OSEBNI FOND IVA PIRKOVIČA
V SAMOSTANU PLETERJE
BORIS GOLEC
Ime Iva Pirkoviča v zgodovinarski srenji ni
ne širše znano ne posebej priznano. Pred šesti-
mi leti umrli Šentjemejčan je bil vse svoje ži-
vljenje predvsem nadvse plodovit publicist,
vešč opazovalec, zapisovalec in avtor števil-
nih raziskovalnih pobud. Po širini zanimanja
se je mogel meriti z njim le redkokateri sodo-
bnik, saj se je Ivo Pirkovič kljub zavratni bo-
lezni, ki gaje še v mladih letih za vselej priko-
vala na invalidski voziček, posvečal najrazlič-
nejšim strokam, od zgodovinske, arheološke,
filološke pa vse do ekološke problematike.
teoretične fizike in matematike. Kar zadeva
zgodovino, ga je mogoče šteti med ljubiteljske
zgodovinarje, takšne, ki se iz razumljivih raz-
logov neprofesionalnosti ne ravnajo ravno po
strogih cehovskih pravilih in merilih. S tem
pa nikakor ni mogoče trditi, da niso nekatere
njegove objave v strokovnem časopisju vredne
pozornosti in upoštevanja.
Ob smrti v jeseni 1985 je Pirkovičeva doku-
mentarna zapuščina ostala pri družini, ki je
vrsto let skrbela za težkega bolnika. Vedoč, da
se v metrih nakopičenega gradiva skriva še
87
marsikaj neobjavljenega, se je za njegovo pri-
dobitev kartuziji Pleterje zavzel njen nekdanji
prior pater Janez Drolc. S posredovanjem so-
rodnikov Iva Pirkoviča je samostan končno v
jeseni 1990 prevzel celotno ustvarjalčevo do-
kumentarno zapuščino v posest in upravlja-
nje. Na pobudo Pirkovičevga tovariša Jožeta
Pence in prof. dr. Petra Vodopivca s Filozof-
ske fakultete v Ljubljani smo jo v dneh od 12.
do 23. februarja 1991 uredili in inventarizirali
študentje zgodovine Matjaž Bizjak, Sašo Ger-
žina in jaz. Rezultat dvotedenskega dela v
Pleterjah je 45 strani obsegajoč inventar, ki je
v kseroksicopimi obliki na voljo uporabnikom
v naslednjih ustanovah: Oddelek za zgodovi-
no Filozofske fakultete v Ljubljani, Zgodovin-
ski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU v Ljublja-
ni, Arhiv Republike Slovenije, Zgodovinski
arhiv Ljubljana, Zgodovinski arhiv Ljubljana
- Enota za Dolenjsko in Belo krajino v No-
vem mestu. Dolenjski muzej v Novem mestu
in Belokranjski muzej v Metliki. Objava neka-
terih poudarkov iz inventarja osebnega fonda
Iva Pirkoviča v Kroniki naj služi predvsem
kot informacija širšemu krogu zgodovinarjev
oziroma uporabnikov ustvarjalčevega zbrane-
ga dokumentarnega in originalnega arhivske-
ga gradiva.
Historiat ustvarjalca
Publicist in krajevni zgodovinopisec Ivo
Pirkovič se je rodil 26. junija 1909 v družini
podeželskega obrtnika v Šentjerneju na Do-
lenjskem. Po šestletni osnovni šoli v doma-
čem kraju je obiskoval novomeško gimnazijo
in se leta 1928 vpisal na elektrotehniški študij
v Ljubljani. Kljub šibkemu zdravju se je vsa
gimnazijska in študentska leta vzdrževal sam,
obenem pa bil politično aktiven in zaradi le-
vičarskih nazorov od oblasti nemalokrat pre-
ganjan. Koje leta 1935, pri šestindvajsetih le-
tih usodno zbolel zaradi kroničnega revmatiz-
ma z ankilozo obeh kolkov, se je za vedno
odrekel študiju in se vrnil v rojstni kraj. V na-
rodnoosvobodilno gibanje se je vključil kmalu
po okupaciji, čakal nato v novomeškem zapo-
ru poldrugo leto na sodni proces, od tam pa je
ob kapitulaciji Italije odšel s tremi vozovi za-
plenjenega italijanskega divizijskega arhiva v
partizane. Na osvobojenem ozemlju v Beli
Krajini je deloval od začetka leta 1944 pri no-
voustanovljenem Znanstvenem inštitutu pri
SNOS-u, dokler ga niso jeseni istega leta po-
slali s posebnimi nalogami v osvobojeno juž-
no Italijo. Od novembra 1944 do maja 1945 je
bil najprej v Bariju tiskovni poročevalec, nato
pa kratek čas do julija 1945 tiskovni ataše pri
jugoslovanskem odposlaništvu v zavezniškem
Svetovalnem svetu za Italijo.
