnevno 600.000 potnikov, med- kraljestvu in v «prečanskih» krajih. Zato nam tem ko se je lanskega leta V isti dobi ie govorilo naše uverjenje, da se stranka s tako poslužilo varšavskega tramvaja samo 360 j minulostjo in takimi koreni ne more — tako tisoč pasantov. Ta »veliki skok se tolmači 1teda' dobesedno — trajno izločiti od deleža na moa u oblasti v državi*. Z drugo besedo: v Jugoslaviji ni možna trajna vlada s solidno podlago brez sodelovanja Ta-dikalne stranke, pa bilo že pod Pašićem ali kakim drugim vodstvom. Stvar je pač taka, da bi ogromna večina srbskega dela državljanov »matTala kot protisrbsko vsako vlado, pri kateri ne bi bila zastopana radikalna stranka. Odstop Davidovičeve vlade in pa zelo vero-jatne vesti, da bo Jovanoviću — o katerem gre splošen glas, da je predestiniran naslednik Pašičev na vodstvu radikalne stranke —, poverjena sestava nove koncentracijske vlade: vse to priča, da smo tedaj pravilno presojali De Rivera — visoki komisar MADRID, 16. Kralj Alfonz je sprejel demisijo generala Aizpuru, ki je dosedaj vršil posle visokega komisarja v Maroku ter je imenoval generala Primo de Rivero vrhovnega poveljnika v Maroku, za visokega komisarja. General De Rivera obdrži kljub temu predsedništvo direktorija. Gibanje angleških čet v pokrajini M osni PARIZ, 16. Listi do-hivajo iz Carigrada sledeče: Angleži so razvili v pokrajini Mosul posebno živahno aktivnost. Turška vlada bo naslovila na Društvo narodov energičen protest proti postopanju Angli«. Posredovanje Društva narodov v angleško-turškem sporu ŽENEVA, 16. Generalni tajnik Društva narodov je prejel od prvega ministra Anglije brzojavko, v kateri ga prosi, da takoj skliče sejo sveta Društva narodov v svrho proučevrnja gradiva angleške in turške vlade o dogodkih na fronti Irak in - določitve končnovcljavne meje na imenovani fronti. Brzojavka britanske vlade pripominja, da se je izjavila turška vlada pripravljeno, da sprejme tozadevno odločitev sveta Društva narodov. Zasedba mesta Wadi Fatma LONDON, 16. List «Daily Express» dobiva iz Kaira, da so Vahabiti šele po zasedbi mesta Wadi Fatma, kjer so po.norili nekaj plemenitašev, vkorakali v Meko. Nemiri v Hedzasu LONDON, 16. Agencija Reuter objav'ja, da so Vahabiti vkorakali v sveto mesto Meko. Koliko časa je letel Zeppelin Z. R. III. NEW-YORK, 16. Zrakoplov Z. R. III., ki ga je dobila Amerika od Nemčije na račun vojnih reparacij, je dospel včeraj v Lakehurst. Iz Friedrichjhafena v Nemčiji je odplul 12. t. m. ob 6.27; nad Ko-stanco je letel ob 8.10, nad Belfortom ob 8.45, nad zalivom Biscaia ob 16.45. 29 ur in pol po odhodu iz Friedrichsha-fena je dosegel skupino Azcrskih otokov. 