Stev. 2L Tftf v torek 21. Januarja 1913 Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN to* *6*»i]ab )b praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj, ^ctemlčno itev. ao prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih »obakarnah ▼ Trstn in okolici. Gorici, Kranja, St. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdov-ttini, Dorabergn itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot.) OALA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti X tolone. CENE: Trgovinski in obrtmi oglasi po 8 st. mM. v«*oirtaice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pe HO st. m«. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka vadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, naj--^fccj pa 40 stot. Oglase sprejema Laseratni oddelek uprav« „ft-dinosti". — Plačuj« se izkljnčno le upravi „Edinosti". Plaiijivo In toIIJivo v Trstu. tttihKSimiSsrui—ing.-, r i----------——^^SBBfa Glasilo politi tnaga cLruitva „Kdinoat* .F NAROČNINA ZNAŠA **■ r+lo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6K;ui» mrb« brr* doposlane naročnine, se uprav* ne omira. • »ro^ftiBk m* a»4«ljafc. Istanje JBSIHOSTI" itaM l aa ••le Uto Kron no, aa pel lote Kree »-OO. Tri dopisi naj se pošiljajo na orednidtve lista. Nefmka vmna pisma M M »prejemajo to rokopisi »o M vrataf«, Naročnine, oglase in reklamacijo jo pošiljati na uprav* ItaOa UREDNIŠTVO : ofloo SUr^to Saiatd 2« (MaroM Osm). IcdajateH le odgovorni urednik ŠTEFAN GOD T* A. T bmsorcij tista „Edinost". - Natmuila Tiskarna .FiTia—0~. vpfe&na sadiuga s omejenim poroštvom ▼ Trata, ulico Giorgie Galatti itev. JO. Poileo-hraatl nllnl raion Itev. 841-«52. TELFPOfl Si 1M7 Politično društvo „Edinost" vabi na SHOP ki se bo vršil v nedeljo, dne 26. januaija 1913 ob 3 l/a popoldne v prostorih „j}osp. društva" v Skednju DNEVNI RED: Poročilo slovenskih mesfnib svetovalcev o položaju. K obilni udeležbi vabi ODBOR BRZOJAVNE VESTI. Vsebina nameravane turške note. CARIGRAD 19. (Kor.) Glasom „Ikdama" bo porta v svoji noti velesilam na kolektivno noto pojasnila, da pač ceni delo velesil za mir, ker hoče sama zavzeti miroljubno stališče, da jej je pa zopet nemogoče odpovedati se onih otokov, ki pripadajo Aziji ter Drinopolja in njegovega naravnega ozadja. Tozadevno ne more privoliti v nikake večje žrtve, ker je to za njo življensko vprašanje, al. iz spoštovanja do velesil bi se mogla začeti pogajati za določitev nove meje, ki bi se od ponujene razlikovala in Turčiji zagotovila Drinopolje z ozemljem. Če pa bi zavezniki te najskrajneje žrtve Turčije ne sprejeli, bi padla odgovornost za nadaljevanje sovražnosti ne na porto, nego na zaveznike. Porta bo slednjič poudarila v noti potrebo, da storijo velesile i pri zaveznikih primerne korake. Divan bo zboroval. CARIGRAD 20. (Kor.) Posvetovalno zborovanje senatorjev, dostojanstvenikov in oriličnikov (divan) je sklicano za jutri. Noto z odgovorom predajo po tem zborovanju. Jutri odločijo Turki o miru ali vojni. LONDON 20. (Izv.) „Daily Cfaronicle" objavlja razgovor s Kiamilom pašo, ki je baje izjavii: Mi ogovorimo najbrže v sredo. Jaz za svojo osebo sem za mir. Sfclepa pa o tem narodno zborovanje, ki je sklicano za jutri. — Seveda je narodni zbor sestavljen Iz samih bojevitih oseb. Zavezniki ne morejo več čakati. LONDON 20. (Izv.) Neki balkanski delegat je danes izjavii: Mi nikakor ne moremo več dati Turčiji novega roka; zato tudi ne bomo stavili nikafraga ultimata, ampak mi odpovemo premirje, če bo turški odgovor neugoden. Mi imamo pravico, da naravnost poveljnikom javimo, da Je premirje končano, tako da izide od nas povelje za nadaljevanje sovražnosti. — Ne moremo pa še dalje čakati, ko nas Čaka doma toliko kulturnega in drugega dela. Konferenca Pašiča z Gešovim. DUNAJ 20 (Izv.) Iz Belgrada se javlja listom, da sta se bila včeraj v Pirotu sešla srbski ministerski predsednik Pašič in bolgarski, Gešov, da sta se posvetovala o te- PODL1STEK. AKTA Zgodovinski roman iz Neronovita časov. Spisal Aleksander Dumis. — Prevel F. P. »Ne, sin moj," je dejal starček, ga prijel za roko in ga odvedel v stran, »toda, kakor veš, je v Korintu mnogo malopridnih žensk. V spomin, da je njihova priprošnja otela mesto, ko je bilo zavzeto po Kserksu, smo jih ovekovečili v neki sliki, kakor Atenci svoje junake po bitki pri Maratonu. Odtedaj smo vedno v skrbeh, da bi nam zmanjkale; zato jih kupujemo v Bizancu, na grških otokih in celo v Siciliji. Spoznajo se lahko po nepokritem obrazu in po razgaljenih prsih. Pomiri se; Akta ni svečenica nobene boginje, toda boji se, da bi je ne smatrali za učenko Venerino." Na to Je nadaljeval s povzdignjenim glasom: »Pojdita, otroka, in ti, hčerka moja, pokaži našemu gostu zvrha griča vse kraje, ki hranijo velike spomine dežele Grške. Edina imovina, ki ostaja sužnja in ki mu je ne smejo ugrabiti njegovi gospodarji, je spomin na svobodne čase.* Lucij in Akta sta se odpravila na pot; kmalu sta bila dospela do severnih vrat in kočih zadevah. Pravijo pa, da je biia bistvo njunega razgovora beseda o nadaljnjem skupnem postopanju. Ministerski svet. DUNAJ 20. (Izv.) Danes predpoldne se posvetoval ministerski svet o teke 5 h za- Bolgari bi ne smeli dobiti hegemonije, j devah. Ministerski predsednik grof Sfurgkh, LONDON 20. (Izv.) „Daily Telegraphov" i w se Je raudil včeraj dolgo v avdljencl, sotrudnik Je govoril s srbskim delegatom i I® cesarju poročal o raznih zadevah. — MijatoviČem, ki Je baje izjavil, da bodete; I^asti je razpravljal o interministerijalni Srbija in Bolgarija morale zahtevati primerno < ferend in o jezikovnem vprašanju odškodnino, če dobi Bolgarija Drinopclje, Češkem. na kar bi preveč premaknilo ravnovesje med zavezniki na korist Bolgarom. Ce dobe Bolgari Drinopolje, Jim Je že naprej zasigurana da Križev pot rusinske univerze. DUNAJ 20. (Kor.) „Der Morgen" javlja, Je poljski klub pri svojem včerajšnjem. hegemonija na Balkanu, kar ni v interesu in več ur trajajočem posvetovanju, z 29 glasovi programu zveze. (?) proti 10 spreje, in priznai besedilo cesar- Nove meje Srbije. ; skega lastnoročnega pisma v zadevi rusia- BELGRAD 20. ^Tribuna" Javlja, dajeisice univerze, kakor se Je izrekla zanje izvedela iz zanesljivega vira, da je bolgarska: parlamentarna komisija, vlada določila meje tako, da bi Srbiji pri- DUNAJ 20. (Izv.) Danes se Je vršila padlo vse Ohridsko Jezero; meja bi tekla pri naučnem ministru