Po vrnitvi v domovino je stalno živel v
Ljubljani, kjer je zaradi 100-odstotne invalid-
nosti služboval do upokojitve leta 1965 bolj
formalno kot strokovni uslužbenec republi-
ških političnih organov. Sicer pa je z občudo-
vanja vredno marljivostjo in sebi lastno vz-
trajnostjo publiciral in zbiral gradivo z naj-
različnejših področij. Do zadnjega predan
deluje umrl 11. novembra 1985.
Historiat, vsebina in ureditev
fonda
Pirkovičev osebni fond je nastajal triinštiri-
deset let, od pomladi 1942, ko je začel v pre-
iskovalnem zaporu pisati dnevnik, pa domala
do smrti. Celotno predvojno gradivo in bogato
knjižnico je namreč uničila vojna vihra. O
originalnem in reproduciranem dokumentar-
nem gradivu iz časa 2. svetovne vojne lahko
sklepamo, da je prišlo v Pirkovičeve roke le
deloma pred osvoboditvijo, dobršen del pa
šele po letu 1945, o čemer pričajo mestoma
ohranjeni dokumenti. VeHka večina fonda je
plod ustvarjalčevega dela, pa tudi zbirateljske
dejavnosti.
Fond je po arhivski obdelavi urejen deloma
provenienčno, deloma pa smo se morali glede
na neurejenost in heterogenost vsebine odloči-
ti za pertinenčno načelo. Celotna ureditev je
tematska z decimalnimi signaturami, ki pred-
stavljajo kombinacijo tehnične in arhivske
enote v obliki mape in v nekaterih primerih
tudi ovoja.
Po stopnji obdelave bi mogli razdeliti fond
na tri dele. Neenotnost obdelave gradiva sta
nam narekovala dva razloga. Prvič gre za pre-
cejšnjo količino gradiva, ki ga je že Pirkovič
sam namenil na odpad. Drugič smo sklenili
odbrati in popisati gradivo, ki ima po našem
mnenju večji pomen za strokovno javnost.
Tako so podrobno popisani vsi ustvarjalčevi
izvirni teksti v tipkopisu. Dvojniki so izločeni
in shranjeni pod posebnim naslovom Dupli-
kati. Podrobno so popisane tudi tiskovine in
propagandni material iz obdobja 1941-1945,
medtem ko po stopnji obdelave zaostajajo ori-
ginalni dokumenti iz istega obdobja. Le-ti tvo-
rijo skupaj z gradivom na temo Otok-
Gutenwerth, sanacija Blejskega jezera, zgodo-
vina Šentjerneja in Dolenjske drugi del fonda,
ki bi ga lahko kratko poimenovali Zbrano gra-
divo. Glede na stopnjo obdelave, sestavlja tre-
tji del gradivo na temo 2. svetovne vojne in
NOB ter heterogeno, povečini odpadno gradi-
vo, združeno v skupini Varia.
Posebej velja omeniti še korepondenco, ki
jo je že sam ustvarjalec kronološko uredil. Ve-
liko dopisov najdemo tudi med tematsko
zbranim gradivom in ker predstavljajo v nje-
govem okviru smiselno celoto, jih nismo loče-
vali od zadevajočih tem.
Provenienčna notranja ureditev je porušena
le v toliko, da so od ostalega gradiva ločeni in
v posebne skupine združeni vsi izvirni teksti v
tipkopisu in objavah ter tiskovine in original-
ni dokumenti iz obdobja 1941-1945.