13. t. m. ob 6.45 je bil potom brezžičnega brzojava v zvezi z ameriško križarko «Wilkauwee». Včeraj ob 13.29 je dospel v New-York, ob 15.12 pa v Lakehurst. Zrakoplov je letel s povprečno brzino 100 km na uro. Polet iz Friedrichshafena v New-York je bil preračunan na 66 ur; trajal je nekaj ur več. Zračna črta, ki jo je preletel zrakoplov Z. R. TIL znaša torei 8500 km. Odstop Davltfoulceoe uleđe Po nastopu Davidovičevega kabineta koncem julija t. 1. smo priobčili v «Edinosti» razmotrivanja o dolgotraini borbi med opozi-cijonainm in Pašič-Pribičevičevim narodnim ^blokom. Ugotovili smo, da je prvi s strmoglavljeni em Pašić-Pribićevićeve vlade izvojeval velik taktičen uspeh. Obenem pa smo izrazili svoje dvome glede trajnosti ujve vlade. Napake, ki jih je zagrešil Davidovićev blok, so bile po našem naziranju naslednje: prene-strpno je zahteval revizijo vidrvdanske ustave, ne da bi hotel počakati, da praksa pokaže, kaj je na njej neprimernega ali slabega. Davidović se je preveč navezal na politično strujo, ki načelno ni priznavala države in naperja svoje akcije celo tudi proti vrhovnemu ustavnemu činitelju v državi. Nadaljnja hiba tedanjih opozicijonalnih skupin je b la v tem, da so se pač mogle združiti iza borbo proti Pašićevemu režimu, niso se pa mogle zedin ti na skupnem točmo opredeljenem pozitivnem programu, kot podlagi za svoj bodoči režim. Naši dvomi v trajnost Davidovičevega kabineta pa so bili še posebno oprti na dejstvo. z ene strani na podlagi znižanja tramvajskih cen, a na drugi strani na podlagi razširitve tramvajskih prog. Na vsak način je to zanesljivo znamenje, da se razvija v Varšavi velikomestni promet. socijalistične stranke. Cuminal, podpredsednik stranke in senator za pokrajino Ardeche, je otvoril kongres. Jutri prevzame kongresno predsedstvo Herriot. Glavno __ r____f točko dnevnega reda bo tvorilo vprašanje 'političnf položaj v Jugoslaviji. DNEVNE VESTI Postnemu ramateiistM • Trst« 1z Soče (nad Bovcem) nam poročajo: Na prostorih z dnevnim redom, ki je bil objavljen podlagi okrožnice tega ravnateljstva so bile j v včerajšnji številki. Prijatelji društva dobro-rarzpisanc službe za vse poštne urade, med te- : došli. pri tudi za pošto naše občine. Prosilcev je bilo MDP - TrsL Dramatični odsek. Danes ob dovolj s srednješolsko, ali ljudsko šolsko izobrazbo, pa tudi brez vsakih šol. Na naše ve-Jiko začudenje pa je bila pošta oddana prosilcu, ki je skoro brez vsakih šol. In zakaj? ' 20. uri bralna vaja v sobici D. K- D.( odpade odborova seja. — Odbor. «Zo*ra» - Rojan. V soboto sestanek dramatičnega odseka. Ker se bo razpravljalo tudi o Ker bo bile o najbolj izobraženem kompeteniu : splošni dramatični šoli, so vabljeni vsi, ki čupo nečuveni krivici podane zelo slabe infor- | tijo v sebi nagnenje do te lepe umetniške pa-macije na korist nešolanemu prosilcu; drugim noge. Delile se bodo vloge, navzočnost članov in točnost obvezna! — Načelnik in režiser. Glasbeni odsek ima tudi v soboto ob isti uri sestanek. Sprejemajo se učenci in že rutinirani vijolinisti, mandolinisti in kitaristi. — Načelnik. Za šahovski odsek se sprejemajo prijave na vsakem društvenem ali odsekovem sestanku. pa so bile prošnje mdirekino odbite. Poštno ravnateljstvo je bilo z uradnimi in privatnimi pismi obveščeno o raznih pritožbah glede netočnosti sedanjega poslovanja na naši pošti. Ali je poštno ravnateljstvo prejelo ona pisma? Dejstvo je, da nekatere osebe nočejo oddajati oziroma sprejemati poštnih pošiljatev na naši pošti, marveč rajše v