\\ ii 6is ii pfiti i. iii. Ko sem dovršil učiteljišče, nie je.zanesla tisoda. kakor seni omenil to že v prejšnjem ix)glavju, na Kratijsko. Kaka čnvstva so me obhajala, ko sein ronial v kraj, kanior mi je velel iti prvi dekret! Malo prtljage sem imel s seboj, le en zaboj z obleko in knjigami, pa še rnanj je bilo v — žepu... Toda ko sem došel v kraj bodočega mi službovamja, me je kmalu minila malodušnost. Prijazno so me sprejeli pri gostilnici, kjer sein odložil vse svoje »imetje«, in prav prijateljsko rni je segel v pozdrav v roke prihodnji moji šef, čestitljiv mož orjaške postave, že prileten, a poln milobe in očetovske ljubezni. Povedel me je koj v šolo ter mi pokazal tu bodoče inoje stanovanje, lepo, prostorno sobo. Meni se je ob tem pogledu omračil obraz: seveda prostora dosti, a ničeaar deti vanj... Toda oče nadučitelj je umel brati raz moj obraz. »Nič skrbi; dobili bomo vsega, česar rabite za prvo potrebo.« — Viktoria! Zdaj >pa sot se iskrile inoje oči radosti. Stisnem priletnemu možu roko, najrajsi bi ga bil v veselju svojetn kar objel... »Bežite, to je že tako. Vsak začetek ie težak. Meni se ni nič bolje godilo. Vam bom že še pripovedovai. — Zdaj pa stopiva spet v gostinico, kjer boste imeli hrano. Predstavirn Vas gospodi, prtljago pa Vam dam zamesti v šolo.« — In šla sva. Kmalu sem bil znan z najvplivnejšeini možmi v kraju. Led je bil prebit. Radosti in tihe zadovoljnosti se mi je topilo srce. — Kmalu sem se uživil v šolsko živIjenje. Seveda mi kot novincu slo težko tuintam; saj vemo, kaj smo se tozadevno vadili na učiteljišču. Zaupno sem se obrnil večkrat do ljubeznivega s&ia, češ, naj mi svetuje to^ in ©no. A on: »Bežite, Vi veste to bolje, ko jaz starec. Vi ste iz nove šole, ste se več učili, kakor jaz. Vi že veste. Le delajte, že pojde!« Jaz pa: »Gospod nadučitelj, Vi ste star, izkušen šolnik; t<y velja, in prosim Vas, da mi svetujete!« — »Bežite, je že nekaj res; a kaj bom }az, rnoja nietoda je zastarera.« — »A prosim, vendar bi se rad naučil česa tudi po starem.« — Tača.s me je zaupno pogledal ter rekel: »No, če Vas zanima, kako Jaz postopam, prosto Vain, pridite, kadar Vani drago, k nieni v razred.« (Mož je vedno poučeval v najvišjem razredu.) In šel sem večkrat k njemu poslušat, in nikdar mi ni bilo žal tega. Ko sva zaupno časih kramljala pri kozarcu vina, in mi je pripzni starček pripovedoval marsikaš izza svoje prakse, takrat sem mu pa odkril, kaj lni je ugajalo pri njegovern uku. Ves vesel se je ob tem starček vedno odrezal: »Bežite, kaj bo tak starec; vi mladi to vse bolje razumete!« Pogledal sem ga zaupno i.n vdano, in pogied mu je povedal več, nego bimu povedalo tisoč besed. Raizumela sva se! Odkrito pa moram reči, da sem se ob hospitacijah v njegovem razredu več naučil, ko vsa leta na učiteljišču. — Zaka.j pripovedujem to? — Srečen oni začetnik v našem stanu, ki pride k pravemu predstojniku! To velia več, ko bogve kaj. Marsikateri učitelj bi bil danes srečnejši v svojem poklicu, aiko bi bil koj s početka nalctel na voditelja, ki je bil mož na svojem mestu. Krepko zdravstvujte! S1 a in o¦ š t e v.