88
Poudarki iz inventarja
Osebni fond Ivo Pirkovič (1909-1985)
zač. 19. stol.- 1985;
5,5 trn, 32 škatel
1.1-1.3 Osebne zadeve (osebni do-
kumenti, šolska leta, življe-
njepis)
2.1-2.11 Korespondenca (odposlana
pisma 1944-1985, prejeta
pisma 1942-1967, posebni
korepondenti)
3.1.-3. 19 Izvirni teksti - provenien-
čna kronološka ureditev
(tipkopisi in rokopisi
1934-1974, publicirani
teksti 1944-1983 v obliki
časopisnih izrezkov in pre-
pisov)
4.1-4.8.8 Izvirni teksti - tematska
ureditev
(4.1 Slovenska zgodovina,
4.2 Arheološka Dolenjska,
4.3 Langobardi na Dolenj-
skem, 4.4 Zgodovina Do-
lenjske, 4.5 Izginulo mesto
Otok-GutenWerth, 4.6. Sa-
nacija Blejskega jezera, 4.7
Naravoslovje in matema-
tične vede, 4.8 Druga sve-
tovna vojna in narodno-
osvobodilni boj)
5.1-5.3 Delovanje Iva Pirkoviča v
NOB
(5.1 Dnevniški zapiski
1942-1944, 5.2 Poročila iz
Italije 1944-1945, 5.3.
Dnevna poročila iz Italije
1945)
6.1-6.3 Osebnosti (6.1 Franc Hu-
doklin, 6.2 Josip Cvelbar,
6.3 Louis Adamič)
7.1.- 7.6 Propagandni material in ti-
ski 1941-1945
(7.1 Partizanski in zavezni-
ški propagandni material,
7.2 Partizanski periodični
tiski, 7.3 Slovenski poroče-
valec - različne izdaje
1942-1944, 7.4 Periodični,
propagandni in drugi tiski
protipartizanskih gibanj
1942-1945, 7.5 Zavezniški
in italijanski tiski, 7.6 Ne-
mški in italijanski okupa-
cijski tiski)
8.1-8.8 Originalni       dokumenti
1941-1945 (8.1 MVAC in
slovensko domobranstvo,
8.2 Znanstveni inštitut pri
lOOF, 8.3 Komisija za
ugotovitev zločinov okupa-
torjev in njihovih pomaga-
čev 1944-1945, 8.4 Odsek
za informacije in propa-
gando pri SNOS 1944, 8.5
Partizansko gradivo o kola-
boracionistih, 8.6 Cerkveni
krogi in spomenica dr.
Marka Natlačena, 8.7 Ko-
mande belokranjskega, do-
lenjskega, istrskega in no-
tranjskega vojnega podro-
čja 1944-1945 [0,2 tm, pro-
venienčna ureditev], 8.8
Primorski Slovenci v itali-
janski vojski in prekomor-
skih brigadah (1943-1945)
9.1-9.4 Gradivo: Otok - Guten-
werth
(9.1 Slikovno gradivo, 9.2
Korespondenca in objave,
9.3 Zapiski in osnutki, 9.4
Preselitev prebivalcev Oto-
ka v Mojstrano)
10.1.-10.3 Gradivo: sanacija Blejske-
ga jezera
(10.1   Različno   gradivo,
10.2 Korespondenca, 10.3
Časopisni izrezki)
11.1 - 11.8.2       Gradivo za zgodovino Šen-
tjerneja in Dolenjske
(11.1 Gradivo za starejša
obdobja 14.-20. stol., 11.2
Gradivo za mlajša obdobja,
11.3 Zapisnik in poslovna
knjiga arheologa amaterja
Ignaca Kušljana, 11.4 De-
mografsko in genealoško
gradivo, 11.5 Gradivo za
zgodovino Dolenjske, 11.6
Arheološka      Dolenjska,
11.7 Antična in zgodnje-
srednjeveška     Dolenjska,
11.8 Dolenjski gradovi)
12.1-12.2.2       Gradivo: naravoslovje
(12.1 Matematika, fizika,
varia, 12.2 Astronomija,
parapsihološki pojavi)
13.1.-13.18 Gradivo: 2. svetovna vojna
in NOB [1,6 tm]
(13.1 Pirkovičevi dnevniški
zapiski, 13.2 Dnevniški za-
piski in spomini drugih
oseb, 13.3 Primorski Slo-
venci v Južni Italiji in na
Sardiniji, 13.4. Belogardi-
zem, domobranstvo na Do-
lenjskem, 13.5 NOG na
Dolenjskem, 13.6 Sodni
procesi, 13.7 Kočevski
proces 1943, 13.8-13.18
Razno drobno gradivo)
14.1. - 14.4 Gradivo: varia (heterogeno
zbrano gradivo v obliki za-
piskov)
Dodatek Dvojniki izvirnih tekstov v
tipkopisu, 0,5 tm
89