Bovcu. Prosimo slavno poštno ravnateljstvo, naj stvar preišče ter čim prej ukrene potrebno, da se razčisti. Sicer bi se morali obrniti na višje mesto. Iz Prvačine pa smo prejeli: Naš poštar Josip Bud al, zaveden Slovenec, je bil dolgo časa nevtralen v strankarskih borbah. Potem pa so začeli pritiskati nanj. Priporočali so mu in ga silili, naj se vpiše v fašistovsko stranko. Odločno se je branil; slednjič pa se je moral vendarle vdati, ker «siia kola lomi«, kakor pravi stari pregovor. Možu je grozila nevarnost, da izgubi službo, a dandanes ni lahko priti do kruha. Vdal se je, toda bilo je že prepozno. Tisti, ki so ga poprej hoteli pripraviti ob službo, so mu sicer hoteli pomagati, -da bi dofoil zopet poštni urad v Prvačini, toda zastonj. Imenovana fe bila namreč med tem seka gospica, ki ne zna niti besedice našega jezika m tudi ne razpolaga z zadostno strokovno vrsposobljenostjo. Pa ludi potrebnih cfolik vljudnosti v občevanju ne pozna ta gospica. Kijuib vsem prošnjam je tfbogi Budal fe par mesecev brez službe, čeprav je večina občinarjev za lastnimi podpisi zahtevala njegovo nastavitev že iz gotovo tehtnega razloga, da se z novo uradnico le s težavo, ali pa se •ploh ne morejo sporazumeti. Radi te spremembe na naši pošti je občinstvo skrajno vzlo-voljeno. Pri občujemo ti dve poročili, ker kažeta na zelo nezdrave razmere. Posebno pa kažeta, da pri oddajanj« poštnih služb po deželi niso odločilni oziri na strokovno vsposobljenost in na praktične potrebe prebivalstva, Za točno in zanesljivo. poslovanje pošte, ki ima služiti potrebam m koristim prebfvastva brez ozira SPORT Hazena. Na igrišču S. D. A. (Via Calvola) se bo vršila v nedeljo, dne 19. tek. m. prijateljska tekma I. moške in I. ženske hazena družine Mladinskega društva «Zarja» - Rojan proti I. moški in I. ženski hazena družinama mladinskega društva »Prosveta* - Trst. Ob 14. uri in pol prva tekma obeh moških družin ,e njen sinček hotel skobacati na neki voz, pri tem pa je prišel z nogo pod kolo. Mali ponesrečenec je bil sprejet v kirurgični oddelek. puško. Prišedši v vas je hotel patrono izvleči iz cevi, kar pa je bilo vsled vlage nemogoče, vsled česar je zaprl puškino zapiralo ter ovil v svrho sigurnosti okrog puške svojo suknjo Dve premeteni ptičici pod ključem. Na pod- in zatlačil vse skupaj za streho kolesla. Nato lagi aretacijskega naloga, izdanega od tukaj- J je izstopil in se podal v hišo posestnika Ivana šnjega sodišča, sta bili včeraj aretirani 41- } Maver, kjer je imel dogovor o kopanju krom-Ietna Marija Gomišček, stanujoča v ulici Giu- i pirja, liani št. 34, in 54-letna Antonija Jokopič, ' stanujoča v ulici S. Giovanni -št. 17. Ženski sta obdolženi, da sta opeharili zasebnico Mari-jo Meden za znesek 41.800 lir v gotovini in za 20.000 lir raznih dragocenosti. Gomišče-kova in Jakopičeva sta namreč trdili, da sta podedovali veliko vrednost po nekem umrlem sorodniku, da pa sta v tožbi z drugimi osebami, ki si hočejo prilastiti dedščino; pravda j TRGOVSKA POMOČNICA, vešča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče službe. Naslov pri upravnici