Poiifični ogled. Jugoslavi]a. M naŠi državi imamo trajno ministrsko krizo. Dosedanji miniatrski predsednik Milenko Vesnič je dobil od vladarja naročilo, naj aestavi novo vlado^ Najnovejša poročila pa javljajo, da se mu ni posrefiilo in je že vrnil vladarju avojo nalogo. Dvoje najmočnejših strank, radikalci in demokrati, se ne morejo aporazumeti med sabo. Sporazumeti se ne more1q predvaem v vprašanju izvoza. Demokrati hočejo, naj bo izvoz v tuje države proat vsakomur, da bi imeli dobiček aamo veliki kapitaliati, takozvani izvozničarji. Radikalci in ž njimi naša stranka, pa hočejo, naj se vrši izvoz potom poljedelskili zadrug in pod irlržavniin nadzorstvom. Pri celi krizi gre torej demokratom predvaem za laetni žep, za dobiček demokratskih kapitalistov. Na KoroSkem je pričela poslovati takozvana antantna misija in pripravljati za glasovanje. V Celovca so 86 nastanili zaatopniki Anglije, Franoije in Italije, ki tvorijo takozvano glavno komiaijo. Podkomiaije ao v Borovljah, v Velikovcu, v Pliberku, v Doberlivaai, v Zelezni Kapli in v Rožeku. Nemci delajo z velikimi denarnimi sredstvi in z naailjem. Pa kljub temu bo zmaga naša, ako ae ne zgodi kakšna prav poaebna krivioa. iVMaribor je priapela antantna komisija, ki bo na Stajerakem natančneje določala meje. Stanujejo vsi skupaj v hotelu ^Meran", na katerem bodo sedaj plapolale zastave vseh zmagovitih držav, med Djimi oelo Japonske. Bnsiia—Poliska. M e d R u S i i n P o 1 j a k i divjajo nadalje boji v največjih razmerah. Poljske annade so poraŽene in ae umikajo korak za korakom z veliko odpornoatjo. Priznati se mora, da se ustavljajo Poljaki z .velikim navdušenjem in hrabrostjo, toda ruaka pre mofl je ogromna. Zarea Cudovito je, kako ao ruaki boljgeviki apravili na noge tako reliko bojno moč. Ruai se bližajo Varšavi od dveh strani, poljska vlaHa je iz Varšave pribežala v Krakov, v Galiciji se bije vzhodno od Lvova, približno tam, kjor so bili r zaoetku avetovne vojne Avstrijci tako strahovito tapeal, Telika in odločilna bitka. Antaota, ki je zapel- jala Poljake v to vojno, aedaj no6e ali ne more po magati in bi najraje, da bi šli v boj zoper boljševike drugi: Cehi, Jugoslovani, Rumunci. Seveda odklanjajo vsi take ponudbe. Italiia. iY državnem zboru je miniater zunanjiK zadev groi Sforza v avojem govoru o jadranskem vpraganju zahteval, naj se popolnoma uklonimo Lahu, in mu delamo še lepe komplimente. Mož se bode že preprifial, kako ird oreh je to jadransko vprašanje.