Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsnk |ii»tck ob 14. — Narofninn znjiša mesečno po pii.,ti 5 din, v Cclju z dostavo na dom po razniišalcih 5.50 din, za inozcuistvo 10 din — Urednifttvo: Celje, Strossmaycrjeva iilica Stev. 1, pritličjc, desno; uprava: levo — Telefon štcv. 6.» — ItaCnn pri poštnem cckov- JUMii zavudu v l.jubljani štov. 10.666 Leto XXII. Cefie, petek 27. iunila 1940 Ifev. 26. Bogdan Pušenjak: Vatikan in voina Italijanska vojna napoved Angliji in Franciji je sprožila v svetovni javnosti vprašanje, kakšno stališče bo zavzel Va- tikan napram novemu položaju: ali bo Sveta stolica ostala pri svojih doseda- njih pogledih na narodno - socialistično ideologijo in vztrajala na svoji doseda- nji politični liniji, ali pa bo svoje dolgo- letno stališče in svojo politično linijo prilagodila izpremenjenemu okolju? Prihod narodnega socializma na vlado v Ncmčiji je Le v začetku privedel do spora med narodnim socializmom in ka- toliško cerkvijo, ki se ni mogla sprijaz- niti z reformami narodnega socializma v vzgoji mladine, v društvenem življe- nju in v kulturnem in političnem izživ- ljanju nemškega naroda. Zlasti pa je Vatikan zameril narodnemu socializmu borbo proti političnemu katolicizmu, na katerem je slonela politična rnoč Vati- kana. Ta borba je prišla posebno do iz- raza v bivši Avstriji, kjer je. bil dunaj- ski nadškof in kardinal Innitzer najožji sodek;.vec obeh bivših avstrijskih kance- larjev Dollfussa in Schuschnigga, ki sta vodila ogorčeno borbo proti narodnemu socializmu. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je zato vzbudila tem večje presenečenje svečana izjava vseh avstrijskih škofov, da »iz najglobljega prepričanja in v svobodni odločitvi ob velikih zgodovin- skih dogodkih izjavljajo, da radi prizna- vajo uspehe narodnega socializma in da spremljajo njih učinke z blagoslovom in najboljšrmi željami«. To izjavo je poslal pokrajinskemu vodji Biircklu dunajski nadškof in kardinal Innitzer. Kljub tej izjavi pa je narodno socialistični organ »Das Schwarze Korps« izjavil, da se mora odslej sleherni poskus uveljav- Ijanja političnega katolicizma, ki je bil vedno v službi raznih političnih sistemov in je sedaj doživel svoj najstrahotnejši in odločilni poraz, v politiki označiti za zločinsko zadevo. Na drugi strani pa je vatikanski organ »Osservatore Roma- no« priobeil uradno izjavo, v kateri je med drugim poudaril, da je bila izjava avstrijskih škofov sestavljena in odpo- slana brez predhodnega sporazuma z Vatikanom in da je bila izdana samo z odgovornostjo avstrijskih škofov. Svetovna javnost zaradi tega ni bila presenečena, da se je ob prihodu kan- celarja Hitlerja v Rim papež v nasprot- ju s staro tradicijo umaknil v Castel Gandolfo in na ta način rnanifestiral svojo odločnost vztrajati v svojem boju proti narodncmu socializmu. Vatikansko stališče glede tega problema je orisal ob priliki budimpeštanskega evharističnega kongresa pariški »Temps«, ki je v dalj- šem članku zapisal med drugim tudi sledeče besede: »Ob Dunavu se odigra- va velika drama vesti. Križ ali kljukasti križ, kateri izmed njiju bo zmagal ? Du- hovni konflikt dveh križev je latenten, toda nesporen.« Po izbruhu sedanje vojne je papež Pij XII. v raznih svojih govorih in poslani- cah pokazal nerazpoloženje proti narod- nemu nocializmu in uradni vatikanski krogi so kazali na izvor sedanje vojne. Sveta stolica je zastopala mnenje, da je civilizaciji p0 svetovni vojni končno u- sPelo dati vsem evropskim narodom svobc^o, neodvisnoat in enakost, Ta po- V0Jni sistem sicer, kakor vsi ostali siste- i mi> ni biI brez napak, a je vendarle j vsem narodom zajamčil izvestno mero | varnosti in pravice, poglobil sodelovanje med narodi in dal narodom možnost ne- oviranega političnega, kulturnega in go- spodarskega razvoja. Vsako večjo iz- premembo tega sistema je smatral" Va- tikan za moralen in materialen prevrat, ki bi moral dovesti do razrušenja se- danje družbe, do pravice delitve držav z osvajanjem in do uvedbe nadvlade, skratka, ogrozil bi obstoj in svobodo narodov ter svobodo in dobrine posa- meznika. Vatikan je pogosto poudaril svoja na- čela, ki pa so v marsičem v nasprotju z načeli narodnega socializma in fašiz- nia. Obißk nemškega zunanjega mini- Usodni dnevl Evrope Zasedanje Francige po nemški vo/sfrf — Vprašanje premirja med Francijo in Nemeijo — Stalisee Anglije — Rusi$a je za- sedla baltske države in zbira iete na svoii zapadni meii Nemške cete so 14. t. m. brez boja zasedle Pariz. Nemški armadi se je po silovitih napadih posrečilo prisiliti francosko vojsko, ki je bila manj obo- rožena in številčno šibkejša od nemške, k uniiku v vseh odsekih in jo razdeliti