vu. 1288 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Števec. Via Giulia 29 968 Crez malo časa je počil pred hišo strel, kar je dalo povod g. Birku. da je pogledal iz hiše, j boječ se, da se mu konj vsled strela ne splaši. | Začuden je opazil na koleslu prestrašenega i Mavrovega 14-lei.nega sina, okrog katerega se ; je valil črn dim. Vsled suma, da je povzročil t strel 14-leti deček z njegovo puško, je skočil • g. Birk h koleslu. kjer je prestrašen zapazil v miaki krvi ležečega vaškega posestnika Jo- KRONE srebrne po L 2.05, goldinarje 5 50 20 kronske zlate 92.— Via Pcidares 61. 20 omenjenih društev; ob 16. uri tekma obeh ženskih družin. Moška družina bazene mla- j triču kmalu trdno zaspal. Okoli 22. ure se je dinskega društva «Prosveta» je ob priliki svo- i nenadoma prebudil; na levi roki in levem licu je-ga prvega nastopa igrala proti močni moški družini Športnega kluba «01ymp». Zato je gotovo, da bodo tekme v nedeljo vsekakor zanimive in se jih bo občinstvo udeležilo v velikem številu. Magdalenski « S portno-i z obraz e valni krožek» .priredi v nedeljo 19. L m. *ob 18. uri v prostorih g. Pongračiča pri Sv. Ani (ex Subieta) skupno z magd. podr. »Šolskega društva« (ne kakor je bilo pomotoma javljeno v včerajšnji številki, da sodeluje magd. društvo «Mladrna») veselico. Na sporedu sta dve igri, deklamacije, mandolinistična skupina bo pa izvajala par točk. — Po končanem sporedu se bo vršila pri pogrnjenih mizah prosta zabava. — Ker se veselica vrši v dvorani, upamo, da se bo pa da ju stane obilo denarja, ki ga sedaj ni- j sipa šabec. Deček je — namesto da bi odmata na razpolago. Obljubili sta Medcnovi, i neSel za krompir pripeljane vreče v hišo, zie-da ji povrneta denar z bogatimi obrestmi, ka- ze\ na kolesel, ter ne ve se iz kakšnega na- , kor hitro bo pravda-rešena. Zgodba o dedscini mena obračal zvito suknjo, v kateri se je med je bila seveda iz trte izvita. tem puška odprla in sprožila ravno v mo- Z isto zvijačo sta premeteni ženski spravili ' raentu. ko je prišel mimo Josip Šabec, kateri na limanice tudi zasebnico Heleno Jokopič, j jc debil na par korakov daljave cel strel v obraz ter obležal takoj mrtev. Mavrov sin je trdil, da je Šabec sam vlačil suknjo iz kolesla, kar se je izkazalo za neresnično, ker je imel Šabec še mrtev v eni roki koso, v drujfi kladivo za klepanje. Mavrov sin je bil aretiran in tudi puško g. Birka so zaplenili orožniki. Gospod Birk je ameriški državljan, ter obče znan poštenak. Čuden slučaj ga je zelo potrl, dasiravno je pri krvavi drami popolnoma nedolžen. Ustreljeni Šabec zapušča bolno ženo in je v veliko tolažbo brez otrok, ker posebno mladi nepreskrbljeni otroci napravijo itak obupen slučaj še neznosnejši. CISTI M\ katero sta opeharili za ^znesek 20.000 lir, deloma v gotovini, deloma v draguljih. Jakopičeva in * Gomiščekova sanjati sedaj o bogati dedščini v zaporu v ulici Coroneo. Čudna nezgoda brezposelnega brivca. Brezposelni brivec Rudolf Turcovich, star 42 let, brez stalnega bivališč?, si je sinoči postlal kar pod milim nebom; legel je k počitku na nekem