Hussareku konferenca zapadno od Mokre planine do meje bodoče Poljakov in Rusinov v zadevi rusinske uni-Aibanije, Južno ob reki Črni med Ohridskim verze. Predsednik rusinske delegacije Levlckij in Prespansklm Jezerom. Od tu bi meja je izjavil, da nova formula Poljakov, ki so tekla preko Galičic do Resne, cd Resne1 J° priredili za cesarsko pismo, ni sprejem-v pravi črti pod Gopesom preko Seliškej ijlva In Je vprašal, če se vlada strinja žnjo. planine na C^no R«ko med Catiščem in j Naučni minister Hussarek Je rekel da, In Zvonikom ob Črni do izliva Črne v Vardar, nato Je Levlckij prečital neko pismo, da Je Glede meje od tu naprej sta dve kombina- [ posvetovanje zaključeno, potem pa so zapu-dji: da bi Srbom pripadel Veles s polovico ■ stili njegovo konferenco, ker hoče vlada, Ovčjega polja, ali pa, da bi Veles pripadel kakor pravijo, preprečiti njihovo kulturno Bolgariji, Srbiji pa vse Ovčje polje s Krato-vim in Krivo Palanko. Obstoji še tretja kombinacija, da bi Srbija dobila koridor med Grško in Bolgarsko od Ohridskega Jezera do Soluna. Bolgarska vlada želi na '1° ra*dftev nave; mena se Je stanje dunajskega knezo kar bo dobila Srbija. « uce razaemvej škofu se opaža neka siabost ozemlja s Crnogoro, se zatrjuje, da bo meja institucijo. Vlada upa, da bo našla z Rusini novih zvez. Sedaj se boje v Levovu dijaških nemirov. Dr. Nagi je resno zbolel. DUNAJ 20. (Izv.) Radi neugodnega vre- knezonad-Pri in utrujenost, ki je morda posledica protlva, kroničnega draženja ledvic in pa malokrvnosti. Bolezen nadvojvod. med Srbijo in Ćrnogoro tekla od bosenske meje ob reki Lim do Brodreva, od tu preko Pestara do Peči, ki pripade Črnigori in mimo D|akovice, ki pripade Srbiji, naprej * LEVOV 20. (Kor.) Nadvojvodu Karolu do Albanije. j Sttfanu, ki se je bil prehladi! pred nekoliko Solun — nevtralen. ! dnevi, se boljša zdravje in danes se je že BELGRAD 20. (fcv.) Poslanec Jankovič j ^jSiJFS^n ; a d- priobčuje v »Tribuni* predlog, nij Solun , 4 20' Nadoda Raj jer postane „kondominium" vseh zaveznikov. M! 2 « V pri Kdor bi izstopil iz zveze, izgubi vse pravice!8tarostl .8 Iet nl nobefle nade več da bi v Solunu. Solun torej naj postane garandja i ozdravel- zveze In svoboden pristan brez carine. — Čuvaj zopet na Hrvatskem? Mestu naj se da 2000 kma okolice. Polotok! DUNAJ 20. (Izv.) „Wiener Allgemeine Kalkidika naj postane nevtralen cerkven' Zeitung* javljajo iz Zagreba, da pričakujejo teritorij pod protektoratom vseh prave-! te dni Čuvaja v Zagreb. On prioravl baje slavnih držav. J vse za deželnozborske volitve. Pred volit- Grški prestolonaslednik Konstantin •varaI z0^et od*de iz Zagreba na kratek do-gre v Epir. i pust, potem pa izvede volitve. Omenjeni list SOLUN 20. (Kor.) Prestolonaslednik i *e8a **™ Prav ne veruje. Konstantin je odpotoval s svojim štabom j Luk&cs pri cesarja v avdijenci. na krovu „Amphitrite" kot vrhovni poveljnik j DUNAJ 20. (Kor.) Cesar je sprejel davi v Epir. I ogrskega ministrskega predsednika dr. pl. Kakovost turških ladij. CARIGRAD 20. (Kor.) Glasi se, da po poročilu vojnega ministra oklopnjači „Hai-reddin Barbarossa" in „Thorgut Reis* niste! Lukdcsa v avdijenci. Szekelyjev izstop iz stranke dela. BUDIMPEŠTA 20. (Kor.) „Az Est' več za bitko, oklopnjači-križarici »Asar i Tev- j pisrn°w ?l9:Šega luus5tnega I?,,Illstra fik« pa se Je udri pri streljanju krov. j Szekejyja, s katerim priobčuje svoj izstop „ . j iz narodne stranke dela. Svo sklep uteme- POP^ ^Ain ? ?re^°pa: „ Ifuje s tem, da se volilna pravica z osnut- rica JHamidiJe*^e^apiula v £ST pSfo" P^ ™hlne Prema'<> ter se odpravi v Rdeče morje. Ona je v j Briandove težave s kabinetom, radijotelegrafski zvezi z ministerstvom za j PARIZ 20. (Kor.) Vkljub trudu Brian-mornarico» j dovemu, Poincarejevemu in Tallieresovemu Slabo zdravje kralja Petra. i je Bourgeois odklonil portfelj ministra za DUNAJ 20. (Izv.) Iz Belegagrada Jav-' zunajne zadeve, dočira se Delcasse brani ljajo, da se Je zdravje kralju Petru tako po-! obdržati portfelj za pomorstvo. Oba se skli-slabšalo, da včeraj ni prisostvoval blagoslov- j cajeta na slabo zdravje. Lebrun je odklonil ljenje vode in da je bilo preložen tudi njegovo i portfelj vojnega ministra radi resnih popotovanje v Skoplje. i mislekov. • i Razmerje med Avstro-Ogrsko in Rusijo postaja prijateljsko. DUNAJ 20. (Uv.) „Mittagszcltung* poročajo Iz Petrograda, da so v Kijevu 'zopet zaprli 20 oseb, ki so sumljive vo-i hunstva*. Nesreča z avtomobilom. LIPSKO 20. (Izv.) Avtomobil s štirimi oficirji Je z vso silo zadel v voz. Oficirje je sunek vrgel iz avtomobila s tako silo, da \ sta dva obležala mrtva, dva pa težko ranjena. 1 Šofer se je pa sam usmrtil. ' Bogatstvo pomoreke proge Hamburg-Amerika. HAMBURG 20. (Kor.) V današnji skupni seji nadzorstvenega sveta in načel-stva proge Hamburg Amerika so predložili j letni sklep za I. 1912. Na podlagi Še ne [definitivno dognanih Števik so dosegli 56'5 | milijonov mark čistega dobička, dočlm ga je | bilo predlani le 43 8 milijonov. Ko so odšteli prijoritetne obresti itd., še ostane 53*5 milijonov mark proti 40 5 predlanskim. Uprava bo predložila občnemu zboru 10°/t dividendo, dočim se je leto prej delilo le 9°/0-V preteklem letu je bilo izdanih 48 milijonov mark za gradnjo in nakup ladij. Koncem leta je imela družba 76 miljonov ra^rk denarja. Zblazneli korporal. DUNAJ 20. (Kor.) .Mil. Rundschau" javlja, da je včeraj popoldne v vojašnici v Nevesinju v Hercegovini ustrelil dozdevno blazen korporal 18. polka pešcev tri tovariše, tri pa ranil in nato še zopet u^trtlil vojaka od oddelka, ki je ravno hotel od-marširati kot patrulja. Nato pa se |e ven lir posrečilo korporala, ki se je obupno bra nil, ustreliti, a še le, ko so vojašnico delo.na zažgali. Neprostovoljna vožnja v aeroplanu VARŠAVA 20. (Izv.) »Rusakoje Slovo" poroča da je prišel v Plock predstojnik neke oddaljene vasi in je povedal, da se je v njegovem kraju spustil na zemljj n aeroplan, v katerem sta bila dva tujca. Ko jih je on hotel zadržati, sta ga ona d a vkljub prošnjam in protivljenju posadila ia svoj aeroplan in ga odpeljala nekako šestdeset vrst daleč, nato pa pustila iztopiti pri mestu Baru. Sama pa sta zopet kmalu od e-tela. Oblasti so prepričane, da je to bil a strijskl vojaški aeroplan. Smrt radi ogljika. CELOVEC 20. (Izv.) V Spodnjih G)ri-čicah so našii v jutro v sobi mrtvega 48-letnega podajača Klopferja, 50 let staro perico Oblakovo in