samozakonstvo (autonomijo), mora bistrorična prava spo štovati in spet postati to, kar je že enkrat bila: Država držav, kakor je jo že imenoval cesar Franc I. leta 1806. i\ovicar. ,,Refona" omeauje v 3). list. posledajib dogodeb v Pragi in Ljubljani ter koaečao pravi: ,,Tudi mi grajamo ruske demoastracije, ponavljamo pa ob eaem resni opomin r t]0 avstrijske vlade, da vsa preveativna in represivaa sila ne bode v okom prišla tem honiatijam; dajte tudi Slo vaaom, kar Slovanoai gre, ia to brž ia vseh nez god bode bipoaia kouec. — Veliki juaak, vojvoda Mirko Petrovič, predsednik starešiastva čraogorskega, oče vladajočega kaeza NikolePetroviča, kterega pozaa cela Evropa po hrabrosti jegovi ia pesmib junaških jegovib, vrarl je 1. t. ni. za kolero, še le 47 let star. Za Mirka po pravici joče vsa Črao- — Iz Dunaja se je pisalo ,,Narod. list." da je v ministerskem posvetovaaju sklenjeao, da se ne bode razpustil s am o boste državni zbor temoč tudi vsi deželni, ko naj hitrej zborai deputaciji svoje razprave dovršile. To bi bilo sopet lepo plačilo aekterem, ki so tako lepo bogali. — Lepe polovice! Potrjuje se, da Madžari aa splošne zadeve nočejo več priplaeevati nego samih 25 odstotkov ali jedno četrtino! Z cislajtaaske straae jih hočejo pripraviti vsaj k 33 odstotkom ali k tretjini! Madžari zaajo pao račuaiti, Za kar se jim olajša, za to se aaai oteža. Za denar drugih je pač dober kup živeti. — To 80 nasledki hvaljeaega dualisrua! 15. t. m. je celo pogorelo velika m ali tako imenovana cesarska stolna lepa stolaa crkev c r k e v v Frankopivarai blizo crkve. gora ln žaluje ž njo celo Slovaastvo, le Tnrki se veselijo, da je Črnogora zgubila v tej važai dobi takego junaškega vodja. — Dalmatinsko-Hrvaško-Slavonska dvoraa kancelarija brodu. Ogenj je izišel v neki veliki Pogorelo je tudi maogo drugih hiš. — (0 dopolnovanju vojske.) C. k. notrajao iniaisterstvo je ukazalo, kakor se pravi v dogovoru z vojaškim aiinisterstvom, da se paragrafi 18. do 21. postave o dopolaovanju vojske naj vstavijo; po imeaovaaih paragrafib in po cesarskem ukazu od 28. decembra 1806 se namreč tudi morejo k vojakom vzeti in vvrstiti uradaiki, doktori, profesori, učitelji in dijaki; dalje da imenovane vrste ljudi, kteri so že k vojakoai vzeti, senesmejo zdaj aiti k vojačkim vajam niti v vojaško službo sklicati. Prihodajič se tedaj imeaovanih vrst ljudi tako dolgo ae bodo saieli k vojakom jemati, dokler ae bo spet drugače ukazaao. Ce pa kteri iraenovanib k vojakom vzet h o č e v vojaško službo stopiti ali se v vojaščini vaditi, se mu to mora dovoliti. — Baron Rauch je bil predkratkimaaDunaju. ¦—Oa ima zdaj oblast vsakemu službo vzeti ali dati, kakor mu jevolja t. j. v trojediai kraljeviai! — Pravi se da tudi Srbski knez dojde v Solnograd.  ~lo$-  Slovenske posmi. Skleail sem svoje ,,Sloveaske pesmi za en glas ia glasovir" dati aa svitlo. Da jib pa zaraorem svojim sorojakom kolikor aiogočc po nizki ceni prodajati, poprosim častite čitalaice ia druge slovenske rodoljubae družbe, aabirajo, času naro- da v razposlaae naročilne liste imeaa naročnikov tajiste poteai meni nazaj pošljejo, in ob svojem iztis, lepim tiskaaih straai v veliki za glasovir navadni zavitkom velja 60 kr. Dr. Benjamin Ipavec v. a. Gradcu. žaroai bil prviai vodja in kteri je zdaj razkačea madžaron, j velikcga župaaa zagrebaške županije. Sveto- je imeaovaiv za „ , . . „ „ »- „ - ¦ vavec baaalskega stola Aleksander Suljok je imenovaa za dvornega svetovavea pri krlj. Hrvaško-slav. septemviralnem stolu ia za septemvira; svetovavec banalskega stola Karl žl. Koritič za predsednika imeaovauega septeraviralaega stola; viši državni pravdaik Klemcas Gclebrini za predsednika zagrebške krlj. župaiške sodaije; svetovavec banalskega stola Aadrej Gostisa za predsednika kr. žup"niške sodaije v Varaždiau, častai svetovavec baualskega stola ia sodniški prisedaik Karl žl. Švagel v Varaždinu, za svetovavca banalskega stola, — ia svetovavec baaalskega stola g. Jožef žl. Žuvič za višega državnega pravdaika. Za ravnatelja denarničarstva v Hrvaški ia Slavoaiji je imenovaa Aatoa žl. Vakanovič, kteri jedozdej bil kralj. kameralni fiškal; temu se je dala čast in plača oddeluega svetovavca prvega razreda. Kolikor so nam ti gospodje poznani, so^vsi prijatelji Madžarov. — Časaik nZukuaft" piše: Avstrija morasvojim deželam in aarodom podariti obširno političuo in narodno je 16. julija vladikuJ. Strossmayer-ja poslala okolnik, v kte-igene ižtise med naročaike blagovoljao razdelijo. Tisk bo rem je dubovniai in učiteljem ostro prepovedano vdeležiti se erez g_8 tedaov končaa. pri dijaškem shodu v Belgradu. Dvorska kancelarija jeaaai-lEn jz(jg( jg reč prepričana, tako se glasl okolaik dalje, da bi se tudi taiobliki z priložaost za ,,vsakovrstne" agitacije rabila, kakor se je to; zgodilo v Moskvi, kder so ,,žalibog" tudi duhovni zravea bili. Dvoraa kancelarija je zatoraj razposlala ukaz, kteri prepovednje dijakom potovaaje v Belgrad. Pa ukaz se je zdaj tudi razširil na duhovne ia učitelje. — Iz Amerike se je telegrafovalo, da je truplo cesarja Maksa že Izročeno pruskemu poslaacu baronu Magnus-u in da se^ bo odpeljalo v Evropu. ,,Navara" (ladja) je šla po nje. Ce je res! — Duaajski časnik ,,Wiener Ztg." je ozaanil inaoge, kteri so spet dobili visoke službe v t r o j e d i a i k r a 1 j e v i n i, j kar je gotovo posledek potovaaja baroaa Rauch-a na Du- naj; med ostalimi tudisledeči: Emerib žl. Bogovič, kteri je leta 1845. pri prvem spopadu med narodaimi ia mad-;