v štiri skupine. Nemške eete so prodrle do Loire in jo prckoraeile-. Ob kanalu so /sisedle Le Havre in Cherbourg ter so že prodrle do Bresta v Bretagni. Ob Loiri so zasedlo Orleans in Nevers ter dosegle Lyon. Drug! oddelki so prodrli do irancosko-švicarske meje. V Alzaciji in Loreni je nemška vojska docela obkolila Maginojcvo črto in za- vzels del utrdb ter zasedla m. dr. Bel- fort, Metz iji Strasbourg. Reynaudova vlada je v ponedeljek odstopiki. Novo vlado je sestavil mar- sal Petain. V novi vladi je več genera- lov, med njimi je general Weygand prevzel ministrstvo za narodno obram- bo. Nova vlada je v ponedeljek ponu- dila nemški vladi premirje in jo vpra- šala, ali je mogoče najti časten način med vojaki, da prenehajo sovražnosti. Glede na to ponudbo sta se sestala v torek v Monakovem nemški kancelar j Hitler in italijanski ministrski predsed- nik Mussolini in se sporazumela o sta- lišču obeh vlad glede na francosko po- nudbo za premirje. Monakovski po^oji še niso znani. Fnmcoska vlada je bila samo pozvana, da pošije svoje poobla- ščence za pogajanja. V francoskih vladnih krogih poudarjajo, da bi Fran- cija ne mogla sprejeti neea-stnih pogo- jev in bi v tem primeru nadaljevala vojno prcti Nemčiji in Italiji. Anj!?Ieška vlada je kljub usodnim do- gorašanje Dardanel pa bi se mo. ralo urwliti tako, da bi se jih sovjetska Rusija lahko neovirojio posluževala. Po vesteh ft Carigrada, je sovjetska vlada povabila rumunsko vlado, da pošl;je v Moskvo svojega odposlanca za poga- janja. Ruska vojslia je v soboto zasedla Litvo, v ponedeljek pa Letonsko in Estonsko. Vse tri države so sprejele ruski ultimat brez pridržka. Ves Bal- tik je sedaj v ruski oblasti. S tem se je rusko-nemšlia meja podaljšala preko bivše Poljske do Baltskega morja. Sov- jetska vlada. je očitala baltskJm drža- vam, da so hotcle s pritegnitvijjo Fin- sko skl<;niti tajno vojaško pogodbo. To postopanje je bilo naperjeno proti sovjetski Rusiji in varnosti njenih me- ja na zajKwlu. Ruske čete stalno priha- jajo v velikem številu v baltske drŽave. Rusi pošiljajo svoje vojaštvo na rusko- nemško in na rusko-rumunsko mejo. Po vesteh svedskeft'a časopisja hočejo imeti Rusi v tej vojni poslednjo besedo in se zato pripravljajo na vseh straneh. An^leška letaia vsak dan bombardi- rajo nenisko zaledje. NenLska- lefc&iu pa so začehi v zadnjih dneh v ve<;jem šte- vilu napaidati razna mesta v Angliji. Ob meji italijanskih kolonij v Asriki jo prišlo do prask med zavezniškimi in italijanskimi četami. Živahnejše pa so letalske akcjje v Italiji in Airiki. Težave in pofrebe avtobusnih pod/efi# Zborovan/e aviobuMnih podjetnikow iz Siovenlie w Cel/u V sejni dvorani mestnega poglavar- stva v Celju je bil v četrtek reden letni občni zbor Združenja avtobusnih pod- jetij dravske banovine v Ljubljani ob udeležbi 16 članov. Predsednik g. Zdrav- ko Rus je pozdravil celjskega župana, zastopnika Zveze za tujski promet v LjubJjani g. Komana, zastopnike tiska, zastopnika Avtokluba g. Premika, za- stopnika policije in zbrane člane, nakar je celjski župan pozdravil občni zbor. Predsednik g. Rus je v svojem poročilu omenil, da se je članstvo po lanskem občnem zboru v Mariboru zadovoljno razšlo, ker so bili doseženi uspehi v bor- bi proti uvedbi davka na poslovni pro- met avtobusnih podjetij in proti podr- žavljenju avtobusnega prometa v Jugo- slaviji. Članstvo si je Iani izboljšalo svoj avtobusni park, jeseni pa se je pri- čela vojna vihra, ki je povzročila po- manjkanje goriva in gumija za motorna vozila. Uredbe o dodelitvi goriva so po- ložaj le delno omilile. Z vstopom Italije v vojno je bil ukinjen zadnji vir za do- bavo gumija, v trgovinah pa tudi ni vec rezerv gumija. Če ne bo mogoče najti izhoda, bo moral avtobusni promet za- radi pomanjkanja gumija polagoma prenehati. Savez in združenja so v zad- njem poslovnem letu poglobila svoje or- ganizatorno delo. Organizacija avtobus- nih podjotnikov želi doseči, da bi želez- niška uprava ne smatrala avtobusnih podjetij za svoje konkurente, marveč za važno prometno dopolnilo. Združenje je v preteklem poslovnem letu doseglo re- gulacijo zavarovalnih premij in omilje- nje visokih javnih dajatev. Z občnega zbora so bile poslane pozdravne brzo- javke oninistru za trgovino in industrijo, banu in tajniku saveza g. Gračaninu, banski upravi pa bo poslana pismena zahvala za podporo in naklonjenost. Združenje ima 56 članov in sicer 53 av- tobusnih in troje prevozniških podjetij. V preteklem poslovnem letu je imelo 47.133.07 din dohodkov in 34.351.35 din stra Ribbentropa papežu Piju XII. ni v tem pogledu dovedel do nikakih izpre- memb in Vatikan je vztrajal na svojih pogledih na evropsko vojno. Ta