njeno dve letno dete Katarino. — Vsi trije so se zadušili z ogljikom. _ Je-li Trst italijansko mesto? Od posebne strani smo prejeli ta-le dopis: Resnica v oči kolje 1 Tako pravi znani stari pregovor. In našega „Piccola" je šibo zbodla v oči resnica, ki Jo Je Izpregovorll v mestnem svetu mestni svetovalec dr. Ry-bar, vskiiknivŠi, da Trst ni italijansko meaio I Italijansko glasilo očita dr. Rybaru, da ima korajžo lahkomišljenosti v svojem zanikanju italijaastva mesta tržaškega, oziroma v svejih napadih proti zgodovini in tudi proti pravici, kajti zgodovina Trsta da Je velisa in najčistejša zgodovina italijanske zem'je: nepretržno nadaljevanje pravic italijanska 1 »Piccolo* poučuje dr.a Rybdfa, da pojm sta krenila po cesti, ki Je vodila proti gradu. Dasi se je zdela iz daljave oddaljena komaj petsto korakov, se Je tako vila, da sta ra-oila na vrh skoro celo uro. Medpotoma se |e Akta dvakrat ustavila; prvič, da Je pokazala svojemu spremljevalcu grob Medeji-nih otrok, drugič, da mu Je pokazala mesto, kjer Je Belerofont sprejel od Minerve Pe-gaza. Slednjič sta dospela na grad in sta opazila ob vhodu nekega svetišča kip boginje Venere, ki Je bil sijajno odičen ; na desni strani Je imela simbol ljubezni, na levi znamenje solnčnega boga, ki so ga prvega častili v Korintu. Lucij se Je poklonil in je opravil molitev. Ko sta mlada človeka izpolnila svojo versko dolžnost, sta krenila po stezi, ki |e vodila čez sveti gaj, naravnost na vrh griča. KorinČanka Je stopala naprej kakor Venera, ko Je spremljala Eneja v Kartageno; Lucij je stopal tik za njo in vdihaval vase vonj, duhteči iz njenih las. Čim Je bila iz mesta, si je odgrnila pajčolan, ki Je nemarno zdrknil na rame. Od časa do Časa se Je ozirala, pri čemer Je on z ognjevitimi očmi požiral njen obraz, prijetno oživljen vsled hoje, in mladostue grudi, ki so valovile pod tanko tuniko. Čim višje sta stopala, tembolj se je širil razgled. Ko sta konečno dosegla vrb, se Je Akta ustavila pod neko murvo in se naslonila na njeno deblo, da bi se oddahnila. „Na cilju sva," Je dejala Lud ju, „kaj meniš o tem razgledu? Ali ni enak napolj-skemu ?" Rimljan se ji je približal, ne da bi bil odgovoril, se oprijel neke veje, da se je lahko naslanjal nanjo, in mesto da bi se ozrl po pokrajini, je opazoval Akto s tako zaljubljenimi pogled?, da je deklica začutila, kako ji Je udarila kri v lice. Da bi skrila svojo zadrego, Je naglo nadaljevala: „Poglej na vzhodi" js dejala; „čeravno pada že mrak na zemljo, Je videti tam kakor belo piko atenski grad, a sunijski rt se odraža od ažurne modrine valov kakor zlata sulica; nekoliko bližje se dviga v sredi Sa-ronskega morja otok, podoben podkvi; to je Salamina, kjer se Je bojeval Eshil in kjer je bil premagan perzijski kralj Kserks; bolj proti Jugu, v smeri proti Korintu, v daljavi dveh stotin stadij, leži NemtJa, kjer Je ubit Herkul leva, čegar kožo Je kot znamenje zmage nosil vedno s seboj; tam v daljini, ob vznožju hribovja, leži Epidaver, kjer je rad bival Eskulap, in tam zadej Argos, domovina kralja kraljev. Na zapadu opažaš, oblita vsa od poslednjih Žarkov zahajajočega solnca, otoka Sam in Itako na koncu rodovitne sicijske doline in onkral modre črte, ki jo tvori morje, podobno oblaku. Ako na to pokažeš Korintu hrbet in pogledaš proti severu, imaš na desni Cte-ron, kjer |e bil izpostavljen Edip, na levi Levktro, kjer je premagal Epaminonda La-jcedemonce, In Platejo, kjer sta Aristid in jPavzanija premagala Perze. Bolj proti f;re-»dini, na koncu hiibovja, ki se razteza med Atlko in Etolijo, vid:š Helikon poraščen s cedrami, mirtami in lovorjem, in Parna s z nJega, s snegom pokritima vrhoma, med katerima izvira kastalski studenec, ki so mu muze podeliie čudotvorno moč, da postane vsakdo pesnik, ki pije iz nj?ga. „Da," Je dejal Lucij, „tvoja domovina je dežela, ki spominja na velike dogodke, in obžalovati |e treba, da ne hranilo vsi njeni otroci tako zvesto teh spominov kakor ti, mlada deklica; toda le potolaži se; četudi Grška ne gospoduje več s svojo močjo, bo vendar ^spodovala s svojo lepoto, in ni ga gospodstva, ki bi bilo milejše in obenem nepremagljivejše." Akta Je prijela za pajčolan, toda Lucij je zadržal njeno roko. KorinČanka se Je stresla, toda ni imela poguma, da bi Jo odtegnila. Čutila Je, kako ji je lahka megla zakrila oči, njena kolena so se Šibila, in naslonila se Je na murvino deblo, da bi se opirala. (Da||e} Biran IL „EDINOST14 St 21. V Trstu, dne 21. januarja 1913. „mesto italijansko** pomenja, da Je to mesto ustanovil Rim aa tej strani Alp, da |e to mesto proglašeno kakor italijansko po zakonih Julija Cezarja ia Cezarja Oktavijana. Torej ia zgodovino se sklicuje »Pic-colo". Pri Italijanih pa je bila Italija le zgolj administrativen pojm. Za Časa rimske republike je veljala reka Timava kakor meja Italije. Trst Je bil torej izven Italije, da-si je tu že obstajala rimska kolonija. Avgustus pa je preložil meje Italije do reke RaŠa, v sled česar se je Trst administrativno prišteval k Italiji. Nadallevaje naglaša „Plccolo", da dokazi o italijanstvu Trsta ne leže morda le — kakor bi hotel dr. Rybar — v kakih m j zejih, ampak to italijanstvo da se kaže v vseh pojavih javnega življenja tako preprečevalno, da ga ne more utajiti niti največji slovanski megaloman. Na to naglaše-vauje v laškem listu konstatujemo, da je bii Trst podrejen rimskemu pravu (Ju? romanum) in Je vsled tega užival večje pravice, nego večina italijanskih mest, ki so biia podrejena italijanskemu pravu (ius italicum). Na trditev „Piccola", da je bila skozi stoletja živa zavest o romanstvu mesta tržaškega, da so bile plemenite rodbine v Benetkah raenenja, da izhajajo iz romanskih družin Trsta, in da so cesarju Ferdinandu nadeli ime »imperatore del romani*, odgovarjamo: dokaz, da so tedaj dušill italijansko dušo, je zavezniška vojna, nesrečno končana za italike. Samo ob sebi umevno pa je, da Je cesarju Ferdinandu pripadal naslov rimskega cesarja, ker mu Je ta naslov pristojal pri vseh nJega narodih. Odločno pa nasprotuje zgodovini ako se hoče rimstvo identificirati z i t a 1 i j a n s t v o m ! Ku bi to odgovarjalo resnici, potem bi morala biti italijanska tudi Vindobona — naš cesarski Dunaj 1 1 „Piccolor se sklicuje tudi na veliki ljudski tabor na reki Rižani v Istri v letu 804, ki da so se ga udeležili tudi TržaČani in na katerem je duca Giovanni podal odposlancem Karla Velikega