travniku "blizu vile «Bosquet» v ulici Istria. Ker si je prej pošteno napojil želodec z vinsko kapljico, je mož kljub hladnemu ve- je začutil silno, žgočo bolečino. Zapazil je, da mu gori obleka. Mož se je povaljal v travi in tako udušil ogenj. Vsled klicev na pomoč so prihiteli ljudje, ki sc, t&videvši, kaj se je zgodilo, obvestili o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je podal Tur-covichu, ki ie imel hude opekline po levi roki inlevem licu, potrebno pomoč, nato ga je dal B0JILJA( zdrava za otroka ^ 5_? meseccv< vsem kar dragi kupijo, prodajo ali popravljajo, vas postreže vaša edina urarna in zlatarna Piszza GaribaSdi št. 21 :t Telefon 3-29 :: POVH ALOJZIJ Odvajalno sredstvo za ecžrasie in otroke oduajalr.i: čokoladni bonboni prepeljati v mestno bolnišnico Zdi se, da je mož zaspal s tlečo cigareto, ki mu ;e padla na obleko ter jo zažgala. Ni iz- se išče. Na;boljši Chiozza 67, III. pogoji. Pojasnila v via 11325) ključeno tudi, da se je nekdo hotel pošaliti s ŠTEDILNIK, velik, močen, z dvemi pečmi in pijancem s tem, da je zažgal poleg njega kak gorljiv predmet, mogoče čaeniški papir. Požar v trgovini. Sinoči okoli 20. ure je bruhnil v trgovini z okvirji v ulici Muda vec- cenfeno občinstvo tudi v slučaju slabega vre-^ohla št. 2, katerega lastnica je Cristm?. De mena odzvalo vabilu in napolnilo dvorano do ! Mori-Gior^uli, ogenji Mestni gasilci, ki so bili zadnjega kotička. T. V. K. «Sirena». Kakor skleati s prebivalstvom in da gredo temu poslednjemu na roko z vso vljudnostjo m pripravnostjo. Vsa organizacija mora biti, tako naj ustreza svoji označeni nalogi, odtegnjena vsem političnim m strankarskim vplivom in pri nameščanj« uradnikov morajo biti odločilni le stvarni razlogi. Drugače trpijo koristi prebivalstva., pa tudi korist in ugled naprave same, a vsled tega tudi zaupanje, ki đa mora uživati v najvišjem svojem interesu. To podajamo z najboljšim namenom v razmišljanje temu slavnemu poštnemu ravnateljstvu. ftirinajsfttoletnta tržaške fn kaprsRe !Kof!]e Štirinajststoletnico obstanka obhajata letos Škofiji tržaška in koprska. Glasom zgodovinskih podatkov uradnega šematizma obeh škofij sta bili ti škofiji ustanovljeni leta 524 po Kr. rojstvu. Tedaj je vladal v teh krajih ka- J kor tudi v Italiji vztočno-gotski kralj Teodorik, papež je bii pa Janez V. — Prvi škof tržaški je bil Frumencij, zadnji pa Anton Leonardis, rodom Goričan (1821—1830). Od postanka škofije do 1830. je bilo 84 škofov. Eden izmed teh Enea Silvij Piccoloinini, rodom iz Siene, ki je vladal škofijo od 1447—1450, je postal celo papež pod imenom Pij H. (1458—1464). Njega doprsni kip se nahaja na pročelju bazilike sv. Justa. Prvi koprski škof je bil blaženi Nazarij, če-gar god se obhaja 29. junija. Ta škofija šteje samo 51 škofov. Večkrat je bila vsled nezgod časov izpraznjena. Vsled bule papeža Leona XU. leta 1828. sta bili obe škofiji združeni. Bržkone se je to zgodilo vsled pičlih dohodkov teh dveh škofij. Škofiji obstojala «de jure» še vedno vsaka za-se, toda imata skupnega škofa, skupno duhovščino in skupne škofijske urade. Tržaška škofija ima 12 dekanatov, koprska pa štiri. Prvi škof združenih škofij je postal leta 1831. Matej Ravnikar, rodom Kranjec. Temu je sledil leta 1846. Jernej Legat do 1875., tudi Kranjec; od leta 1875. do 1882. J's vladal združeni škofiji Jurij Dobrila, rodom stran; sledil mu je Janez Glavina do 1895., rodom iz Boršta pri Trstu; od leta 1896.