nepo- pustljivost Vatikana pa je povzročila poslabšanje odnošajev med italijansko vlado in Vatikanom, cigar posledica je bilo javno sežiganja vatikanskega u- radnega glasila »Osservatore Romano« v vseh večjih italijanskih rncslih ter prepoved prodaje in rawpecavanja tega lista v vsej Italiji. Po italijanski objavi vojne Angliji in Franciji, je javnost opazila, da je med prvimi zapustil Italijo poljski primas kardinal Hlond. Javnost se sprašuje, kaj je dovedlo tega velikega borca za poljski narod do njegovega odhoda iz Italije in ali morda ravno njegov odhod ne kaže na možnost temeljite izpremem- be dosedanje vatikanske zunanje poli- tike. Ta misel sama že dokazuje, da je evropsko mednarodno dogajanje stopilo v fazo izredne razgibanosti, zaradi Cesar so tudi vsa ugibanja in predvidevanja še nemogoča. Bližnja bodočnost bo tudi v tem pogledu razčistila sedaj tako za- motani položaj in najbrž bo vatikansko stališče zlasti v moralnem pogledu igra- lo v tej gigantski borbi važno vlogo. izdatkov, prebitek znaaa torej 12.781.72 din, premoženje združenja pa 18.931.22 dinarjev. V debati je bilo sklenjeno, da bo nova uprava skušala doseči, da se nova dav- ščina na avtobusna podjetja v korist in- validskega fonda zaradi 3edanjih težkih gospodarskih prilik avtobusnih .podje- tij ne bo pobirala in da bi se ta davŠči- na sploh ukinila. Govora je bilo tudi o avtobusnih koncesijah vojnih invalidov. Odbor je prejel razrešnico, nakar je predsednik g. Rus izjavil, da odlaga svojo funkcijo. V novi odbor so bili izvoljeni nasled- nji gg.: predsednik Anton Fazarinc iz Celja, podpredsedniik Miha Rode iz Ljubljane, odborni'ki Anton Pečnikar, Josip Goričan in Josip Stabej, namestni- ki Artur Jugovič, Josip Eržen, Viktor Benedik, Jakob Poljanšek in Peter Go- vejšek. V nadzorni odbor so bili izvo- ljeni gg. Franc Magister, Stanko Vrho- vec in Josip Dolanc, za namestnike Ivan Kotar, Grašič in Miloš Hercog, v raz- sodišče pa Franc Magister, Vladimir Pernuš in Janez Pretnar. Proracun za 1. 1940. predvideva 45.086 din dohodkov in 43.475.50 din izdatkov, torej 1.610.50 din prebitka. Pri slučajnostih se je g. Stavbej za- hvalil dosedanjemu predsednjku g. Rusu za njegovo dolgoletno in uspešno delo. Izrazil je dalje željo, da bi bili v upravi saveza upoštevani tudi glovenci. Savez in združenja naj ukrenejo potrebno, da bo vprašanje nabave surovin za avto- busna podjetja čimprej ugodno rešeno. Ob zaključku je g. Koman v imenu Tuj- skoprometne zveze v Ljubljani obljubil združenju vso podporo zve,«e. Politika „Praktični" f/ud/e i V ;Novi riječi« citamc naslednji do- pis: Razgovarjal sem se z nekim malo- dušnim človekom, kakršnih je daneö več, ki je razvijal tezo, da mora biti človek danes »praktičen« in čuvati svo- jo glavo za vsako ceno. Opravičeval je razne kapitulaeije. Jaz sem se nad tem razburil in sem mu odgovorfl: Ce bi bilo to pametno, potem zažgimo vse naše učbenike, vso zgodovino, v kateri se slavijo junaki in žigosajo straho- ' petneži in izdajalci! Po tej teoriji [ »predaje« je bil Svačič bedak, ker je na Petrovi gori izgubil glavo, namesto da bi se bil »poravnal«. Potem je sei po krivi poti tudi Matija Gubec, pa Zrinjski in Frankopan, da ne omenjam Kvaternika! Zakaj slavimo Zrinjskega, ki je v Sigetu zadržal silno Sulejmano- vo vojsko in raje padel, kakor da bi se bil vdal? Izpostavimo potem posmehu nesebično borbeno življenje Starčevi- čevo ter trpljenje in mučeništvo Radi- čevo. Vuk Brankovič je ideal — a ne Miloš Obilič. Vrzimo v peč vso našo književnost, vso poezijo, porušimo vse naše spomenike, zbrišimo imena naših trgov in. ulic. Zamenjajmo jih z imeni grabežev, špekulantov, izdajalcev in strahopetnežev — sploh z imeni »prak- tienih« ljudi.. . Morafna sila obrambe Iz »Sokolskega glasnika« posnema- mo: Domovina se ne brani samo na boj- nem polju, temveč tudi v zaledju. Ne more se imenovati zaveden rodoljub oni, ki je na povelje pripravljen po- gumno upravHjati strojno puško, doma pa izrablja vojne neprilike v osebno korist. Pravo junaštvo ni samo v moči mišic in pogumu, ki ju imajo često tu- di zli ljudje, temveč v moralni moči, ki daje višji smisel moči mišic. In zato ni dovolj, da smo fizično močni in pri- pravljeni, da se branimo z orožjem, temveč moramo biti tudi moralno moč- ni, da ne kompromitiramo z napaenim delom moči svojega orožja. Pred dopustom si preskTbiie pisem- ski papir, nalhua j)ert;sa in albume pri tvrdld Karl Gor hat vdv. €elje, Kralja Petra cesta 9. Stran 2. »NOVA DOBA« 21. VI. 1940 Štev. 26. Spoštovanie ruske zgodo- vfne v sov/efsfci Rusiji Adam Pribicevič piše v »Sefljačkem kolu«: Sovjeti poveličujejo sv. Aleksandra Nevskega, ker je odbil napad Švedov in Ncmcev