slovesno obljubo, da izžene Slovane, ki da so bili že tedaj v nadlego Italijanom — clves latin! — in ki so jim morda že tedaj — tako pripominja „Piccolo" v svoji nebotlčni nesramnosti — rezali trte I Kar se tiče tabora na Rižani, je pripomniti, da Je šlo tedaj za pritožbo le proti enemu plemenu poganskih Slovanov, ki Jih Je bii vojvoda Istrski pozval v deželo. SIcer pa jih niso pregnali, ampak spreobrnili so se h krščanstvu in so se izkazali potem kakor koristni podaniki. TržaČani pa niso bil1 cives Iatini, ker to bi bila degradacija nekdanjih rimskih kolonistov. Oni niso bili nič drugega, nego podaniki cesarja Karla Velikega in so živeli kakor taki dalje po rimskem pravu. „Piccolo" priznava, da tedanja zgodovina pač omenja kakega „selabus-a", ali „ CedejJ obfaz ž.ietJ ^ dd b, Je tako žalostno poginih j se sIjčae pred5tave prirejale večkrat. Saj so Spremstvo nosi seboj cel muzej turških j y veselje poirokom odra3Ulll ia __ dobro_ trofej; podnarednik-profesor se je obleke! v delnjm bl a,narlK Le t0 raorara povedatl turški plašč, da „ne bo na potu trgal svo- nekaterim fakozvaairn prijateljem ia prija- ,ega 11 80 D,aS da le J teijicam mladine, da jih nI bilo vidui v stalnih stikih z domovino ter da so se prilič o aedel}0 ' 1 nomirili Albanci, da-si so bfli besni v svo- »,'«,_ j , ^ -r Jem fanatizmu. Vojska je bog.to preskrbljena Maškarada pevskega društva Trst" z živežem, a mnogim ugaja5 morje, in m.lo *e vrši v soboto dne 25. t m v krasno podnebje „da so%ačel? počasi debeleti".; ^^^^^ S Je!' ie °vde^aven na Srbi so nam slikali mnoge vo ne sličice. rrančtSfca l. iporea je /eieza^aven na m- , „ s r xt t „„ »i^ ! kar posebno opozarjamo slavno občinstvo. Marko Vušković članom našega gle- j Vst0pnina prosta J daliŠča. Slavni umetnik, ki je gostoval na šentjakobska CM podružnica priredi našem odru toli sijajnim vspehom, je do- j v snhnt0 J dne 25 t v dvoran, društva" pri Sv. Jakobu CM ples. vupv^mui.1. v utuum., kuuuuijv ww*wui0-1 ndjLiuiic, Kim&ui ic iu a^iuu uiu&uu, vaiu-» * o ... « „1^-roV, ~rm.oK.om ia nitoi. u^io 1 mi-uiiev bo n^knj popolnoma novega za siml (Beneški republiki) gospodstvo nadtem|vaH neodvisnost obojnih na vse sirani, pa j v ^Ja*ob ln Je uPat,» da se bo si. občinstvo našim mestom, kako so začetkom 5. stoletja j obletavajo ti naši Italijani vse možne mo- ^^f^i^P^L^iTo r^Llnhnln^ 1 drage vo,Je odiva,° naiernu vabiIu> sai Sre eden Bonomov, eden rodbine Leo in eden j gotce na Dunaju, da tam intrlgirajo proti; ^f/^ H^nf^nmVnm ^ našo prekoristno družbo. m na Balkanu 1. 1912. Peti ia tega prezanimlvega dela, za « v«*.-. ., . ... .. . „ . ^ zanima najširša javnost nad vse, sebe! Celo L w J8 ^iu ^ hil objednem izšla v zalogi .Kat. bukvane-' beračilo pri ^Sl® iT * Mrljani. Ta dva, posebno pa prihodnji w1J*S jSSfS n «:5« se odlikovali po zanimivih sli- ^.SfcS « nlJSli^l. .h ^ ia vojnih dogodkov. ,e. S. nr JSnS™?°SL SS ne Nadaljni sešitki izidejo zopet v rednih te- gleda prezirijivo z višine dolj ampak z densk|h oresledkih. |emeljito znanje pisa- očesom ljubavi, ki hoče povzdigati villne,.) teijev-sirokovnjakov jamči za trajno vrednost onih iz Gluiiani-jev v Barceloni, da se Tr italijanskim posestvom stvo uničil grozeč upor Kranjcev, ki sojsnost" od Dunaia nas in vedno hrepeneli po tej lepi zeml,i. j preko svojih zvez z Itaiijo Priznaro bodi, ca je biio v Trstu v j istem Dunaju za pomoč proti nam! Gospod letu 1468. veleizdajalcev, ki so se šli po-; Ferri naj bi se bii torej se svojim rekrimi-nujat v Benetke, ni pa res, da veleizda|a | nacijami obrnil na drugo, njemu veliko bližjo pomenja obrambo italijanske narodnosti.; adreso Da pa so TržaČani hoteli priti pod Špansko, ■ reti nam nova nevarnost. Iz zgornje K" i i<.uvuui iiui'k.a pi li. [juu . IV" u>iu uu>a> uvrat iiwt». t<< t^UI iJJt , , i . i t it. , t, t . itijfc v-ju »ojoru v |aiUWI i. ' -------* to se daja oojasniti s tem, da so menili, okolice smo prejeli: Po naši zgornji okolici ?dor. !? i i X1 J , u J , JJ v 'tega dela. Naročniki se lahko Se vsak čas da se bodo pod varstvom tedanje se razširja gias,_da hočejo mestni gospodarji brat L"? t--. " iP'1'®^ nakar se jim dopošljejo že izišli velesile Španske mogli najbolje bra- tudi na naših Opčinah ustanoviti laške od-niti pred svojimi benečanskimi so- delke na tamkajšnji šoli. Pred kakimi tremi vražniki. * tedni je moral izginiti napis na šoli, sedaj TržaČani so torej smatrali Benečane P* hočejo kar italijansko šolo. za svoje sovražnike I Mari tudi to zgodo-' kdo jo zahteva ? To ravno Je grenko, Seja mestnega občinskega sveta j*e sešitki vrši danes zvečer ob 7. Daevni red: 1. Či-j Družbi sv. Cirila in Metoda Je potanje zapisnika zadnje seje. 2. Nadaljevanje 1 sjaia moška podružnica v Ribnici med dru-razprave o mestnem proračunu za 1. 1913. ! gjm zfcjrko K 21— mesto udeležbe pri Literaren sestanek v .Matici Slo- Dogrebu pok. pesnika Ant. Aškerca. G. vinsko dejstvo podkreplja „PfccMovo" trdi- boli. Par revnih južnih železničarjev — venski' Drugi letošnji literarni £e-:tanek bo Wan Kralj je nebral povodom poroke gdč. te v, da je Trst skozi stoletja vedno ohranjal kajžarjev in pa poljski čuvaj iz Banov. Na- v „Matici Slovenski" (Kongresni trg 7) v JoŠke Kr^lj iz Slišnega pri Nabrežini z g. ži-7o zavest o svoji pripadnosti k italijaa-. stavili so Jim vabo, dobili so navodila in soboto, dne 25. t. m. ob 6 zvečer. Na i. Marušičem za C. M. družbo 6 K. Mhdo- stvu ? I (Zvršetek pride.) bo nabrano zadostno Število, začno z. dnevnem redu bo program za „Pievode iz porončencema: na mnoga, mn. ga leta I --delom. In to se hoče ugnezdlči v vasi, ki svetovne književnosti". I. Kako naj bi se Navdušenemu rodoljubu: hvaležen živio 1 ^Invalrnv na krnnn se p° zavednosti, ki ima številno vzdržala evidenca o vseh že izišlih prevodih? Pri lovski večerji v Cerknem na Gor?škem Oiuvcmuv lla. l\i UIIU. narednih društev, lepo razpredeno organi- II. Kaj naj bi se preved o a) iz slovanskih Je nabral g. Gajdrov Polde za dr« žbo K Slovenssy Tyžde.inik", glasilo ogrskih zaojo, nad katero Je čil S^kol razpostri literatur (bo?garske, ruske, poljske, češke)? 360. Ljubljanssa kreditna banka pisala Apel Slovakov, priobčuJe z ozirom na predstojeČo svoje krila in naši podružnici CM družbe b) Kaj iz drugih literatur (angleške, fran- po naročilu in za račun gdč. J j* pme Ru- U soboto 25. jon. ob 9 zvečer HASKERADA m. društva „Trst". V Trstu, dne 21. januarja 1913. „EDINOST" št. 21. Stran III. sove, Shef»ley. Rtctory, Hcrts družbi v dobro K 613. Društvo svoboftonslielnih slovenskih akademikov na Dunaju „Sava* je ob svcji desetletnici izročilo akademiški CM podružnici na Duaaju svoje jubilejno darilo .Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubliani- v znesku 300 K. — Kr. profesor v'p. Anton Hižič na Lunovcu plača 3 obrok 20 K za svo| kamen. G. Ladislav Bevc, cand. ing. in predsednik akad. CM podružnice na Dunaju je poslala 25 K, predzadnji obrok za obrambni kamen Št. 584 na ime: Dunajski slovenski tehniki. Ženska podružnica v Ormožu Je poslala družbi znesek 60 K, kot prebitek igre „Divji lovec* in tombole prirejene dne 6. I. 1913. Hvala I , r Dal|e je poslala podružnica v Skcfji Loki K 139'16, med te je vštetih K 52 odkupnine od novoletnih voščil. — G. dr. Fr. Novak, odvetnik v Ljubljani je poslal družbi CM 50 K iz kazenske poravnave M. R. ca Jože J. vsoto Je plačal toženec v plačilo za odpu5čen|e žalitve. Tudi g. R. L. Je izročil CM družbi 50 K, da mu je odpustil žaljenje blagosrčni g. F. M H vala I Dar Iz Amerike. G L. Schvventner, trgovec v LJubljani je Izročil družbi CM 5 K, katere jej je daroval rev. J. Judnič, Lead-ville, Col. G Fr. Telban je poslal 48 K čistega prebitka od veselice v Sovodni dne 5. t. m.; odsek telovadnega druStva „Sokol" v Semiču je poslal Družbi čisti dohodek zabavnega večera na dan sv. Štefana, ki se Je vršii pri bratu Klandru K 52 30. Iskrena hvala ! Novo društvo. Namestništvo Je vzelo naznanje pravila novega društva „Mladino-ljub", društvo za varstvo in podporo slovenske mladine" s sedežem v Gorici. Slovensko gledališče. V četrtek zvečer ob 8* 15 se prvič na našem odru uprizori nova zabavna burka v treh dejanjih „NEBESA NA ZEMLJI*. Ta burka spada med najlepše novejše vesele stvari, ki so spisane v poslednjih letih. Predstava je za abonente B. Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni. _ Tržaška mala kronika. Trst, 20. januarja. Samoumor. Včeraj je našel neki ribič v bližini svetilnika v morju moško truplo, ki je Pilo že precej nagttito. V utopljenem S) spoznali 45letnega uslužbenca državne železnice, Ivana Sila, kt je stanoval na Šalita di Gretta št. 136. Sila so pogrešali že celi mesec. Očividno je šel sem v smrt. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Poštna tatvina v Inomostu Aretacija v Trstu. Meseca decembra 1. 1911. je bila izvršena v poštnem uradu v Inomostu na Tirolskem tatvina, pri čemer Je bilo ukradenih 1850 K. Dne 24. Januarja I. 1912. pa so trije lopovi, preoblečeni v poštne uslužbence, ukradli znatno večjo svoto v istem u adu, namreč nad 17 000 K. Dva so tedaj aretirali, tretji pa je izginil. Aretirana je bila tedaj tadi poštarica Josipina Baumgartnerjeva, ker so jo imeli na sumu, da je bila sporazumljena s tatovi. Njen brat, 361etni Karel, Je uslužben kot of'-cijant pri tukajšnji pomorski vladi in stanuje z materjo Marijo, staro 54 let, v Rojanu v ul. S. Ermacora št. 1. Dne 12. tekočega meseca se je Josipina Baumgartnerjeva usmrtila v zaporu v Iaomostu in njen brat Karel se Je na tozadevno vest nemudoma odpeljal v Ino-most. Na podlagi brzojavke inumoške policije, ki je zahtevala aretacijo sina in matere, češ ker sta tudi osumljena, da sta sokriva one tatvine, je naša policija hotela aretirati Karla Baumgartnerja in njegovo mater, toda Karel se je, kakor rečeno, že prej odpeljal Inomost. Aretirana je biia torej samo Marija Baumgartnerjeva. Pri hišni preiskavi so našit ooširno korespondenco, ki so jo zaplenili. Marija Baumgartnerjeva je bila v Inomostu že enkrat aretirana in je bila dva meseca v preiskovalnem zaooru, nakar pa so Jo izpustili. Zaradi žaljenja Veličanstva. Snočl ob 7, ko |e prispel iz Milj parnik „Epulo*, je bil aretiran mizar Anion Duša, st£r 52 let, rodom iz Tolmina, stanujoč v ul. delle Sfctte Fontane št 18, ker se Je žaljivo izrazil o cesarju Zaradi javnega pohujšanja. — Na Borznem trgu Je bil snoći aretiran brezposelni 431etnt Josip Panzera, stanujoč v ul. čelie scuole israelitrche Št. 2, ker se ie slefeel skoraj do nagega. Kakor se zdi, je Panzera nekoliko slaboumen. Razgrajoč. Anton Štrukelj, star 28 let, iz KraŠnje na Kranjskem, dninar, stanujoč v uf. Rlborgo št. 35. je včeraj na vso moč razgrajal po javni ulici. Ko ga Je stražnik opomnil, naj miruje, se je Štrukelj zakadi! vanj in ga skušal vreči na tla. Bil Je aretiran. V tolerančni hiši v uilci Fortino št. 3 so izzvali sinoči precejšen polom. Mudil se je namreč tamkaj 291etnl tesar Peter Ra-gusln, doma iz Vižinade, pristojen v Moto /un, stanujoč pa v Šalita al fonte št. 4. Ragusin se le spri z aeko tamoiojo žensko, Ivano Vočerićevo, U ]o Je končno tudi udaril, da Jo Je ranil. Ragusina so aretirali. Nasllea tat. V gostilni „Ai due melll* je 34letni ribič Ivan Furlan, stanu v ul. dti Capitelli it. 28, sinoči ob 9 ukradel nekemu Ivasu Magrisu, stanujočemu v ul. Cavezze«! St. 5, robec, v katerem je imel Magris zavitega za 10 K drobiža. Ko le nato pobegnil, Je izgubil med potoma 4 K. Policaj ga Je dohitel in aretiral. Društvene vesti, Telovadno društvo „Sokol* ▼ Trstu, vabi na svo| redni letni občni zbor ki se vrši v soboto, dne 25. t. m. ob 8 zvečer v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Poročilo načelnika. 6. Določitev članarine. 7. Volitev odbora. 8. Volitev zastopnikov za župni ozir. zvezni občni zbor. 9. Slučajnosti. V slučaju nezadostnega števila udeležencev, se vrši pol ure pozneje v smislu pravil drugi občni zbor z istim dnevnim redom, ki sklepa ob vsakem številu navzočih. Za odbor Telovadnega društva „Sokol" v Trstu: Dr. Otokar Rybaf Dr. Ern. Rekar starosta. tajnik. Zveza JSŽ. Nocoj ob 8 izredna seja osrednjega upravnega odbora z zelo važnim dnevnim redom. Seje naj se udeleže vsi odborniki, namestniki in člani nadzorstva. Pevski zbor „Glasbene Matice" v Trstu. Danes vaja za moški zbor. Občni zbor kol. društva „Balkan* se bo vršil v nedeljo 26. januarja, ob 3.30 popoldan v Konsumnem društm v Rojaru po društvenih pravilih. Isti dan se vrši plesni venček. Odbor se nadeja od članov in prljateliev društva velike udeležbe. Pevski zbor društva „Strosmayer* v Trstu. Danes zvečer ob 9 pevska vaja v društvenih prostorih ul. Sv. Frančiška št. 2. Prosim točne in polnoštevilne udeležbe. Novi pevci dobrodošli. Pevovodja. Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima v četrtek, 23. t. m. ob 5 popoldne sejo v ružtveni sobi. Plesni venček šentjakobske „Čitalnice* se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 26. t. m, in ne v soboto 25,, kakor že Javljeno. Na tem plesu nastopi prvič društveni orkester. Začetek ob 6 uri pop. det organizacija« Socijalno - demokratska „trdnjava* padla ! Ustanovni občni zbor podružnice NDO v Sv. Križu. Do danes je veljal Sv. Križ za socialistično trdnjavo. V nobeni drugi okoličanski vasi ni mogla dobiti tal italijansko nacionalistična „internscijonala", samo v Sv. Križu so se oprijeli te ideje razni renegati so jo začeli razširjati. Marsikaterega poštenega .^ S0UDN0: m :ELEGANTNO POHIŠTVO RAFAELE™ ITTALIA TMT - VIA MALCANTON - TUH Mnenje josp. dr.a 0. Urmanova u Rachouem Gosp. J. SBRRAVALLO Trst. Izdelek Serravallovo Kina, vino z železom ml je dalo izvrstne uspehe pri malokrvnlh bolnikih po malariji. Ta bolezen je v naših obdonavsklh krajih jako razširjena in konvalescenti vdobe v Vašem izdelku imeniten krepilen pomoček, ki obnovlja rdeča krvna telesca, katera uničujejo Laveranovi parasiti. RAC H O VO, 26. oktobra 1909. Dr. V. Urmanofj. G. Ferluga ■ Trst via Barriera vecchia 31 priporoča velecenjenemu občinstvu svojo —— slaščičarno — vedno oskrbljeno s svežim blagom, vseh vrst slaščic in konfeture. — Vsakovrstni likerji in vina v steklenicah CENE JAKO ZMERNE. POSTREŽBA TOČNA Sprejema vsakovrstna peciva. HT" Trgovina razne PERUTNINE v bogati izberi. Zrst, ul. Canpanile št. 15. - Tel 759. Purani, goske, race, piščanci, Štajerski In domači, pouhard. — DIVJAČINE: zajol. srne, Jerebloe, skalne Jerebice (kotornl), fazani. Čajno maslo In Jajoa. Vse po ceni, da se ni bati nikake konkurence. UMETNI ZOBJE PMMitnJ« ZOBOV Izdiranje zebev hm = vsake bolečine = Dr. J. Čsrm&k V. Tuschtr zobozdravnik konce*, zobai tefeafr _TRST — ulloa dslla Catsrma itev. 13, II. n Nov velik dohod oblek za moške in dečke za jesen in zimo v dobroznani trgovini Alla Citta di Trieste ul. Glosufc Carducci St, 40 (bivša ul. Torrente) kjer dobite obleke, suknje, remglane, površnike, kratke suknje s krznenim ovratnikom, plašči iz pravega tirolske a sukna za dež, Velika izber delovnih oblek, hlač, srajc. spodiyih srajc itd. itd. Velikanska zaloga inozemskega in domačega blaga. Sprejemajo se tudi naroČila po meri. Vse po ne erjetno nizkih cenah v trgovini Alla Citta di Trieste ul. Ghosufc Cardmei St. 40 -" v Umetniški predmeti kipi, sijajno opremljeni, namizja vsaka vrste; umetne cvetlice in palme, fantazijske opreme in perje za klobuke in mnogo drugih lepih stvari za darila ob vsaki priliki. Prava razprodaja, cene najnižje. Obrnite se na trgovino Piazza S. Giovanni št. 3. Nova slovenska trgovina izgotovljenih oblek ter domačega in inozemskega blaga za moške obleke MARTIN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19 Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka. Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne. Moderno železne ograje " za vil« (ivtroa), vrt*, Uvarn, dvarlife, prMtvra za taaa Hi. Haatrovan ksteiog itr* 104 brezplačno. JKoo Industrijo alpskih dežel" Ferd Jettltsch's Sčfine - KlBSenfnrt. Stalni zastopnik v Trstu. Podminica tovarne v Gradcu, Goatingen Maut j podružnica tovarne na PuDfnu IV/1 PrissgBSse 29. Tel. 4144. ■ UVKVftCK* K VVKKVK 9 žrebanj na leto a sledečimi glavnimi dobitki in sicer : po lir 30.000 in 15 OOO, I po frk. IOO.OOO, 75.000 In 20.000 In I po K 30.000 in 20.000 nudi, poleg mnogih postranskih visokih dobitkov, naslednja priporočljiva skupina : 1 srečka ital. rudečega I 1 srbska drž. srečka I 1 srečka dobrega križa iz 1. 1885. | iz 1. 1888 | srca Jćsziv iz 1.1888 Prepuščamo to skupino srečk proti gotovini po dnevnem tečaju ali pa na 50 mesečnih obrokov po K 3*50 s popolno igralno pravico, na podlagi zakonito izstavljene prodajne listine, takoj po vplačilu prvega cbroka. — Nadaljne obroke Be vplačuje potom poltnih položnic. — Izkaz vseh drugih skupin ali posameznih srečk pošlje na zahtevo Narodna posojilnica in hranilnica v Trstu, Nova ulica št. 13, II. nadstr. Stran IV. „EDINOST" St. JI. V Trstu, dne 21. januarja 11)13. Slovenca' U je čutil narodno, so potegaHt na svojo stran. Z eno besedo rečeno: Sv. KriS Je bil do danes rdeč. Toda razmere se se izpreminjafo. Narodna Ideja Je začela prodirati povsod, Slovend so začeli spoznavati I Izpre-videli so, da Je odpadnik fe tiiti, k! ima zaprte oči, ki Je neizobražen, ki živi v temi nevednosti. In tako gremo naprej, boljši bodočnosti naproti, dobrovedoč, da se nahajamo na poti, ki vodi navzgor. Marsikdo se Je čudno spogledal, ko Je čital pred kratkim v „Edinosti", da namerava ustanoviti NDO podružnico v Sv. Križu. Še bolj pa Je vzrastlo začudenje, ko Je prinesla „Edinost" poročilo o prvem zborovanju NDO v Sv. Križu, na katerem se Je v ta namen tudi izvolil pripravljalni odbor. Zlasti pa je to jezilo socijalne demokrate, ki so se na raznih shodih zadirali v NDO, češ Še Sv. Križ nam hočejo vzeti, še tam hočtjo razširiti „narodnfaške" nauke. Poudarjali so seveda, da se NDO kaj takega ne bo posrečilo. No, in sedaj, ne vemo, kaj bodo rekli, ko so izprevideli, da ni tudi v Sv. Križu mogoče preprečiti razvoja NDO. V nedeljo popoldne Je bil sklican ustanovni občni zbor podružnice NDO v Sv. Križu. Zbrali so se ob napovedani uri v gostilni g. Košute zavedni Slovenci iz S?. Križa v naravnost ogromnem številu, tako da je bil prostor, kjer «e Je imelo vršiti zborovanje, mahoma nabito poln. Na občni zbor so prišli vsi stanovi v Sv. Križu: kmetje, kamnoseki, ribiči, razni drugi delavci, uslužbenci, učite ji — pa tudi Ženstvc. Zastopana so bila na občnem zboru vsa narodna društva. Točno ob 2 in pol Je otvoril občni zbor predsednik pripravljalnega odbora, g. Martin Magajna in pozdravil navzoče. Tržaško NDO so zastopali dr. Kisovec, strok, tajnik Brancber in Pregarc kct zastopnik najmočnejše strokovne organizacij«, združene, v centrali NDO. — zidarske sku pioe NDO. Kot prvi govornik Je dobil besedo g. Pregarc, ki je govoril o bojih, ki so se vršili preteklega leta med zidarji, ki pripadajo NDO, in med socijalnim! demokrati. Z vso silo so vrgli socijalni demokratje na na-rodno-čuteče zidarje, a so doživeli pri tem boju velik poraz. — Zmagala Je NDO. Predsednik Je na to podelil beiedo bivšemu predsedniku centrale NDO, g. dr. Kisovcu, ki je seznanil navzoče najpoprej z idejo, ki Jo zastopa NDO, potem pa kako se dandanes vsi stanovi združujejo, zlasti pa