— 1901. je vladal Andrej Marija Sterk, »udi Istran; od 1902. do 1910. Frančišek Na^el, rodom Nemec, rojen na Dunaju, irrra-1 leta 1913. kakor dunajski nadškof; od 1911.-1920. Andrej Karlin, rodom Kranjec; od 1921. do 1923. Angel Bartolomasi, rodom iz Piemonta, premeščen lani v Pinerol; temu je sledil sedaj vladajoči škof dr. Alojzij Fogar, rodom iz Pevme pri Gorici; skupaj torej v skoraj 100 letih devet škofov. V istem letu kakor tržaška in koprska škofija so bile ustanovljene tudi škofre v Pičnu, Novemgradu (Cittanova), Poreču in Puli. Pičanska in novogradska škofija sta bili majhni po obsegu in številu vernikov. Prvi škof v Pičnu je bil sv. Nicefor, zadnji je bil Al-drago Anton de Picardi, rodom Tržačan, ki je bil leta 1778. premeščen na škofijski sedež v Senj. S tem je orenehala pičanska škofi-a ter fe bila za vedno utelešena tržaški šlco- storih Obrtniškega društva v Barkovljah. Ker kotlom, za veliko družino ali gostiino, se proda radi selitve. Gretta, Androna Fortu-nato 2, Gregorčič. (1326) SINGER-JEV šivalni stroj, zajamčen 20 let, j se proda na obroke. Kupujejo se stari stroji. Acquedotto 60. (1328) j v lekarnah po 50 cent. HaseS z €orlike§a DNE 21. OKTOBRA bo in živinski semenj. v Štanjelu kramarski (1327) HIŠNA, pridna, ki bi znala tudi kuhati, se išče. Plača dobra. Pojasnila v via Bosco 10, I. (1329) V» Goriška porota. V pondeljek zjutraj se je pričelo izredne jesensko porotno zasedanje v . Je na dnevnem redu sestanka zelo važna ! Gorici. V pondeljek je bila sestavljena po- *** » točka, je potrebna čim številnejša udeleAa. — j rolna klop ter opravljene druge formalnosti, J 0btožeoemu radi lAojstva, češ da je v trpežen, za 1 kon^a, se proda takoj za hodno potrebna prisotnost vseh, ki že igrajo noči od 21. na 22. marca L 1923. zadušil lahko- j L 3CKX Via Madonnina 4, II. od 17—19. ali ki mislijo igrati. — Načelnik. | živko Albino Knežak, Dne 22. manča 1923. je bilo namreč najdeno v bližini ulic Brigata -- Pavia in via della VoLpe mrtvo truplo lepe lahkoživke in sicer le v spodnji oibleki. V . umorjenki so kmalu spoznali nekdanjo nata,- | karico in lahkoživko Albino Knežak. Ker je bil obtoženec usodnega dne v družbi z umorjenko, je kai kmalu padel sum za izvršeni umor na njega, ki je bil še bolj podkrep-ljen, ko so dne 26. marca našli v štedilniku : frv prepiru z zaročencem — ▼ smrt. Zaseb- j zapuščenega stanovanja in to v hiši, v kateri Mladinsko društvo «Zarja» - Rojan, Danes ob 20. uri v društvenih prostorih sestanek nogometašev. Športno udruženje. Jutri, v soboto, skupna seja ob 20. uri v ul. Torre bianca 39, I. — Predsednik. Ez triaSkepa iivlierela diplomirana, sprejema noseče od 14—19. Govori slovensko. Na žefjo zdravnika pomoč. Ljubeznjiva oskrba. Tajnost zajamčena. Via Bcsco 10, I. (1330) 1317 MLEKARSKE stroje za popoln obrat proda Mlekarska zadruga v Zagorju pri Št. Petru. • Cena po dogovoru. Vpraša se pri Ivanu Marinčič, Zagorje• 1320 OlOB 1. Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8V na drobno in za družine Via Giuliani 32-Telefon 27-66. Priporoča se lastnik (12) FR. Š7RANCAR. nica Anita A., stara 18 let, stanujoča v ulici ; ^ prebival Sauer, skrito vrhnjo obleko, ka- : 7 'ichelan^elo Buonarotti št. 5, je imela že delj ■ tero so mnogi svedoki spoznali za obleko č?sa Piubavno razmerje z 19-letnim Ferrucciom umorji-nke. Ottoženec je stceT tajil in še vedno j B., stanujočim na trgu Garibaldi. Zaijuibljcnca j ta:j SVojo krivdo, toda vs\d teh in mnogih i sta si prisegla ljubezen do groba, kakor pač > drugih okolnosti je zelo upravičena domneva, vsi mladi ljudje, ki prvič občutijo sladko j obtoženec zares morilec, zbog česar ima i opojnost ljubezni. Toda ljubezen ima svo?e muhe in včeraj sta se zal ubljenca hudo sprla; vzrok prepira ni znan; mogoče se je mladeniču ohladijo srce, ki je prej tako vroče bilo___ za brhko Anito. Nekaj podobnega se je mo- zjutraj sta govorila generalni prokurator odv. ralo zgoditi, kajti deklica je v duhu videla, da Morctii, ki brani obtožnico, in zagovornik so se razblinile njene zlate sanje. Zazdelo se o^ Robba, ki brani obtoženca. Njuna govora ji je, da je za vedno konec njeni sreči in da zagovornik dr. Robba, ki brani obtoženca, zelo j težko stališče. I rJ * iz Postojne, glede preskrbe delavcev za kopanje krompirja. Ker pelje samotna pot v Grobišče po nje-za posredovalca. Jezik mu je tekel, da bi še ! govem lovu, kakor tudi vsled osebne varnosti, kon-skega mešetarja ugnal v kozji rog. Tuhtal je in premišljal kako bi izrabil ta dar narave. «V Trslu je mnogo Ijttdi brezposelnih*, si je mislil, «in marsikdo bi me bogato nagradil, če mu preskrbim službo*. In zgovorni Dalmatinec se je takoj lotil novega poklica. Brezposelnih mu seveda ni manjkalo, le službe ni imel nobene na razpolago. Pa radi tega ni vrgel puške v koruzo. Pred par tedni je zvedel, da bi se 27-letna Roža Ottone, stanujoča v ulici Crosada št. 27, rada zaposlila pri čistilnici tobaka t prosti hiki. Slatović je izrabil ?6 iS0!^: ~ to priliko; rekel je ženski, da ji v kratkem ^ preskrbi to službo. Kot nagrado za posredovanje je zahteval 50 lir. Ženska je bila zadovoljna s predlogom ter izročila -posredovalcu« zahtevani znesek. Ottone je priporočila Slato-viča tudi svojima znankama 30-letni Frančiški De Zorzi, stanujoči v ulici S. Maria Ma-ggiore št. 13. in 16-letni Ani Boničevič, stanujoči v ulici Capitelil št. 4. Obema je Slatović slovesno obljubil, da itma preskrbi shizbo, seveda pa pri tem ni pozabil na nagrado, ki sta mu jo ženski takoj izplačali. Od tistega dne je Slatović izginil in tudi o obrubljenih službah ni lovogradske škofije je bil blaženi Florij, Ta Škofija, ki šteje 70 škofov, j« bila zatrta z bulo papeža Leona XII. leta 1828. ter za vedno utelešena tržaški škofiji. Radi teh dveh prirastkov je pa morala tržaška škofija odstopiti ljubljanski