na Rusijo, Petra Velikega, ker je zlomil švedsko premoč in preob- razil Rusijo, Suvorova, ki je z osva- jalnimi vojnami širil meje Rusije, Ku- tuzova, ker je ubranil Rusijo pred Na- poleonom, veliko rusko narodno pesem »Slovo o polku torevu«, eeprav slavi iborbe ruskih p'lemicev, njihova Akade- mija znanosti pa je celo izdala tudi na- ge junaške pesmi! (Menda ne zato, ker niso nič vredne?). A mi maloštevilni pljuvamo sami na sebe, da bi šele po- tem kaj postalo iz nas! Slovanl v Nemčiji Sarajevski »Jugoslovenski list« pise, da je po zadnjih političnih dogodkih danes v Nemčiji 12 slovanskih piemen. V vzhodni Pruski je 250.000 Mazurov, na Pomorjanskem 500.000 Kašubov in 50.000 Slovincev. Na Poljskem je po novi razmejitvi s sovjetsko Rusijo 21 milijonov Poljakov. V češkomoravskem protektoratu je 8 milijonov Čehov in Slovakov na vzhodnem Moravskem. Na Slovaškem je 3 milijone Slovakov in 250.000 Karpatorusov (Rusinov). V ibivši Avstriji živi 100.000 Slovencev na Koroškem in 50.000 Hrvatov na Gradi- ščanskem. V sami Nemčiji je nad 100 tisoč lužiških Srbov. V zapadni Galici- ji, ki pripada Nemčiji, živi okrog 300 tisoč severnih Karpatorusov. K temu je treba dodati še ruske emigrante v Nemčiji. Domače vests — Mariborski teden preložen. Upra- va Mariborskega tedna je sklenila pre- ložiti letošnji IX. Mariborski teden, ki bi moral biti od 3. do 11. avgusta in za katerega so bile že vse predpriprave v pomem teku. Merodajno je bilo pri tern dejstvo, da je bil Mariborski teden osnovan predvsem kot tujskoprometna ustanova, ki naj pokaže tujcem vse le- pote mariborskega okrožja ter njegove gospodarske sposobnosti in njegov kul- turni razvoj. Ker zaradi vojnega stanja ni pričakovati nikakega dotoka tujcev, je uprava sklenila letošnjo prireditev preložiti na poznejši čas. — Pevska tekma v Ljubljani. Ker se je priglasilo doslej že nad 70 tekmoval- cev In ni mogoče odgovarjati vsakemu posebejl sporoča uprava Narodnega gle- dališča v Ljubljani: Pevska tekma bo v nedeljo 23. t. m. ob 20. v ljubljanski operi. Udeleži se je lahko vaak, ki ima Jep glas in se želi posvetiti gledališke- mu poklicu. K pevski tekmi bo pripu- ščen vsak, ki bo prestal pevsko preiz- kušnjo. Preizkušnja bo 23. t. m. ob 11. in ob 17. v operi. Ker žele nekateri tekmovalci, ki so se priglasili, da bi jim poslalo gledališče notni material, jim sporočamo, da to ni mogoče ter da si ga morajo preskrbeti sami in ga pri- nesti k pevski preizkušnji in tekmi. Na vprašanje gledc spremljave pri petju javljamo tekmovalcem, da lahko pri- Vedejo, če hočejo, svoje spremljeva'lce s seboj, sicer pa jih bo spremljal na kla- virju gledališki dirigent. Kdor želi kako drugo spremljavo, kitaro, lutnjo itd., inora poskrfoeti sam zanjo in to javiti pravočasno. Vse, ki imajo namen se še priglasiti, opozarjamo, da morajo na- vesti točen naslov, letnico rojstva, lego glasu in dve pevski točki, bodisi operne arije, narodne ali umetne pesmi. Na- stopajoči lahko pojejo svoje pevske toč- ke v katerem koli slovanskem jeziku, če jih nimajo naštudiranih v slovenšči- ni. K pevski tekmi naj se priglasijo le pevci in pevke. Prijave sprejema uprava Narodnega gledališča v Ljubljani — Drama. — Zbirka Rdečega križa. V soboto in nedeljo se bodo nabiralke in nabiralci Rdečega križa iz dravske banovine ob- račali na Vas, da darujete odvišno po- steljnino, obvezila itd. ali pa v denarju za njegove sanitetne ustanove. Ne od- iklanjajte nujnih prošenj in darujte, če- tudi ste morda zaradi pogostih zbirk drugih organizacij ozlovoljeni! Ako ne bi potrebovali pomoči prebivalstva vse dravske banovine, se gotovo ne bi obra- čali na Vas! Tako pa moramo to storiti, da bomo za vsak primer pripravljeni! — Jugoslovanski biseri. Najnovejša številka te lope mariborske ilustrirane revije za propagando tujskega prometa, turizma in gospodarstva, ki jo urejuje i prof. dr. Fran Mišič, ima naslednjo za- . j nimivo in pestro vsebino: Slovenija, de- j j žela zdravilišč, letovišč in turistike. Lju- bo Tiplič: Planinske postojanke in naš tujski promet. M. M.: Pomladanski spre- hodi po Ljubljani. Maribor. Pohorska Reka. Spomladi k Sv. Križu nad Maribo- rom. Dr. France Ogrin: Gorenjska in Kranj v svojih pokrajinskih lepotah. Polet je v Škofji Loki. Dr. Fr. Kolterer: j Rogaška Slatina ob početku pomladan- j ske sezone. Pomlad v Plestju. Marija Snežna — severno razgledišče Sloven- skih goric. Inž. Anton Stergaršek: Ba- novinska cesta Reka-Sv. Areh. Srez Šmarje pri Jelšah. Kam na izlet, kam na oddih? Podražifev vsefi vrsf gvatiinih izdelkov Dne 11. t. m. je stopilo \ veljavo no- vo povišanje cen papirju, kartonu in le- penki. To povlšanje je tako zelo občut- no, da so se nekaterc vrste