podjetniki, ki ustanovljajo podjetniške organizacije, razne konsorcije itd. Toliko bolj potrebno Je, da se združijo v močno organizacijo delavci, ki so največji trpini in ki so tudi najbolj brezpravni in se Jim gode največje krivice. Pred petimi leti se Je ustanoviia NDO, katere glavni namen je, da brani interese slovenskega delavstva, da zanj nastopa odločno, predvsem pa, da preskrbuje dela domačemu delavstvu. Slov. delavstvo se je začelo, vi-devŠi, da je povsod prezirano in zapostavljeno, pridruževati NDO, ki je začela vedno hitrejše naraščati. Videlo je tudi, da zasedajo tu v Trstu najboljša mesta renlikoli, da Je na tisoče in tisoče renjikolov zaposlenih, ko morajo biti slovenski delavci, avstrijski državljani, ki imajo tu predvsem pravico do dela in življenja — brezposelni in da je temu na|več kriva socijalna demokracija, ki stoji na stališču: Italijan in renjikolo — delaj, slovenski delavec pa — stradaj 1 Govornik je vse to tudi prepričevalno dokazal, ko se Je bavil z zidarskim gibanjem in z gibanji v raznih drugih tovarnah, zlasti pa v prosti iuki. Dokazoval je, kako skrajno krivično postopajo socijalni demokratje v „zavarovalnici proti nezgodam", v okrajni bolniški blagajni In kako krivično so postopali v zidarski posredovalnici dela, ki so jo ustanovili nalašč zato, da potom nje importirajo renjlkoie. Toda to slovenskim zidarjem Škodljivo posredovalnico smo razbili, nastopali smo ostro, pritiskali smo na obrtno oblast, na c. kr. namestništvo itd., da se nam Je to posrečilo, In šli smo naprej ter si sami ustanovili posredovalnico dela, potom katere bo dobivalo službe naše slovensko delavstvo. NDO costoji zato, da pribori dela našim l|udem, da brani interese naših ljudi; da bi pa naii ljudje, ki so tu doma, stradali in trpeli, da bi se Jim godile največje krivice — tega pa ne bomo dopustili, ampak bomo s svojo močjo, z združeno močjo nastopali proti škodljivcem našega tako zatiranega slovenskega delavstva 1 Govornik je nato omenjal razna velika gibanja, ki Jih Je imela NDO v svrho zbclj sanja stanja slovenskega delavstva. Posebno pa je zavračal očitanja, ki prihajajo s strani socijalnih demokratov, češ, da NDO ne nastopa proti slovenskemu podjetništvu, ker |e narodna, in Je navajal, kako Je NDO že neštetokrat nastopila ne samo proti tujerodnemu, ampak tudi proti slovenskemu podjetništvu in Je imela pri tem tudi uspehe. Priborila Je delavcem čestokrat povišek na plači in skrajšanje delavnega časa. Govornik (e nato prišel na ustanovitev podružnice v Sv. Križu, govoril o tem, kake naloge bo imela ta podružnica, kako bo morala skrbeti za vse stanove, ki bodo v njej združeni, jih podpirati in jim priboriti boljše življenje, ter je končal svoj govor pozivl/ajcč navzoče, da se tesno oklenejo edine organizacije, ki res zastopa interese Jugoslovanskega proletarijata „Narodne delavske organizacije". Govorniku so zborovale! neprestano pritrjevali in viharno ploskali, kar dokazuje, da Jim je govoril res iz srca. Nato Je govoril strok, tajnik Brandner, ki |e predvsem razpravljal o tem, v katerih razmerah se Je nahajalo delavstvo takrat, ko še ni bilo delavskih organizacij, kc so bili delavci še neorganizirani, kako dolg delavni čas Je bil takrat, kakšne majhne plače so prejemali delavci in kako silno so bili preganjani in izkoriščani. Nato Je prešel v sedanjo dobo, ter govoril o raznih delavskih organizacijah. Lahko obstoji več organizacij, toda vse delavske organizacije morajo biti edine v enem, namreč v boju proti organiziranemu kapitalizmu. Govornik Je tudi dokazoval, kako izvajajo v tem cziru solidanost soc. demokratje, ki so že neštetokrat odklonili skupen nastop z NDO. Po njihovi krivdi torej ne more priti delavstvo do boljih razmer. Navajal Je za vzgled gibanje v čistilnici petroleja, pri Lcydu, v tehničnih zavodih itd. Zavrnil Je tudi očitek krurairstva, ki ga socijalni demokratje. NDO vedno predbaci-vajo, ter dokazal, da so krumirjl oni sami. NDO Je bilo vedno pripravljena za skupen nastop in bo tudi zanaprej; zaradi tega Je predrzna laž, če se Je| očita kaj podobnega. Nato Je razlagal govornik pravila NDO, njen pomen in namen. K besedi se Je oglasil tudi g. Matija Sedmak in poživljal k energičnemu delu, ker le na ta način se more podružnica NDO v Sv. Križu vspešno razvijati. Po končanih poročilih, ki so bila sprejeta z velikim navdušenjem, Je bil Izvclfeo enoglasno sledeči odbor podružnice: Jožef Košuta, predsednik, v odbor pa: Kristjan Tence, Martin Magajna, Angel Košuta, Ivan Furlan, Janko Sedmak, Matija Sedmak, Martin Košuta, Ivan Bogateč. V nadzorstvo: Štefan LeopuŠček, Josip Tence, Nazarij Križ-man. Pregledovalcl računov: Jožef Šulčič, Jernej Sedmak, Franc Purič. V odboru so torej najboljše moči in podružnica mora z ozlrom nato — napredovati. Nadalje *o bili izvoljeni za kongres NDO, ki se bo vršil meseca februarja, sledeči zastopniki, ki bodo zastopali na kongresu podružnico „Sv. Križ*: Jožef Košuta, Viktcr Vizin in Štefan LeopuŠček. Za strokovno komisijo NDO sta bila izvoljena: Lovr. Sedmak in Ivan Tence. Istodobno, ko se je vršil občni zbor NDO, so zborovali tudi socijalni demokratje In sicer v gostilni g. Magajne. Njihov shod, na katerem sta govorila neki sodrug Golouh in Regent, je bil zelo klavern. Nekateri člani pripravljalnega odbora podružnice NDO so prejeli pisma iz tržaške kavarne „Union", v katerih so jih naprošali sodrugi soc. demokrati, da naj ne delajo za NDO. Naj še omenimo, da so se zbrali nekateri sociji spodaj na cesti in so bili močno poparjeni. Podružnica NDO v Sv. Križu Je torej ustanovljena. Rdečo barvo, ki jo Je imel Sv. Križ do sedaj, Je izpodrinila modra. Živela ♦Narodna delavska organizacija" v Sv. Križu 1 Živeli zavedni Križani I Naša pot gre — naprej — do končne zmage! Slovenski odvetniški uradniki v Trstu. Vabljeni ste na sestanek, ki se bo vršil Jutri, v sredo, ob 7 zvečer v dvorani NDO> ul. Sv. Frančiška št. 2. Na sestanku se bo govorilo o poročilu, ki ga je naznanilo tajništvo NDO. „Društvo odvetniških in notarskih uradnikov" s sedežem v Celju. Pričakuje se obilne udeležbe. Vesti iz Goriške. V Tomaju so nabrali naši mladeniči oo vasi 30 K za svoje domače fante vojake, ki se nahajajo ob mejah. Denar se je odposlal direktno na naslov nabirancev. Mnogo se Je zapazilo pri tem dobrosrčnih Ijud?, a mnogo tudi trdosrčnlh, posebno takih, ki jim štorklja ni prinesla otrok. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na dražbi, ki se bo vršila v sredo, One 22. t. m. od 9 do 12 dop., se bo prodajalo: avtomobilski voz 7 HP z dvema sedežema, originalni kosi platna in šifona, ženske srajce, predpasniki, desertni servisi za 6 in 12 oseb, oprema spodnjih hlač in srajc v barvastih batistih. Od 3 do 6 pop.: velika množina krožnikov, kozarcev, posode, cilindrov, šolnikov, tas, vrčev, steklenic, svetiljk, čašic, železnih piskrov, čajnikov, kozice, noži, krtače, velike steklenice, jušniki, lopate za vrtove in drugo drobno blago. Hovo bonsumno flruJtuo Trst, ul. Lazzaretto veccliio št 31 priporoča svojo gostilno Toči izvrstna vina : dalmatinsko, istrsko in belo vipavsko. Gorka in mrzla jedila. Dobra kuhinja. Točna in cena postrežba. SLOVANI DOBRODOŠLI 1 rUHUlEIBKlHBBSbiaBH Ljudska urama BOGOMIL PlhO l Trst, ulica VIncenzo Belllni št. 13 Ciasprin esrtTi it. iit«ia torezi) pAy M j« iagubil dna 13. t. m. na Trstenika ■ i&v it 553 Grete. Kdor gs najde, dobi primerno nagrado.__1 Vraiom hišo z Trtom in -vinogradom VldJClfl v Barkovljah. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti._152 I cnn tiolilfn n0T0 meblirano sobo odda LUpU, VOH Kil, slovenska družina d*em ali trem gospodom. Artisti 10, II. 153 No finriclfpm T lepem trgu, kjer je veliko HUI loncillj vojaškega in civilnega dela, se proda čevljarska obrt. Ima tudi pravico prodajati j čovlje po sejmih. Delavnica je sredi trga ob pro- j me mi cesti, dva stroja, popolnoma nova, različne oblike kopit, skoraj nove, več Čevljev i« tovarne, različnih mazil in napetnikov iz gumija. Omenim, da je jako potreban dober mojster v tem kraja. Ne zamudite te prilike, ker so redke. Naslov pove iMe^Mnr-i ioseratni oddelek Edinosti pod 3t. 143. 148 £ £3 H H H H H H ^ Uanriolnnua drevesca kupim. Kdor jih ima mauuumu va naj posije svoj nasSov ca Inseratni oddelek Edinosti. 175 Bogat izbor ur, verižic, orratnlh || verižic, uhanov, pr- g^ staiiOT, zapestnic itd. g^j Konkurenčne cene. ^jjj Moderne spalne sobe t^SSS de!o izdeluje M. Majcen, miaar, nlica Belvedere 2fe, ogel Torquato Tasso. 257 l/llhir&fcl/n posodje, popolno, iz aluminija, za l\UIII JfJoMI K 35 —, železnina, se prodaja u! Ca^erma 14. Umberto Cesca. 13 Kostimi ra ma*kerade*novi' se-?°80' št. 9, I. desno. jujejo po nizkih cenah. Ulica Chiozza 133 Pael#Q divka s mater&k. knrsem pr. o misto k UDOKd k vet3. dit. aueh pani k ruce by ee mthla naučiti nemČine. Lask. nab. pod „K. B. 125" restaDte Triest 5. HO Steklenice lJt lit. in "/B bt. vsebine, od kisle vode, različne vrste, 12.000 komadov, od 10 komedov naprej po 5 do 12 vin. steklenica zaradi nabave drugih enotnih vrst: razpošilja proti po-zetju Tolstovrška slatina, pošta Guštanj, Koroško. 138 0 pustnem času Si^PS^jVSS v Trstu in Gorici na željo občinstva do 10 zvečer Posnetke po 7 zvečer je treba prej naznaniti. 4449 Nasproti se v n°v* ^*^*> Via ganiti 16. prost vhod. Naslov pove vratar 144 Moderne sobe za novoporoČence, nepoli- mramor, nova, ki je stala 9S0 kron, se proda zaradi odpeto vanja za E 500. Ul Risorta 7, I levo. 146 ■ Zahtevajte povsod f,speciJilr.o mazilo za čevlje" LUN Neđos gljivo. - Bres daha. Najsvetlejie. Bres škodljivih prlmeai. Se ne anii. Vzdržuje nanje mehko. — Zavračajte ponaredbe. —— J" o, Zaloga izdelanih oblek ^ Velika izbera vsakovrstnih oblek za gospode in detke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. Specijaliteta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ NA OBKOKE! Zmerne cene! ♦ Adolf Ko sto ris Trst, ulica S. Giovann! št, 16, I. nad. zraven „Bufiet Antom ". — Telefon 251, Rim. II :: POZOR I Skladišče se nahaja v I. nad. :: Prva slovenska mirodilnica v Trstu fllojz Saletelj ulica Carradorl 18, v bi žlnl gostilne NDO Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo, iss Miti ii s stanovanjem v Kamnika na Gorenjskem (prej la^t tolarskega mojstra J. Stareta), z moderno urejeno delavnioo za kovaško, kolarako in sedlarsko obrt, — v kateri so te obrti že dobro vpeljane, je pod ugodnimi pogoji na prodaj. Poslopje je porabno tudi za vsako drugo obrt. Naslov pove Ins. oddelek Edi- __ _ 1"! nosti pod št. 127. lmMl\ je dobro ohre- j.n moć^n brekvoz (Jagii-wag* n z 11 sedeži. — A. DOMICELJ - RAKEK. Na prodaj S Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke G usto Pilottifu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteta: ladijske svetiljke Po-goda in škatlje is bele in kamno-barvne pločevino. Žlebovi, cevi in zidae cblcge iz vsake snovi v kosih po 2 m (brez zvezave). !! Li T7. 1 m I [r. 31=3 G ANTON BARUCCa MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica Saa jFrancesco 8'^ssisi 2, Specijalist za popravljauje roulet na oknih. Na željo ae menjajo pasovi in zmetl. Jax6l za papoln« del« In le oe b«|i konkurence. IIr. Pecnik Dr. PETSCHNIGG £rst, via S. Caterina štev. t. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni t 8—9 In 2—3 in Specijalist za kožne !n vodne (spolne) bolezni: 11%—1 In 7—7 .. M. Trst. CA 8] Napredek vede! Najenergičnejše in gotovo se zdravi sifilis s svetovnim sredstvo n = IOET7BIN GASILE Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se uretralna zoženja, prostatitis, uretritis in meh. m « i • katarji korenito ozdravijo s *OM©LX OAS11G Konfeti Caeile urejajo uriniranje, ne da bi Dilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge), popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogoBto uriniranje ; edini korenito ozdravijo uretralna zoSenja ( ro-s tati ti 8, uretritis, cisti tis, mehurae katarje, kamen, nesposobnost za zadržavanje urina, aluzaite tekove itd. — &katlja konfetijev Casile K 4'—. Iombin Caeile, najboljSe protisifilitično in poživljajoče krič stilno sredst o, ki bo aporablja z uspehom proti sifilidi, aneaiji, impotenci, kostoboli, isnias. vnetju iler, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, steriliteti, neurasteniji, euer^i eu razkrojevalee urinove kiseline itd. — Steklenica Jorubioa Casile K 3*50. VbriMganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis urp-tretis, endometritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizga ica Casile K 3 50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno SerravaHo za g. Oa«ile Trst. ki poda odgovor z obratno poŠto zaston^ in z vso rezervo. Priznani medicinalni iz elci CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. UlW V Trsti: larifl Laii. UKana StrrmiiO. •N.