papirja po- dražile od lanske pomladi liar za 40% in tudi več. Glede na novo podražitev papirja in drugega materiala so se po- višale tudi cene vsem grafienim izdel- kom, kakor smo to že pred kratkim ob- javili. Povišane so cene vsem tiskovinam ter lito^rafskim, kartonažnim, knjigoveš- kim in cinkosrafskim izdelkom za 25 do 30% v primeri s cenami pred enim lctom. V teku so tudi pogajanja za zvišanje plač grafičnemu delavstvu, ker so se življenjske potrebščine od zadnjega po- višanja plač ponovno podražile. Povi- šanje plač pa v jjornjem povišanju cen ni upoštevano in bo obeutno vplivalo na cene graficnih izdelkov. Cclokupna jav- nost se opozarja na ta povišanja s pro- šnjo, da upošteva težki položaj grafične industrije. SAVEZ GRAFICNIH PODJETIJ JUGOSLAVIJE Celieinokolica c Koncert Angela- Jarca. Operni pe- vec g. Angel Jarc Iz Maribora je prire- dil v četrtek zvečer v mali dvorani Celjsikega doma koncert slovenske u- metne pesmi. Koncert je bil zaradi po- zne sezone in tudi zaradi resnih časov, v katerih živimo, slabo obiskan. G. Angel Jarc očituje sicer solidno pevsko šolo, njegov tenor je še dokaj prodo- ren, v višini in v pianu pa se mu pozna, da ima boljše case že za seboj. Gosp. Jarc se je močno potrudil in je pel z občutjem, očividno pa ga je tudi motila prazna dvorana. Pel je samospeve Vo- lariča, Gerbiča, Adamiča, Mirka, Lajo- vica, Osterca, dr. Benjamina Ipavca, dr. Gojmira Kreka in Pavčiča, po en Škerjančev in Kogojev samospev pa je črtal s sporeda. Tudi Mirkovo preda- vanje o razvoju slovenske umetne pe- smi je izostalo. Pianistu g. Vinku Zivku iz Maribora se je poznalo, da je šele zadnji dan vskočil, a tudi ni imel na razpolago prvovrstnega instrumenta. c Vpisovanje novincev za I. razred na okoliški deški in zasebni dckliški ljudski šoli šolskih sester v Celju bo v ponedeljek 24. in torek 25. t. m. od 8. do 11. dopoldne. Starši naj pripeljejo vse one otroke, ki bodo letos dopolnili 7 let in še ne hodijo v šolo. V kolikor bo prostora, se bodo sprejemali tudi oni, ki so že dopolnili 6 let. Otroci bodo tudi zdravniško pregledani. Za otroke, ki niso vpisani v krstni knjigi v Celju, morajo starši predložiti krstni list. c Celjski mcstni svet bo imel redno sejo v sredo 26. t. m. ob 18.30. Na dnevnem redu so poročila odborov. c Ustanovitev četrtc lekanie v Celju je banska uprava odklonila. c Draginjska doklada za cinliarniško delavstvo. Kakor smo že poročali, je vodstvo cinkarne v Celju odobrilo svo- jemu delavstvu najprej 15-odstotno, potem pa še 10-odstotno draginjsko doklado. Delavstvo pa je zahtevalo za- radi naraščajoče draginje 35-odstotno draginjsko doklado. V torek so bila v cinkarni pogajanja med vodstvom pod- jetja in zastopniki ddlavstva, ki so se končala z uspehom. Vodstvo cinkarne je pristalo še na nadaljnjo 10-odstotno J doklado, torej skupno na 35-odstotno draginjsko doklado in je tako ugodilo zahtevam delavstva. Zadevni dogovor je odpovedljiv na mesec dni. c Razprava proti tvrdki A. Westen d. d. v Celju, ki jo je tožilo 64 bivših njenih delavcev in delavk za odškodni- no, se je nadaljevala v ponedeljek na okrožnem sodišču v Celju v mirnem ozračju. Razprava je bila zaradi zaslli- šanja prič, ki so v Zagrebu, prelož^ena na nedoločen čas. c Sodba po zakonu o zaščiti države. V | petek 14. t. m. in torek .18. t. m. so se | zagovarjali pred petčlanskim senatom okrožnega • sodišča v Celju, ki mu je predsedoval s. o. s. dr. Dolničar, 26-letni delavec Peter Štante iz Celja, 47-letna branjevka Vera Plaskanova iz St. Ru- perta pri Braslovčah, 25-letni delavec Mirko Plaskan iz St. Ruperta pri Bra- j slovčah, 37-Hetni mehanik Ivan Pikl iz I Latkove vasi pri St. Pavlu pri Prebol- du, 29-letna zasebnica Marija Pliklova iz Latkove vasi in 35-letni slikarski po- močnik Jože Turk iz Grajske vasi pri GomilS'kem zaradi prestopkov po čl. 1., točki 2. in čl. 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Razprava je bila tajna. Obtožena bi bila morala biti tudi odvetniški prLpravnik dr. Dušan Kra.igher iz Celja in zobni tehnik Slav- ko Slander iz Št. Pavla pri Preboldu, kar pa ni bilo mogoče, ker sta oba že nekaj časa odsotna. Sodišče je obtožen- ce oprostilo obtožbe po čl. 1., toeki 2. zakona o zaščiti države, pač pa je vse spoznalo za krive prestopka po čl. 4. omenjenega zakona. Obsojeni so bili: Peter Štante na 12 mesecev, Vera Pla- skanova na 4 mesece, Mirko Plaskan na ß mesecev, Ivan Pikl na 6 mesecev, Ma- rija Piiklova na 7 mesecev in Jože Turk na 8 mesecev zapora. Vsak je bil tudi obsojen na 120 din denarne kazni. c Iz sodne dvorane. Okrežno sodišče v Celju je obsodilo 48-letnega trgov- skega pomočnika Henrika Arzenška iz Šmarja pri Jelšah po čl. 3. zakona o zaščiti države na 2 leti in 2 meseca ro- bije. Na 4 leta robije je bil obsojen 20-letni čevljarski pomočnik Ludvik Gorican iz Okiške vasi pri Oplotnici, ker je v gozdu napadel Ivana Breznika in ga z udarcem z ročico po glavi u- smrtil. Na 2 leti in 1 mesec strogega zapora je bil obsojen 19-letni Ivan Hlu- pič, ki je v Zbelovski gori pri Ločah udaril Nežo Jutrškovo s tako silo po glavi, da je desna stran obraza ohro- mela in ie ipostala Jutrškova trajno nesposobna za delq,. Otroški voziček kolo ali Sivalni stroj najhitreje In najbo- Ije kupite, prodate aH zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celjc, Narodni dom. c Konferenca delogatov krojaških združenj v Celju. V hotelu »Pošti« v Celju so imeli v ponedeljek delegati važnejših krojaških združenj v Slove- niji konferenco, da premotrijo položaj v svojih organizacijah in glede na na- stali položaj ukrenejo vse potrebno za enotno nastopanje v vseh važnih vpra- šanjih te stroke. Na konferenci je bilo doseženo soglasje glede sklepanja ko- lektivnih pogodb, ki naj bi bile zaradi nekaterih specialnih potreb te stroke docela enotne in bi tudi v vprašanju mezd upoštevale interese enotnosti. Da se preprečijo nadaljnja trenja, je bilo doseženo načelno soglasje v raznih vprašanjih, tako glede pomožnega o- sebja, določitve mezdnih razredov, va- jeništva itd. Udeleženci so med drugim sklenili čimbolj pospešiti načelno od- ločbo upravnih oblastev o plačevanju mezd onim pomočnikom, ki so veckrat zaporedoma na vojaških vajah, kar ob- čutno ograža obstoj malih in srednjih obrtnikov. Konferenca je trajala štiri ure in je bi-la zaključena v prepričanju, da bodo sprejeti sklepi pokazali ugod- ne rezultate. c V stiarokatoliški kivpeli bo na Vidov dan maša zadušnica ob 149. c Dragomir I. Rajic t. V Beogradu je umrl v torek 18. t. m. opoldne po kratki bolezni v 59. letu svojega živ- Ijenja g. Dragomir I. Rajic, svetnik mi- nistrstva finane v pokoju. G. Rajic je bil nam Celjanom dobro znan, ker je dalje časa služboval tukaj kot šef cari- narnice. Za časa svojega bivanja in u- radovanja v Celjoi si je s svojo soprogo gospo Savfco pridobil splošne simpatije in veli'k ugled. Gosp. Rajic je bil dzbo- ren in korekten uradnik, ki je znal svojo vestnost v službi združiti z izred- no ljubeznivostjo napram strankam. Bil je pa tudi mož čvrstega in trdnega značaja ter iskren nacionalist. Rojen je bil 11. januarja 1882 v Užicah, srcdnjo šolo in pravno fakulteto pa je izvršil v Moskvi. Ko je leta 1909. tarn končal KINO METROPOL CEUE »¦¦»¦¦¦»»»»¦»»»(»»»¦¦¦»»¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦»¦¦¦¦» Od 21. do 24. junija film zabavaih senzacij In napetih dogodkov SERGEANT BERRY V eldoradu gangsterjev — Kariera mladega policista — Zasledovanje tihotapcev opija — Gostoljubnost lepe Mehikanke V glavnih vlogah HANS ALBERS Henna Relin Gerd Host svoje študije, se je vrnil v domovino in stopil v carinsko službo. Nekaj časa po prevratu je bil premeščen v Celje. Tu je služboval nekaj let, potem je bil pre- meščen na višje mesto v Ljubljano, po- zneje pa v ministrstvo financ v Beo- gradu. V Celju je zapustil najlepši spo- min in mnogi tukajšnji njegovi prija- telji bodo z žalostjo zvedeli za njegovo rano smrt. Njegovi rodbini izrekamo tudi mi svoje iskreno sožalje. c Žetev smrti. Na Miklavškem hribu je umrl 14. t. m. 79-letni Rakuschev viničar Mihael Mlinarič. Na Sp. Hudinji je umrl v soboto 86-letni delaviec Mi- hael G#osek. V Zavodni je umrla v po- nedeljek 79-letna občinska reva Marija Jeričeva. Na Mariborski cesti 20 je umrla v sredo v starosti 68 let ga. Filo- mena Tkalčičeva, roj. Ključarjeva, žena čevljarskega mojstra g. Rudolfa Tkal- čiča. V Košnici je umrl v torek 80-letni občinski revež Anton Lenhart. V Gleda- liški ulici 9 je umrla v sredo 84-letna občinska reva Katarina Vajncerlova. V rudarski soli je umrl v četrtek 54-letni zvaničnik Franc Lapaine. V celjski bol- nici sta umrla 14. t. m. 58-letna kočar- jeva žena Alojzija Sandova od Sv. Kri- štofa pri Laškem in 59-letni delavec Kristijan Sedmak iz Nove vasi pri Ce- lju. N. p. v m.! c Smrteoi skok z drugega nadstropja. V torek okrog 14.30 se je pognala 74- 'letna zasebnica Ivana Svetličičeva iz Zavodne 54 pri Celju s stopnišča v hi- ši na Cankarjevi cesti 9 skozi okno na dvorišče. Starka je treščila z vso silo z glavo na zemljo. Pri padcu si je razbila lobanjo in zlomila tilnik. Na dvorišče je takoj prihitel zdravnik dr. Mušič, ki stanuje tarn, starka pa je bila že mrt- va. Kmalu je prispela uradna komisija, ki je ugotovila dejanski stan in odre- dila prevoz trupla v mrtvašnico. Sprva ni nihče spoznal starke in so njeno identiteto šele pozneje ugotpvili. Svet- ličičeva je izvršila dejanje v duševni zmedenosti. Bila je živčno bolna in je, kakor smo že poročali, pred kratkim skočila v Zavodni v Voglajno, a jo je neki cinkarniški delavec rešil. V četr- tek popoldne so jo položili na mestnem pokopališču k zadnjemu počitku. Po- kojni bodi ohranjen Mag spomin, svoj- cem naše iskreno sožalje! c Akcijski odbor za rešitcv Aškerce- ve domačije v Ljubljani je poslal pod- pisanemu poverjeništvu dopis, v kate- rem se iskreno zahvaljuje za sodelova- nje pri tej akciji članom poverjeništva, nabiralkam in darovalcem prispevkov s pripombo, da so vsi sodelavci in da- rovalci s celjskega področja vknjiženi v Aškerčevi spominski knjigi pod St. 23-24/a in da je denarna zbirjka iz Ce- lja relativno ena največjih. Ccljsko po- verjeništvo je v prvi vrsti s pomočjo marljivih narodnih dam nabralo sku- paj 9.513 din in je po odbitku minimal- nih stroškov 191.50 din po3lalo akcij- skemu odboi-u v Ljubljano znesek 9.321.50 din. Poverjeništvo se iskreno zahvaljuje vsem sodelavcem in daro- valcem, ki so pripomogli k dosegi tako lepe zbirke, s katero se je Celje uvrsti- lo v prve vrste onih, ki so znali prav ceniti započeto plemenito akcijo in ki so s tern pokazali svojo veliko narodno zavest in hvaležnost našemu velikemu pesniku Antonu Aškercu. — Za celjsko poverjeništvo: dr. Jože Bavdek. c Izlet v Logarsko dolino priredita podružnici SPD in TK Skala v Celju. Izletniški avtobus bo vozil iz Celja v petek 28. t. m. zvečer, vmil pa se bo v nedeljo zvečer. Ena skupina izletnikov odide iz Logarske doline preko Okre- šlja na Skuto in Grintavec. druga p^ po novi planinski poti čez Škrbino na Ojstrico in Korošico. Izletniki si seveda lahko izberejo tudi druge ture po ob- sežnih Savinjskih planinah. Planince vabimo, da se udeležijo skupnega izle- ta. Pravočasno naj se javijo pri po- družnici SPD ali TK Skali v Celju, kjer so na razpolago vsa pojasnila. Štev. 26. »NOVA DOBA« 21. VI. 1940 Stran 3. c Gasilska slavnost v Zabukovct V nedeljo 23. t. m. popoldne bo v Zabu- kovci pri Grižah blagoslovitev nove motorne brizgalne tamkajšnje prosto- voljne gasilske čete pod pokrovitelj- stvom g. bana. Obenem bo župni zlet celjske gasilske župe. Sodclovala bo celjska vojaška godba. c Delovni trg. Pri celjski borzi dela je bilo 20. t. m. v evidenci 230 brezpo- selnih (182 moških in 48 žensk) na- sproti 242 (188 moškim in 54 ženskam) dne 10. t. m. Delo dobijo 3 hlapci, po 2 čevljarska pomočnika in poljska de- lavca, 1 frizerski pomočnik, 10 kmeč- kih dekel, 8 kuharic, 3 služkinje ter po 1 podnatakarica, sobarica in postrež- nica. c Šoferfckl izpiti za kandidate iz celj- skega, gornjegrajskega, konjiškega in šmarskega sreza bodo v četrtek 4. ju- lija ob 8v zjutraj na sreskem načelstvu v Ceiju, kjer naj kandidati čimprej vložijo zadevne prošnje. c Kolo jusoslovenskih sester v Celju objavlja: Vsi, ki so se prijavili za po- čitniške kolonije v Bakarcu, naj se do torka 25. t. m. definitivno odločijo in to odločitev sporočijo dnevno med 16. in 17. v Gregorčičevi ulici 1. . c Obvrano cepljenje proti davici odre ja mestno poglavarstvo v Celju na pod- lagi zakona o zatiranju nalezljivih bo- lezni, odredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje in odredbe ibanske uprave dravske banovine. Cep- ljenje je obvezno za vse otroke od kon- čanega drugega leta do dopolnjenega desetega leta starosti. Cepljenje je dvakratno. Le enkratno cep'ljenje je brezuspešno. Tega obveznega cepljenja je oproščena le ona deca, pri kateri ugotovi uradna zdravniška preiskava upravičen vzrok oprostitve. Prvo ceplje- nje predšolske mladine bo v sejni dvo- rani mestnega poglavarstva v Celju v soboto 22. t. m. od 8. do 12. Prvo cep- ljenje' šolobvezne mladine bo v solan. Drugo zašČitno cepljenje predšolske mladinč ho 11., 12. in 13. julija od 8. do 12.' dopoldne v sejni dvorani mestnega poglavarstva v Celju. Šolo- pbvezno mladino bodo o dnevu, uri in kraju drugega cepljenja primerno pou- čila šolska upraviteljst.va. Le dvakratno zaščitno cepljenje ima uspeh, da obva- ruje otroka pred obolenjem. Cepljena mora biti tudi vsa ona mladina v staro- sti od drugega do desetega leta, ki je davicö1 že prebolela. To cepljenje je življenjske važnosti in ni združeno z Bobeno nevarnostjo za zdravje. Neopra- vičen izostanek ali prekinitev cepljenja bo po zakonih strogo kaznovana. c OdpLsi davčnih in taksnih zaosfcan- kov. Davčna uprava v Celju razglaša: Vse one osebe, ki so vloziÜe prošnje za odpis davčnih in taksnih zaostankov po stanju 31. decembra 1937, morajo predložiti davčni upravi v Celju v smi- slu razpisa ministrstva finane z dne 31. maja 1940, štev. 35006-III, do vštetega 30. t. m. vse k tern prošnjam potrebne priloge. Prošnje onih, ki prilog do 30. t. m. ne bodo predložili, ne bodo obrav- navane. c Brezplačana otldaja gozdnih sadik. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani', bo v jeseni 1940 in spomladi 1941 brezplačno oddajala gozdne sadike siromašnim gozdnim posestnikom. Za- devne prošnje, kolkovane z banovJInn skim kolkom za 10 din, je treba vlagati na mestnem poglavarstvu. V prošnji je treba navesti: 1. parcelno stevilko, ka- tastralnö občino in površino zemljišča, ki se namerava pogozditi, 2. kulturno vrsto zadevne parcele, 3. kdaj se želi Pogozdovati, jeseni ali spomladi, 4. število in vrsto sadik, 5. ali je prosilec še kdaj prejel brezplačne sadike in ko- ^ko, 6. gospodarsko stanje prosilca in koliko plača davka. Prošnje za jesensko °ddajo je treba vložiti do 15. septembra, 2a pomladansko pa do 1. januarja 1941. Prošnje, ki bodo vloženc po tern roku ali ki bodo pomanjkljivo sestavljene, ne bodo upoštevane. V poštev prihajajo sa- mo prošnje tistih posestnikov, ki so res siromašni, kar se pri vlaganju prošenj upošteva. c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v ncdeljo 23. t. m. zdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici. Vcliko komfortno stanovanje se odda. Celje, Glavni trg 12. Iz občlnsfva Nšgsenični nedosfatfci v Gaberju Prebivalci Gaberja nam pišejo: V Gaberju, ki je važen industrijski predel Celja, že dolgo pogrešamo javne vodnjake in javno stranišče. Vsad dan doživljamo, da prihajajo k nam otroci in tudi odrasli s prošnjami, da bi jim dali kozarec vode ali pa jim dovolili, da gredo na stranišče. Mnenja smo, da bi Veliko Celje pač moralo poskrbeti, da bi dobili v Gaberju vsaj dva javna vod- njaka in nujno potrebno javno strani- šče. Upamo, da bo občina to važno za- devo čimprej uredila. fofcofsfvo Sokolsko društvo Celie-matica Zgo^ovina Celjskega Sokola. Dru- štvo je izdalo v prav prikupni obliki knjigo o svoji zgodovini. Na 180 stra- neh je opisal uvaževani zgodovinar, gimn. profesor brat Janko Orožen vso dobo počenši z letom 1855., ko opisuje takratno celjsko družbo. Omenja v po- sebnem poglavju ustanovitev Savinjske- ga Sokola v Mozirju, ki» ji je kasneje sledilo rojstvo Celjskega Sokola. Razvr- ščena so nato poglavja po razdobjih po- edinih starost, ki so vodili društvo do danes. V knjigi so navedeni vsi javni na- stopi, izleti, tekme in tečaji, razvoi te- lovadbe, družabne in telovadne priredit- ve, prosvetno delo in gospodarsko sta- nje. Vmes so prepletena zanimiva po- glavja, kakor ustanovna slavnost leta 1890. v Žalcu, blagoslovitev sokolske za- stave in otvoritev Narodnega doma v Celju 1. 1897., blagoslovitev zastave Celjskega pevskega društva 1. 1898., češki student je v Celju 1. 1899., otvori- tev Sokolskega doma v Gaberju in ž njo spojeni celjski zlet 1. 1910., v vojni scn- ci 1914—1918, delo pa se zaključuje s poglavjem »V jubileino leto 1940.« V drobnem tisku so vmes navedene vse društvene uprave in vaditeljski zbori od postanka do danes. V knjigi je nanizana kopica dogodkov, ki je v tesni zvezi ne le x društvi v naši župi, temveč tudi z društvi v naši banovini. Kdorkoli se za- nima za narodno delo v prošlosti in se- danjosti, bo naseQ v knjigi mnogo po- učnega. Na zadnji strani je grasikon o gibanju pripadnikov v dobi od leta 1890. do 1940. Knjigo krasi 60 slik in stane v platno vezana 50 din. Poštnina se zara- čuna posebej. Zunanjo opremo je dal knjigi akad. slikar brat Miroslav Modic. Bratje in sestre, ki so knjigo že ob pr- vem razpisu bodisi sami pismeno ali po kom drugein narocili, jo bodo dobili pr- Kompresor«, tov. St. 40.886, cvid. št. 45.277. Kdor bi zadevrn» kaj vedel, naj javi celjski policiji proti nagradi. Uprava javne bolnišnice v Celju proda pri upravi zastavljenq zlatnino, po- hištvo, porcelan in knjige. Interesenti si morejo ogledat« te predmete vsak dan do- poldne pri upravi bolnišnice v Celju, kjer dobe tudi točne informacije. Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam narcdi solidno in po konkurenčni ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravil a Dolžan *2žJ2lž Cell e, Zet Rresijo 4 Telefon 245 | Zafsfevajffe ponudbe in proraiune! [ $avini$ka posoiilnica v Zalcu REGISTROVANAZADRUGAZNEOr.iEJENOZAVEZO — USTANOVLJENA LETA 1881 Nudl popolno varnost za vloge na hranilne knjlžice In v tekoČ6m računu ter jih obreatuje najugodneje HMELJARJII Nalagajte denar pri domačem zavodu! Raöun PoStne hranilnfoo št. 10-994 Brzojavi: „PosojllnJoa" Telofon 5t. 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavniklh od 8. do 12. In od 15. do 17. Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezno tiskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju