PoStnina plačana v gotovini Leto LV V Liubliani, v nedeljo, dne 23. oktobra 1927 St. 241. Posamezna številka 3 Din Naročnina PnevnaIzdajo državo SHS meseCno ZO Din polletno 12O Din celoletno Z40 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nerieilsUa lzdo)o celoletno v Jugoslaviji 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petit-vrsto moli oglasi po 1 50 ln D,več|l oglasi nad 43 mm vlftlno po Din 2-30, vellltl po 3 ln 4 Din, v urednltkem delu vrstica po 10 Dir p Pn vc£)em □ naročilu popust Izide ob 4 ul roj rožen pondel)Ka ln dneve po preznlKu Uredništvo /e v Kopltarfevl ulici St. 6111 ttolcoplsl se ne vračalo, nelritnici rana pisma se ne sprefemalo j- Uredništva telefon St. 20S0, upravnlStva St. 232S 'Političen list sza slovenski narod Uprava le vKopltarlevl ul.St. 6 " Čekovni račun: Clubllana Stev. JO.OSO In lO.349 xa lnserate, SaratcvoSt.7563, Zapre b St. 39.0U, Vraga tn Dunaf Si. 24.797 Naš ponos. Skoro dan na dan pišejo plačani clan-fcarji v cerkvi nasprotnih časopisih o zaostalosti, o onemoglosti, o hiranju in celo o smrti katoliške Cerkve. Skopali so že jamo za njen grob, sestavili nagrobne govore, naročili po-grebce, sploh — za pogreb je vse drugo pripravljeno, le mrliča ni. Cerkev ni umrla. Pa morda hira v kakšni hiralnici, saj so ji tudi že premnogi naročili mesto. Toda najnovejše poročilo o zdravstvenem stanju katoliške Cerkve je tako čudovito ugodno, da lahiko rečemo njenim pogreboem, naj se vrnejo, jamo pa naj zasujejo. Cerkev še živi in sicer živi življenje, da po pravici sklepamo, da je prav sedaj v svoji pomladi. Je sicer res, da je stara otkroglo 2000 let. Brez dvoma lepa starost Da, stara je ree, toda pri wsem tem čudovito mlada. Današnji dan — misijonska nedelja — otas opozarja na cvetje njenega drevesa, na zunanje misijone. V strelskih jarkih cerkvenega bojnega polja, to je v misijonih, deluje trenutno 20.000 misijonarjev, med njimi okoli 15.000 z akademsko izobrazbo. Misijonarjem pomaga pri njihovem delu okoli 40.000 misijonskih sester. Vse preveva idealizem najlepše krščanske ljubezni. Teh tdsočev ni gnal iz domačije v tuji svet morda koristolovski duh, pohlep po zlatu, dobra služba. Z denarnega stališča ni menda tako slabe službe kakor je misijonska. Saj je znano, da je med vojno japonsko ministrstvo naročilo policiji, naj preišče imetje katoliških misijonarjev, ker ne more verjeti, da bi se Evropec s tako izobrazbo, kakor jo imajo misijonarji, mogel preživljati z mesečno plačo 30 jenov. Toda trikratna preiskava ni mogla drugega dognati, kakor da je navedba resnična. Toda neko vadje mora vendar biti, kii nam razloži to za Japonce ""in še za koga drugega nerazumljivo dejstvo. Je, in sicer živ krščanski duh, s katerim so napolnjeni naši misijonarji in misi-jonarke. Misijonsko polje je tudi tisto, kjer še danes rastejo cvetke verskega mučeništva. Letošnje in lansko leto je Kitajska bila ponovno pomočena z mučeniško krvjo misijonarjev in drugih vernikov. In končno tudi ugandski in korejski mučenci spadajo v našo dobo. Sicer pa, ali naj naštejemo vse tihe mučence, ki počasi umirajo na vročih afriških tleh ali omrzujejo v ledeni Alaslki ali tavajo v puščavah centralne Azije ter oznanjajo evangelij Kristusov? Bilo bi jih 60.000! Plačani govorniki nagrobnih govorov, vse to pač niso znaki smrti Cerkve, niti njene onemoglosti I Dokler bo imela Cerkev take sinove in take hčere, kakor so njeni misijonarji Ln misijonarke, je zelo preuranjeno napovedovati njeno smrt. Misijonsko delo nam daje gotovost, da bo Cerkev daleč., daleč preživela vse svoje nasprotnike in tudi nad zadnjim pela sočutno libero. Francoska in portugalska vlada, da navedemo le dve Cerkvi izrazito nasprotni, se pač ne bi laskali katoliškemu misijonstvu z izjemnimi zakoni za svoje misijonarje, ako ne bi dobro vedeli, da bi bilo vredno, pridobiti zase tako življenjsko podjetnost. In tudi Mussolini čisto gotovo ni iz pobočnosti nakazal italijanskim misijonom 10 milijonov lir. Naj velja to nasprotnikom in tistim malo-vernim, ki sredi vpitja nasprotnikov morda res včasih podvomijo, kaj pa, če se Cerkev božja vendar podira. Nas pa te ugotovitve dvigajo k velikemu ponosu. Ponosni smo, da smo člani Cerkve, ki rodi vsa stoletja svojega obstoja heroje in mučence krščanske ljubezni do Boga in do najbednejšega bližnjega. Ponosni smo zlasti tudi, ker tudi naš mali slovenski narod prispeva k cvetju na drevesu misijonske Cerkve. Priznati moramo, da imamo pravega katoliškega ponosa prav za prav jako malo. Gre zlasti za katoliški ponos v javnem življenju. Sodelovanje pri takem impozant-nem katoliškem pokretu, kakor je misijonstvo naše Cerkve, je brez dvoma najbolj sposobno, da nas dvigne k temu ponosu. Zato pa bodi vsakoletna misijonska nedelja dan našega katoliškega ponosa. Ša& v London, 22. okt. (Izv.) V šahovskem turnirju je v devetem kolu v partiji Bogoljubov—Reti zadnji opustil igro. V desetem kolu je Reti zmagal nad Winterjem. Colle pa je napram Tartakovverju napravil remis, V partiji Vidmar—Bogoljubov bo najbrže omagal Vidmar. Kranjska hranilnica v ministrskem svetu. r Bolgrad, 22. okt. (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta so razpravljali o vprašanju prepustitve Kranjske hranilnice oblastni skupščini ljubljanski. 0 tem vprašanju se je vnela dolga debata. Sklenilo se je, da bo to vprašanje proučil gospodarski Ln finančni komite ministrov, ki jo v to svrho za četrtek sklical sejo. r Belgrad, 22. okt. (Izv.) Ministrski svet je na današnji seji sprejel licitacijo za graditev proge Bitolj—Prilep, Železniškemu ministru so se odobrile še druge licitacije. Kmetijski minister je poročal o nevarnosti poplav, ki sedaj groze. Poročal je o stanju vodnih zadrug v Vojvodini in zahteval, da se izplačajo vse podpore, ki jih morajo te zadruge dobiti, da bo njihovo delo uspešno, da bi se z ozirom na bližnje poplave lahko to delo pospešilo in da bi se na ta način-obvarovali pred katastrofami. Poleg tega je predložil ministrskemu svetu zakon o pobijanju živinske kuge, ki bo na temelju Člena 314 finančnega zakona šel samo pred finančni odbor, nato pa stopi v veljavo. Nadalje je poročal o potrebi povečanja kmetijske produkcije, končno se je sprejel predlog o nabavi semen in drugo. Glavna zadružna zveza slavi spomin dr. Kreka. OBČNI ZBOR. - ODLOČILNI SKLEPI ZA SANACIJO KMETSKEGA KMETIJSKE ZBORNICE. GOSPODARSTVA. Veiepomemben govor Mihajla Avramoviča o dr. Kreku in slovenskem duhovniku. r Belgrad, 22. okt. (Izv.) Danes se je vršila izredna seja glavne zadružne zveze v Belgradu. Na dnevnem redu je bil predvsem slavnostni govor v spomin desetletnice Krekove smrti, vprašanje kmetijske krize in vprašanje cenenih kreditov za zadružništvo, poročilo o konferenci o državni podpori zadružništvu in sprejem glavnega ravnatelja poštne hranilnice g. dr. Nedeljkoviča za člana ožjega izvršilnega odbora. Izredno skupščine glavne zadružne zveze je danes dopoldne tvoril predsednik Jugoslovanske zadružne zveze g. dr. Anton Korošec, ki je omenil, da se je sklicala seja na željo zadružnih zvez, da bi se razpravljalo o kmetijski krizi in kreditih. Pozdravil je zastopnika kmetijskega ministrstva g. dr. H. Veljkoviča in glavnega ravnatelja za kmetijske kredite g. Muačeviča ter zastopnike vseh zvez. MIHAJLO AVRAM0VIČ 0 DR. KREKU. Nato je govoril ustanovitelj srbskega zadružništva g. Mihajlo Avramovic z velikim spoštovanjem o pokojnem Kreku in podal kratko skico njegovega delovanja. Uvodoma je razlagal, kako je spoznal pokojnega Kreka 1908 na mednarodnem zadružnem kongresu v Piacenzi, kjer sta na tridnevnem kongresu tajno občevala, se sestajala in razgovarjala. Že takrat je napravil Krek nanj najglobokejši vtis. Krek je bil človek, kakršnih malo srečamo v življenju. Topla slovanska duša, velik človek. Vsak, kdor je imel priliko se z njim spoznati, ga je moral takoj vzljubiti. Iz teh razgovorov se je videlo, da Krek dobro pozna gospodarske in politične razmere na Balkanu, posebno med jugoslovanskim narodom. Po tem kongresu, je nadaljeval g. Avra-inovič, sva si s Krokom stalno dopisovala. Pisma, ki sem jili prejel, so bila važna. Vsako pismo je bilo izredno poučno. Vsebovalo je toliko programatičnega in idejnega materiala, da sem se iz njih največ učil. Vedno sem se nanj obračal po nasvete. Vsa ta pisma sem shranil. Ko jo prišel Belgrad za časa svetovne vojne v roke Avstrijcem, sem pisma sežgal, da ne bi škodovala pokojnemu Kreku. Važno je Krekovo delovanje na zadružnem polju. Bil je zadmgar, obenem pa krščanski etik. Ideal nru je NI mali človek, katerega je treba gospodarsko in etično dvigniti. Krek je bil tudi velik nacionalist. Svoje ljudstvo in svojo domovino je zelo ljubil. Vedno je deloval za ohranitev slovenskega naroda in zastavil vse svoje sile v borbi proti nemškemu kapitalu, ki je hotel slovensko ljudstvo podjarmiti. Pokojnega Kreka zasluga je bila, da se je slovensko zadružništvo dvignilo na izredno visoko stopnjo. lie sanemo pa pozabiti, da je bil pokojni Krek duhovnik. Govornik nadaljuje, da mu je izredno težko, kadar čita, kako nedelikatno so govori o slovenskem duhovništvu in podcenjuj© njegovo iviilturno zaslugo, kako se i omalovaževanjem govori o njihovih zaslugah. Da je slovenski narod parod, je temu največ pripomogla ravno slovenska duhovščina. Pokojni Krek ima mnogo naslednikov in sodelavcev mod slovensko duhovščino. Zato jo slovensko ljudstvo tako udano svojemu duhovniku, ker je duhovnik nosilec kulturne akcijc. Z objektivnega stališča, je poudaril, so slovenski duhovniki veliki kulturni delavci. V pokojnem Kreku gledamo tip zadrugarja. Od njega se moramo učiti in v smislu njegovih načel delovati. Krek je uvidel polrebo po socialnih de-hivoih. Zato je prirejal socialne tečaje. Njegovo delo na socialnem polju je bilo takšno, da ga še ne moremo dovolj doumeti, uiti dovoljno oceniti. Govornik navaja podrobnosti o tem delovanju in pravi, da bi se moralo našim potomcem predočiti dela velikih mož, nam pa naj bi bil vzor pokojni Krek. Slava Kreku! Govornik je napravil najugodnejši vtis. Vsi prisotni so v znak spoštovanja Kreku vzkliknili trikrat »Slava«, na kar je zavladal dolg molk. V imenu udeležencev se je zahvalil g. dr, Korošec, ki je v kratkih potezah orisal Kreka in vlogo slovenskih duhovnikov za povzdigo slovenskega naroda. Nato se je predsednik spomnil predčasno umrlega voditelja zdravstvene zadruge g. dr. Kojiča, ki si je stekel velike zasluge za te zadruge in za organizacijo Rdečega križa. 0 drugi točki sta poročala tajnik glavne zadružne zveze g. Prohaska o državnem gospodarskem programu z ozirom na kmetijsko krizo in poslanec Pušenjak o spremembi zakona o kmetijskih kreditih. Predložila sta obširno spomenico, ld se bo predložila vladi. V debati se je mnogo govorilo o prezadolženosti kmetov, o kmetijski krizi o nujni potrebi, da se priskoči na pomoč. Predložena spomenica se je soglasno odobrila. 0 tej točki se je razpravljalo popoldne, ker je morala sekcija pregledati tozadevni material. V ožji odbor se je soglasno sprejel ravnatelj poštne hranilnice g. dr. Nedoljkovič. Med slučajnostmi je predsednik dr. Korošec opozoril na rprašanjo kmotijskih zbornic. 0 tem se je vnela dolga debata. Skleuilo se je, da se na dnevni red prihodnje seje pristavi razprava o kmetijskih zbornicah. Razpravljali so o podpori radi suše. Predsednik je dal potrebna pojasnila tudi o podpori za zadružno šolstvo itd. Tekom razprave so padli zelo lepi in dobri predlogi. Jugoslovansko zadružništvo je na tej skupščini ponovno dokazalo, da je najmočnejši gospodarski čini-telj, da uspeva in procvita. Zelati je samo, da bi se ta razvoj pospešil in da bi zadružništvo prevzelo najvažnejšo in glavno vlogo. Izvolil se je poseben odbor, ki bo sklope in spomenice predložil vladi. Nato je predsednik zaključil to izredno skupščino. Jutri se vrši konferenca strokovnjakov, na kateri se bo razpravljalo o kmetijskih kreditih. V". M- V. t -Ti Kobarid. Potolčen Lah Bosancu: »No, poveretto sciavo, ali sedaj priznaš, da si na tleh?« . Vse priporočeno na pošto. Vsaka kuverta na Zbornico TOI, v kateri so glasovalne listine, mora biti oddana na pošto »priporočeno«, Ne stane to niči Priporočeno je brez znamk! Pazite na to, da ne bo neveljavnih glasov Za vsak glas je škoda. Somišljeniki, bodite pozorni! K IU—III gm—M —— ————— fciava dr. Korošca po sestanku z g. Vukičevičem. r Belgrad, 22. okt. (Izv.) Predsednik Jugoslovanskega kluba g. dr. Anton Korošec je imel danes popoldne sestanek s predsednikom vlade g. Vukičevičem. Sestanek je trajal eno uro. Razgovarjala sta se o vseh aktualnih političnih vprašanjih. G. dr. Korošec se je z večernim brzovlakom odpeljal v Zagreb, odkoder bo šel v planine. Pred svojim odhodom je g. Korošec v razgovoru s časnikarji izjavil med ostalim sledeče: »Preprifau sem, da krize ne bo, vsaj ne krize vlade. Večina sedanje vladne koalicije v parlamentu je dovolj zasigurana za vse slučaje, pa tudi za slučaj, da bi se ustanovil tako zvani blok celokupne demokracija. V sedanjem tr enutku se mi /di, da je najhujše in najbolj kritično to, da je nivo novega parlamenta tako nizek, kakor ga dosedaj v našem parlamentarnem življenju nismo še imeli. Doslej srno se medseboj nazivali »Kolegi, tovariši«, sedaj pa nekateri tovariši na-rivajo vse in vsakega »[»rase, lopov, policist« itd. Iz vrst opozicije nismo dosedaj culi niti najmanjše želje in zahteve po delu. Sedanja vlada pa hoče delati. Ona ve, kaj mora delati in kaj ji je treba delati. To l>i moralo biti tudi vsakemu znano. Če pa bi opozicija vlado pri tem delu motila s praznim parlamentari-ziranjem in kombiniranjem, potem nosi odgo-vernost pred ljudstvom. Vladi je potreba samo potrpežljivosti in dobrih živcev.« Koncert „Kola". Snoči se je vršil v Unionu koncert hrvatskega pevskega društva »Kolo« iz Zagreba. »Kolo« je pelo oratorij dr. B. Sirole »Život i spomene svete brače Cirila i Metodija«, kameri je ponesel sloves naše glasbe in naših vokalnih zmožnosti na letošnjem Irankfurt-skem festivalu med svet in žel obilno priznanje. Sodelovali so poleg moškega zbora solisti, Križaj, Betetto in dr. Bcnkovič. Na-študiral in dirigiral pa je oratorij bivši pevovodja ljubljanske Matice prof. Srečko Kumar. Delo je bilo sprejeto pri nas z velikim navdušenjem. Dirigent in skladatelj, ki je bil na-vzočen, sta bila deležna posebno navdušenih ovacij. Kolaše je občinstvo obsipalo s cvetjem. Več o delu prihodnjič. V. t Berlin. 22. okt. (Izv.) Stavka v srednie. nemških premogovnikih se lahko smatra kot končana, ker so delavci sprejela izrek razsodišča. Evviva Pribičevič, evviva, evviva! USODEN ODMEV PRIBIČEVICEVEGA GOVORA V ITALIJI. - KAKO SE DOMOVINI SVETI SLUŽI, SIJAJEN ZGLED SI TI... e Milan, 22. okt. (kv.) Tudi >Popolo d Italia« priobčuje z drugimi velikimi italijanskimi listi izvleček iz Pribičevičevega govora v verifikacijski debati in mu doda je poseben komentar. »Za nikogar ni več skrivnost, da se Hrvati ne počutijo kot srečni državljani mlade jugoslovansko države, kakor bi hoteli to Srbi pokazati s svojo propagando. Jugoslovanski poskus se je razbil ob tradicionalni zvestobi Hrvatov do habsburške hiše. Srbi so gospodarji v hiši, Hrvati, Slovenci in Albanci so le podložniki, Makedonci so pa podložiliki in mučeniki. Žalovanje Hrvatov po Avstriji je veliko in iskreno. Hrvati imajo pogum to povedati, ker se Srbi ne upajo uvesti na Hrvatskem sistema, ki je v praksi v Makedoniji.« Nato list dobesedno navaja vse Pribiče-vičeve napade, v katerih se Pribičevič sklicuje na razmere pod Avstrijo. Članek se zaključuje s komentarjem, ki izzveni v nekak- šno ponudbo italijanske pomoči Hrvatom proti Srbom. Komentar se glasi: »Pribičevič ni povedal ničesar, kar bi vsaj Evropi ne bilo dobro znano. Kljub temu pa njegove ugotovitve niso izgubile važnosti. Hrvati sovražijo Srbe in edina vez med njimi je skupno sovraštvo do Italije. Hrvati so še vedno pod vplivom avstrijske propagande sovraštva proti Italiji in niso razumeli umetno organiziranih avstrijskih manevrov, ki so služili v notranjepolitične svrhe. Hrvati niso razumeli niti novega italijanskega duha in no videli naravnost tam, kjer jo bila dana možnost za mirno sožitje. Srbi ne močejo zastonj v svet izmišljenih vesti o italijanski napadalnosti. Hrvati naj ne objokujejo preteklosti. Saj je to zaman. Naj raje odpro oči in gledajo v sedanjost.« Tako glavno glasilo stranke. Vsi listi so radi tega Pribičevičevega govora zagnali velikanski hrup. Volitve v Zbornico TO I. Caporetto - Caporetto'. V slovenski zgodovini tako usodno im«! Gorica je naša, Tolmin osvobojen, beneški Slovenci se oklepajo domovine Slovenije, pohlepen Lah je tepen in beži proti Piavil je odmevalo po naši zemlji, ko so slovenski, hrvatski in bosanski polki v združeni avstrijsko-nemški ofenzivi danes pred desetimi leti začeli zmagoslaven pohod in pripomogli s strahovitim italijanskim porazom pri Kobaridu, da imenujemo danes to zmago specijelno našo. Kajti nobenega dvoma ni, da je bila ravno Slovenija za vedno rešena pred okupacijo Italijanov in gotovo je, da bi meje naše države v slovenskih krajih bile začrtane drugače, če bi imel Italijan zasedeno naše ozemlje, ko se je koval mir v Parizu. Drugi moment, ki nam sili ob današnji desetletnici našega slavja in italijanske sramote pero v roke, pa je ta, da se pogledamo, ko kujemo v viharnih dneh veliko narodno in državno bodočnost, odkrito z italijanskim narodom in potegnemo paralelo italijanskega in j jugoslovanskega »risorgimenta«. Objektivna zgodovina piše v svojih listih: 1849 — Novara: Italijani premagani. 1859 Sol Ferino: Italijani tepeni, a ker zmaga nad Avstrijci francosko krilo, zmagajo končno tudi Italijani. 1866 Custoza in Vis: Italija poražena. 1896 spor z Abesinijo: Italijani tepeni pri Adui. Vojna v Tripolisu: Italijansko orožje odpove, z blokado obali šele se nekaj doseže. Ko se po nemškem porazu ob Marni,- ko je bilo jasno, da je pohod v Pariz izključen, Italija okorajži, da vkljub obstoječi trozvezi napove vojno osrednjima državama, doživi narod »zmagoslavja« ducat ponesrečenih ofenziv in Kobarid, poraz, ki se da v zgodovini primerjati kvečjemu s Sedanom leta 1870, z nemškim porazom ob Mami leta 1914 in ruskim pri Tannenbergu ob Mazurskih jezerih. Giusepe Prezolini pridiguje Italijanom v svojem delu »Caporetto« bridke levite. Zakaj je padlo — po italijanski statistiki — pri Kobaridu 37.000 mož, bilo 91.000 ranjenih in 335.000 ujetih? »Italija mora še mnogo, mnogo razmišljati o Kobarid u !< Centralna krivda pa je v tem, keT se noče po' azati taki kot je, ker noče drugim priznati tega kar »>, a ne sprevidi, da se smeši pred svetom! Kaj naj porečemo k temu. če vbija v glavo svojim ljudem, da je Italija zmagovala, če negira Kobarid, nedolžno prasko pri Vittoriju pa proslavlja kot največjo zmago sveta, da do-slovno navajamo pisanje -Corriere della Ser-ra«, najuglednejšega italijanskega lista. Kaj naj porečemo k »zmagoslavnemu« poletu njihovega Nobilea z Amundsenom na severni tečaj, Amundsen pa v svojih sipominih neusmiljeno dokazuje, da se je Nobile v vseh kritičnih momentih — jokal! Nočemu ob tej desetletnici peti slave krvavemu orožju. Narod je narod in vsak ima svoje posebne lastnosti. Poklicati pa hočemo v spomin italijanskemu narodu, ki meče dosledno v blato vse, kaT je jugoslovanskega, njegovo in našo zgodovino. Kolika razlika 1 Jugoslovansko politično zedinjenje beleži he-rojstva. kakršnega Italija ne zaznamuje niti enega! Ali naj jim predočimo po vrsti turške vstaje, balkanske vojne, dogodke svetovne vojne? Samo narod z visokim državnim etosom, z v srcu zapisano domovino in ljitbezaiijo do rodnih bratov je zmožen takih dejanj! Sarno Italija ne bo pripomala pohoda v albanske gore, kjer so se zbrale za pohod proti Donavi nove moči! Kolika razlika v obojni paraleli! In še nekaj: V miru je lahko rožljati s sabljo. Toda ali je to junaštvo, če se nadštiridesetmilijon-ski narod z vso brutalnostjo vrže nad nekaj stotisoč močno slovansko manjšino, ki se v danih razmerah ne more braniti? Ali je imponi-rujoče, če narod »tisočletne kulture« in zgodovine neprestano izziva z orožjem mlado Jugoslavijo, ki hoče edino mir, prispevati k lastnemu in splošnemu človeškemu blagostanju? Zgodovino imamo obojni. Mi maščevano Kosovo polje, Italija Kobarid. Mi kraljeviča Marka. Italija dAnimzia. Mi narod, ki zavestno in požrtvovalno čaka na zedinjenje nas vseh, Italija narod, kateremu ljudskošolski učitelj in diktator Mussolini z absolutizmom vbija v glavo italijanske »zmage«. Ah naj bo nas strah? Sveto prisego nosimo vsi v srcu in obnavljamo jo ob tej desetletnici: Vsako vlakence sili nazaj k narodnemu telesu! Da do tega pride, nam je porok naša in — vaša zgodovina! Rimsko vorašanje te obstoja. v Milan, 22. okt. (Izv.) 0 vtisu, ki ga je napravila fašistična izjava o rimskem vprašanju v Vatikanu poroča dopisnik »Stampo«, da se v vatikanskih krogih poudarja posebno dejstvo, da se jo prvič nedvoumno priznal« v oficiolni izjavi, ila obstoji rimsko vprašanje, dočim se je doslej izjavljalo, da je to vprašanje končno in nepreklicno rešeno z garancijskim zakonom. Vatikan se doslej ni spustil v noben predlog rešitve, ker predlogi nikdar niso izšli iz italijanske vlade. Dober vtis je napravila v Vatikanu ugotovitev, da se rimsko vprašanje v odgovornih krogih ne smatra za nerešljivo. Pošljite naročnino! Volivci, pozor! Večina volivcev za obrtni odsek je dobila te dni glasovalne listine. Nekateri jih še dobe na pošti. Naj gre vsakdo brž na pošto, da vidi, če je zanj došlo. Za trgovino ne bo volitev, ker so bili Zerjavovj demokratje tako nerodni, da so vložili neveljavno listo. Vsi kandidati Jelačinove trgovske liste so že izvoljeni. Za obrtni odsek pa je boj. Zato treba krepko prijeti, da SDS enkrat za vselej neha koniandirati nad slovenskim gospodarstvom. Vsa na delo, komur je na tem, da demokratje povsod doigrajo! Glasovalne listine. Vsak volivec prejme v pošiljatvi zbornice: glasovnico, izkaznico in dve kuverti (ovoja). Vse te listine so za obrt rdeče. Vse so tudi opremljene z uradnim žigom. Na izkaznici so tudi nekatera navodila za volitev. Nobene teh listin se ne sme izgubiti. Vsako je treba uporabiti. Če kdo izkaznico izgubi, more dobiti na zahtevo duplikat. Izpolnjevanje glasovnic. Glasuje se tako, da se prilepi na glasovnico • natisnjena kandidatna lista. Poudariti je treba to-le: Glasovati je dopustno samo za kandidatno listo, ki je potrjena. Glasovnica, na kateri je zapisano še kaj drugega nego potrjena kandidatna lista, je neveljavna. Nobene besede se ne sme napisati na glasovnico. Imena, zapisana na glasovnici ali na natisnjeni kandidatni listi, ki je prilepljena na glasovnico, se morajo popolnoma ujemati z eno izmed potrjenih kandidatnih list. Sicer glas ne velja. Glasovnica, na katero jo nalepljenih več kandidatnih list, izgubi veljavnost. Na te stvari naj naši somišljeniki natanko pazijo, da ne gre noben glas v izgubo. Vsi volivci so dobili kandidatne liste natisnjene z nosilcem: Ivan Ogrin. Kaj storite, ko je glasovnica izpolnjena? Na glasovnico torej prilepite natisnjeno kandidatno listo. Nato denete tako izpolnjeno glasovnico v malo kuverto, ki ima napis »V to kuverto se sme vložiti samo glasovnica. Ce se vloži še kaka druga listina ali več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne.«. — Pazite torej, da denete v malo kuverto samo z natisnjeno kandidatno listo izpolnjeno glasovnico. Nato malo kuverto zaprete. To malo kuverto denete nato v večjo kuverto z napisom: »Volivni odbor zbornice za tigovino, obrt in industrijo v Ljubljani,« — Zraven denete v to kuverto izkaznico. Samo izkaznica in zaprta mala kuverta z izpolnjeno glasovnico smeta biti v večji kuverti. Nato večjo kuverto zaprete. Od-daste jo na pošto rekomandirano (priporočeno). Poštnina in j priporočeno« ne stane nič. Vse te pošiljatve so oproščene poštnih taks. Zato, da je oproščena poštnine, ima kuverta napis: »Volivni stvari zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani prosto poštnine in drugih poštnih takse. Poudarjamo, da so vse glasovalne listine uradne. Tudi kuverte. Zato se sme vse glasovnice in izkaznice poslati le v tej uradni kuverti. Če se volivno pismo ne pošlje v uradni kuverti, glas ne velja. Glas tudi no volja, fo bi bilo v onom pisni" vež izkaznic. Če je v enem pismu več glasovnic, so vse glasovnice neveljavne. Glas tudi ne velja, če ni priložena pismu volivna izkaznica. Somišljeniki! Na vse to je treba natanko paziti! Kdaj od pošljete glasovnice volivnomu odboru? Zadnji dan volitev je 30. oktober. Kar pride do tega dne ob štirih popoldne v roke volivnemu odboru, je veljavno, drugo je zamujeno. Pošljite torej takoj! Vsaj 28. oktobra naj bo vse na pošti! To je zadnji termin. Zbirajte glasovnice! Najbolje je, da en zaupnik zbere in odda pravilno vse na pošto. So boj je je, da pošlje vse varno na tajništvo SLS v Ljubljano ali Maribor. Volivci pazite, da no oddnste v roko nn-pačnemn človeku glasovalnih listin! Ti bi po- tem za vas volili listo pogubne demokratske strankarske klike. Dostavljanje glasovalnih listin. Na deželi marsikje ne raznašajo pismo-noše priporočenih pisem. Tam morajo naši volivci sami na pošto pn glasovalne listine. Če volivca poštni uradnik pozna, mu izroči pismo brez nadaljnega. Če koga ne pozna, se mora izkazati. Izkaže se s kakim dokumentom ali pa z dvema pričama. Somišljeniki, opozorite vse na to! Noben glas ne sme v izgubo. Komur niso dostavili tam, kjer raznašajo selski -Msmonoše, naj gre vprašat na pošto, kaj je. Ce ne dobi, naj takoj piše Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljano in pošlje svoj točen sedan.fi naslov. Zahteva naj, da se mu listine brž pošljejo na sedanji pravi naslov. Hitite s tem, ker je časa malo. Ali rei hočete, da se razveljavi še Rebekova lista? Jutro« in »Slovenski Narod« se strašno razburjata radi kandidatnih list, seveda predvsem radi raz/veljavljenja demokratske liste v i trgovinskem odseku. Radi tega razburjenja na6 opozarjajo naši obrtniški krogi, da je bila komisija nasproti demokratom celo preveč popustljiva. Na kandidatni listi g. Rebeka kandidira g. Holy, brivec'iz Brežic, ki ni niti naš državljan in torej nima no aktivne ne pasivne volivne pravico. Komisija jo to pustila, da ni bilo treba uničiti cole liste demokratov v obrtniškem odsoku. Značilno pa je, da sedaj to dobroto demokratje zlorabljajo. Ali hoče demokratski tisk ros, da volivna komisija šc zadnji trenutek to listo demokratov uniči? Ne kliči vraga! SDS z goljufijo pobirala podpise trgovcev. Ljubljanski trgovci so se danes /glasili v tajništvu SLS in pripovedovali, s kakšnimi nasilji so so nabirali predlagatelji za polomljeni trgovinski odsok demokratsko kUko. Mi smo že poročali, da se je 27 trgovcev nprlo in niso podpisali. Drugi so se udaii, toda mnogi od njih samo radi tega, ker se jim je reklo, da je ta lista, ki so jo podpisali, sporazumna lista. Iz tega sledi, kakih metod se je posluževala demokratska klika, da bi rešila vsaj deloma svoj renome v trgovskem svetu. Znana polomija demokratov pri trgovski listi kaže, da se jim je tudi ta poskus temeljito ponesrečil. Za t,3utrove" vernike. Strašen je udarec, ki ga je doživela SDS s polomljeno listo v trgovinskem odseku zbornice T01. Da bi ohladil pekoče rane, devlje »naprednjak« Žerjavovega kova na rane be-rlastoče o kandidatni listi, katere nosilec je Ivan Ogrin. V zavesti, da mora dober jutro-vec vse verjeti, kar stoji zapisano v »najbolj informiranem« listu, klobasari, da je na Ogri-novi listi mariborski obrtnik Mesarič, ki da še ni dve leti obrtnik. Ne radi vernikov »Slovenskega Naroda« in »Jutra«, ampak radi resnioe ugotavljamo: G. Mesarič je dobil dovoljenje za krojaško obrt za Maribor, levi breg 12. maja 1920 pod štev. 20.138. Vsakemu radovednežu je na razpolago obrtni list in od leta 1920 dalje plačuje pridobninski davek za krojaški obrt. Sedaj pa lahko piše »Jutro« naprej kar ve in zna, da obdrži -napredne« ovčlce, da ne uidejo h »klerikalcem«. Dragi pa si bodo sami napravili sodbo o takem poročanju. Drugi obli ž za uboge pare iz esdeesar-skega gnezda je iznajdba, da bi bila lista naših somišljenikov neveljavna, ker sta Ogrin in Curk vpisana kot stavbenika. Ubogi reveži! Ali mislite, da bo Ogrin ali Curk manj zidal, če bo vpisan na listo samo kot zidarski mojster? Če radi o/.načbe stavbenik ne more duševni revež od SDS spoznali Ogrina ln Curka, ki ju pozna v«a Ljubljana, bo pač ostal duševni revež, četudi bere »napredno« »Jutro« ali še naprednejši »Slovenski Narod«. Volivna komisija pa ju pozna in je bila zato 1 »klerikalna« lista en dan prej potrjena ko< esdeesarska vložena. Saj vemo, da je hudo, če ste ga polomili. Hudo je, če stan za stanom meče s sebe jarem demokratske klike. Brez dvoma je neprijetno, če kdo leta in leta komandira, pa mora enkrat nehati. Toda svetujemo: Temu treba se privadit, sprva sicer težko gre ... Vrhovni obrtniški svet. -GremU trgovcev. Trgovski krogi so nas opozorili na sledeče: »Slovenski Narod« dopoveduje ljubljanskim esdeoisarskim agitatorjem, naj stoje v stiku z »Vrhovnim obrtniškim svetom« in naj telefonirajo na številko 2927. To pa je številka gromi ja trgovcev. Kako pride gremij trgovcev do tega, da daje Rebefcovim agitatorjem na razpolago gremijevo uslužbenstvo? Ali še sedaj ne morete pustiti v miru trgovcev, ko ste ga tako polomili? SDS v obupu! Polom m polomom doživlja samostojno demokratska stranka. »Demokratski blok« je šel v franže. vsi upi na Davidoviča in Radiča so se izkazali prazni. Vse intrige in vsa toža-renja v Belgradu so zastonj. Mogočna beseda dr. Žerjava ne zaleže nič več. Nazadnje pa še polomija s trgovinsko listo. Niti take liste ne morejo več v redu oddati. Vsa Ljubljana se smeje tem revežem in častita trgovcu, ki je volil s svojim dvakratnim podpisom za vse upravičence trgovinskega odseka. Zadnja bilka upanja je obrtni odsek. Te dni divjajo njih agitatorji, da rešijo ostanke. Ali bodo obrtniki ros reševali demokratsko polomijo v svojo lastno škodo? Upamo da ne! Kdor pa nasede takim agitatorjem, naj eam gleda. Obupno izmotavanje Radiča in Pribičeviča iz osameBosti. r Belgrad, 22. okt. (Izv.) Snoči se je vršila v hotelu »Petrograd« večerja, kateri so prisostvovali Pribičevič, Radič in njuni tovariši. Ob priliki zdravic po dobri večerji je nek navdušen udelcženec tudi predlagal, da bi se tekom današnjega dneva podvzeli energični koraki za ustanovitev takozvanega demokratskega bloka. Ta predlog se je sprejel z velikanskim navdušenjem, nakar se je takoj sestavilo pismo, ki se naj pošlje Ljubi Davido-viču za ustanovitev tega bloka. Danes dopoldne sta se sestala Pribičevič in Stjepan Radič, da ponovno pregledata rezultat nočnega debatiranja. Pri tej priliki sta deiinitivno sestavila pismo, katerega je smatrati kot program tega, na snočnji večerji zamišljenega novega bloka. To phmo je zelo obširno. V pismu naglašajo, da so zastopniki klubov SDS, HSS in zemljo-radniškega kluba priSli so do zaključka, da se v naziranju ifl presojanju političnega položaja in državne politike v osnovi strinjajo. Zato predlagajo, da se sestavi skupen parlamentarni klub, ki bi imel že sedaj večino, da se izvoli skupno vodstvo in pozovejo k sodelovanju vse ostale parlamentarne skupine, ki osvoje ta program. Pismo poziva, naj demokratska zajednica o tem predlogu čimpreje sklepa, ker je po-tr-bno, da se ta koncentracija izvrši še pred 25. t. m., da lahko nova formacija že enotne nastopi pri volitvi stalnih skupščinskih odborov. Potem, ko je pismo podpisal Joca Jovanovič, sta ga Radič in Pribičevič odnesia Davido-viču na njegovo stanovanje. G. Davidovič je to pismo vzel na znanje, nakar so sc vsi vo-vodilelji bloka razgovarjali.. Mi samo ponavljamo to, kar smo o tem bloku zatrjevali, da je to popolnoma prazno kombiniranje g. Stjcpana Radiča in Pribičeviča, ki ne moreta imeti nobenega vpliva na položaj vlade, pač pa je ta korak dobrodošel toliko, ker bo pospešil razčiščenje položaja v demokratski za-jcdnici. V kolikor smo mogli kontrolirati razpoloženje v demokratski zajednici, je takšno, da so Pribičevičevc in Stjepan Radičeve nade puhle in da so njibni računi o 170 poslancih račun na medvedovo kožo. Poudarjamo pa, da četudi bi bili računi utemeljeni, je jasno, da tak blok ne more dobiti vlade v svoje roke z ozirom na dosedanje delovanje Pribičeviča in Stjepana Radiča, ki kot destruktivna elementa ne prihajala v poštev v sedanjih razmerah. ITALIJANI ZNAJO PREROKOVATI. v London, 22. okt. (Izv.) Italijanski finančni delegat v Londonu je izjavil v listu »Times«, da bo italijanska vlada liro trajno stabilizirala v kurzu 89—90 k angleškemu funtu. Z ROKAVICO RAVNO NE RAVNAJO. v Varšava, 22. okt. (Izv.) Kakor poročajo listi, je bilo 30 poljskih tihotapcev pri prekoračenju raske meje aretiranih. Na podlagi razsodbe vojnega sodišča je bilo 20 od njih ustreljenih. Bratom ol> MdLrifi in Soči sioviuskah z& -vss.K&T ne z&vpate tiikomm*. ampak jrercte s«mi. pod škorpijoni brezpravnim, v opombo na one dni, ko so vstali in je beseda s Šetnpaskega polja 18. oktobra 1868 in potem še od Tolmina in Biljane in Sežane rušila deželne meje in ustvarjala Slovenijo. Tujci so meje ohranili, a naše srce in misel jih nista več poznala in priznala: bili smo eno. In smo še in bomo: narod, ki ima pravico do življenja in ne bo pozabil svetega boja za staro pravdo na rodnih tleh. trajajo dvakrat tako dolgo Zvečer ko jih sležete, perite svoje fin® svilene nogavice v milnih luskah, pa bojo trajale dvakrat dalje kot navadno. — Kav« notako nogavice iz umetne svile in flora. Navodilo za o p o r a d o i Raztopit« »Labod« luske v vroči vodi, dodajte mren vode, pa tako namočite nogavic-, a potem izplahnit« nekolikokrat z mlačno vodo. — Previdno oznitte, obesit* čez prt preko naslonjača in posuMte. - Nit mencati, nič Iztem.itl. - Tako se svflene noi(.ivlc. perejo činto navadno in brea vaake škod*. Ha veliki Ofavi. ' (Poglavje iz romana »Zemlja ob Soči«.) Zvonovi so se razgibati in zvonili k veliki maši; od stolnice je pelo b od 9v. Ignacija na Travniku in še s Kostanjevice in trojna pesem se je zlila v eno in plavala nad Gorico, ki se je kopala v prijetnih žarkih jasne oktoberskojesenske nedelje. Zvonovi so zvonili — a cerkve se niso polnile: mimo njih so drli ljudje, ko da jih žene sam antikrist. Gosposko ulico so zagozdili in se prerivali na trg Koren, Id jo mrgolel kot mravljišče. Meščane iz južnega in vzhodnega mesta, ki eo menili prisostvovati škofovi maši v stolnici, je zaneslo preko Trga 9v. Antona za grad prav do Rdeče hiše. Zvonovi so zvonili k maši — a njih pesem je bila kakor slavnosten pozdrav, Id so mu odzdrav-Ijali in ga preglašali navdušeni Idici in vzkliki, odmevajoči z juga im severa, od zapada in vzhoda v* notranjost mesta. Gospod namostništveni svetovalec Pirto na glavarstvu je vznemirjen poslušal navdušenja, ki je prihajalo tam gori od Koma skozi odprti okni v urad, in poklical je slugo, naj mu zapre, češ da vleče. Sluga je molče ubogal, a ko jo odšel v predsobo, si jo mislil: »Vleče, vleče! Glasovi naših Tol-minoev in Bricev vlečejo! O, 5e bodo vlekli, dokler Ivam Nabergoj. tte prezračijo tudi teh prostorov, da bo tudi tu sflo-renska beseda v časteh in jo bodo morali vsi s[>o-ftovati. Doktor I-avrič in doktor Tonkli ne bosta odnehala! Ali je to pravičnost, da moram jaz, M nem Banjščkar, šrajati po nemško in laško, po naše pa ne smem! In še po mestu 90 jim prepovedali iti! Ob semanjih dneh pa smejo! Če je to pravica, potem nisem jaz Ban^fkar, nisem Tona Plrih!« Tako je mislil sluga o prepihu in mislil in modroval bi 5e, če ne bi pridrevel po stopnicah in planil ves zasopel v predsobo policijski komisar Grandini k namestvoništvenemu svetovalcu. »Herr Staflthalteredrat... unverschamt ist die Bagage!« Namestništveni svetovalec ga je pogledal in čakal, kaj mu pove. In Grandini je razburjen in zelen od jeze pripovedoval, da je mestna gvardija prešibka, da ne more vzdržati reda, da »vvindisehe Bagage«- pojoč in vzklikajoč koraka po ulicah in da so celo s svojo zastavo prikorakali v mesto. »Die Gendarmerie mufi ausriicke.nl« je sklenil poročilo. Na Katerinijevem trgu sta se stekali dve reki taiborcev — oni iz gora in Brici. Sito in sto jih je že odkorakalo po predpisanih ulicah, a še ni bilo konca. Nove stotine so prihajale in se formirale v vrste in v četverostopu jim je zabonelo pod nogami, ko so se spustili s trga v Korenski klanec in z zobmi in se udal iu vrsta se je premaknila in zadnjastotina je izginila v Svetoantonski ulici, da se pri Rdeči hiši stme z onimi, la prihajajo iz Št. Petra, Standreža, Mirna, Bilj, Sovodenj in še s Krasa. Kakor se strnejo valovi ob potoku dveh rek ln zašume v novi moči, tako so se pomešale vrsto dolincev z Brici hi Hribovci, ki so se že od daleč pozdravljali in vzklikali kot zmagovalna vojska Sloveniji in slovenski Gorici. Nič več ni bilo po Kožni dolini žandarjev iu redarjev, Id bi pazili na vsak vzklik in klic, ki bi jih vznemirjala slovenska pesem in zastava! — Zeleni Panovec je šumel ta-barcem ob levi, na desni pa jih je zaslanjala Stara gora, ki je rumenela v jesenskih barvah. Ko so prišli po rahlo vzpenjajoči se cesti do Ajševice, so jih začeli prehitevati vozovi, v katerih so se peljali gospodje iz Gorice in z njimi odlični gostje, ki so sc pripeljali po železnici v Gorico, kjer jih jc sprejemal dr. Tonkli Tonktija so poznali. »Živio dr. Tonkli!« so ga pozdravljali in vidno gin jen jim je mahal z roko v zahvalo in odzidrav. In ko so zdrčali vozovi z Ajševice nizdol po klancu in peketali konji po gladki cesti čez ravna polja, ki jih namaka Lijak, proti ftempasu, je navdušenje rastlo, ker od one strani je tudi odmevalo, ko da se je zbrala vsa Vipavska dolina. In spet so se oglasili zvonovi, ki so poli v solnčen poldan. Iz Gorice so se culi in svetogorski veliki je brnel nad pokrajino, ki jo je polnil jasni glaj iz črnič in Šempasa, iz Ozeljana in Sv. Mihaela nad njim in iz Oseka in Vitovlj in tam spodaj od Vogerskega, Prvafine in Gradišča ob lenio se vijoči Vipavi in tam od Dornberga in Rihenberga in še odtod in onontod iz ravnice in prevalov in gričev, bogato blagoslovljenih z jesensko lepoto. Pod sem pasle i m zvonom je množica utihnila, a ko je utihnil zvon, je zagrmelo znova od treh strani, od črniške in od goriške, in še od Sempasa. Pred Špacapanovo hišo v Šempasu se razprostira lepa prostrana senožet Na veliki Otavi. Na njej je bilo zbranega ljudstva, da se je trlo. In še so prihajali in majhen mož — Cahej so mu pravili, a je bil duša tabora — Ernest Klavžar je štel udeležence že v deset tisoč. In vsi ti tisoči so se zgrnili na taborišče pod »goriškim«- slavolokom, s katerega jim je klical napis: Ne vdajmo me!, in pod »kranjskim«, ki jih je opominjal: Složimo se! S seboj so prinesli navdušenje, a ko so šli pod slavolokom in videli tisoče iz vse dežele, zbrane v eni misli okoli velikega odra, okrašenega z zelenjem in trobojnimi trakovi, ln še razbrali z velike narodne zastave, ki je plapolala nad njim, zlat naips: »Slovenija zedi-njena! so vsi prekipevali in ginjeni do solz vzklikali in se pozdravljali, bratje med brati, v veliki dlovenaki ljubezni. Taiko so bili tisoči zbrani, a ker je bilo treba čakati še do dveh, ob korej je bil nastavljen začetek zborovanja, so se množice razšle v vas. Okoli Hrastovega študenta se je zbrala kmalu gruča sošolcev in še drugih dijakov iz višjih razredov — vsi so prišli, kot so i»e domenili koncem leta na Jernejevo, ko so zaznali za vest o taboru in bili ogorčeni, da niso mogli voditelji zborovati v Gorici. Kazali so si dr. Lavriea, ajdovskega odvetnika, o katerem je šel sloves po vsej deželi, odkar jo ustanovil čitalnico v Tolminu in začel prvi slovenski uradovaH, govorili o dr. Tonkliju, dr. Žigonu in Na-bergoju, ki so bili deželni poslanci, dr. Vošnjaka so spoznali in še tega in onega prvoboritelja in vsem so vzklikali iu jih v svoji mladi navdušenosti ognjevito pozdravljali. Klavžar se je ustavil ob njih. »Živio Klavžar!« jc zaorilo iz mladih grl In trenutno jo prevzela vse študento ista misel: strnili so so okoli njega in ga dvignili in študentovski nil so se okoli njega in ga dvignili in študentovski Klavžar je mahal z rokami in prowil za posluh. Ko je stal spet na tleh, jc želel, naj bi se dijaki za Jas zborovanja porazdelili med taborce, da bi jih vnemali, če bi bilo trebil. »Bomo, bomo, gospod Klavžar I« je zagotovil Andrej Hrast. >če bi bil sam direktor Holzinger danes tukaj aH še hujši profesor Dunsl — ne bomo se bali! Na svoji zemlji hočemo tudi mi povedati, kaj čutimo v srcu!« »Tako je!< so navdušeno pritrdili Hrastovi tovariši in gospod Klavžar je bil vesel mladine in Je obljubil, da pove doktorju Lavriču in drugim voditeljem, kako so prevzeli narodne ljubezni mladi Kanal pri GoricL Sli ponosno in samozavestno čez Koren in zavili v ulico Sv. Antona. Italijani so gledali in mrmrali in ko so tu in tam ta por Joni dali znamenje, se je oglasil zdaj na Dr. Karel Lavrič. Italijani so zdivjali in se prerivala, da bi se pognali v slovenske vrste, ki eo se ustavile, ko so od treh strani planili žandarji k pogumnemu Tol-mincu Luzniku in ga pozvali k redu, naj prapor zvije, ker bi ga sicer zgrabili. Luznik je zaškripal enem koncu zdaj na drugem brlizg, ki mu je sledil zagrizen klic: »Aba&so i aciavi!« »Abasso, abasso!c je odmevalo. Mestna straža se ni ganila. Žandarji so se obrnili in gledali, a niso vedeli, kaj naj store: ali naj stikajo za italijanskimi izzivači ali naj mire Slovence, ki niso mogli tiho požreti izzivanja in so neustrašno odgovarjali »Živio Slovenci!« je zaklical Hrastov študent, ki je šel v skupini fantov iz Tolminskega. Živioooo!« je odmela vrsta do Kateriivijevega trga, odkoder jo udarila pesem Saj Gorica je slovenska, brez Slovencev Gorice ni!... »Živio slovenska Gorica!« se je utrgalo iz urejenih vrst. »Abasso, absasok je skušala fakinflža prevpiti slovenski klic. »Živio Slovenija!t je zaorilo in trobojni prapor tolminske čitalnice je nenadoma zaplapolal sredi Korna in slovensko navdušenje je zaplalo v živio, kot ga dotlej Gorica ni še slišala. Dr. Tonkli. dijaki domorodci, na katere stavi domovina svoje najlepše upe —-- Iz zvonika je udarilo dve in na trgu ob cerkvi se je oglasil — rog, bojno znamenje m rod ne vojske in misli Taborci so se uvrstili. Na delu urojenih vrst so korakali zastavni mladci — petindvajset praporov so nesli, ki so belomodrordeče vihrali, kot da so je vanje prelilo navdušenje desettlsočglave množice, ki je korakala ki njimi, pojoč narodno himno »Naprej zastava Slave!« Bataljon za bataljonom je priko'-akal na taborišče, kjer so nn odru pod veliko zastavo zedinjene Slovenije in ob petindvajsetih praporih čakali voditelji, ki so stopali zn zastavonošami. Veselja in sreče so jim žarele oči, ko so gledali, kako se zgrinjajo pred njimi tisoči zavednih mož in miadeničev, ki čakajo na njihovo besedo. Dr. Lavrič je stopil v ospredje odra in dvignil roko. »Zivio dr. Lavrič! Živio naš prvoboritelj!« je šlo ko vihar med množico. Poročevalci listov, Id so sedeli pri posebni mizi na odru, 90 vstali in se čudili. Oni »Slovenskega Naroda«, goriške »Domovine« in tržaškega »Primorca« so tudi sami vzklikali dr. Lavriču, poročevalca lista *0-9ervatore Tri-estino« in »Laibacher Tegblatta« sta pa molče opazovala vse in pomebno gledala okrajnega komisarja, zastopnika državne oblasti. Vihar se je polegel v napeto pričakovanje. Oči vseh so bile vprte v Lavriča, ki je položil levo roko na srce, se je dotaknil z desno, katero je potem zamahnil in jo obdržal v zraku in krepko spregovoril: »Iz dna svojega srca Vas pozdravljam, bratje Slovenci! Zbrali smo se pod milim nebom in pred vsem svetom, da izrečemo tu na starodavni slovenski zemlji da hočemo, naj se zgodi kar hoče, ostati zvesti in biti vedno vrednejši sinovi matere Slave!« »Hočemo, hočemo in bomo! Živio slovenska zemlja!« so prekinili klici govornika. »Ta visoki pomen ima denašnji narodni shod, katerega imenujemo tudi slovenski tabor — je nadaljeval. In zares, tabor ima biti v duševnem smislu. Če so se naši pradedje v taborih z mečem branili groznih napadov divjih Turkov kot tu gori na Vi-tovljah in drugod, hočemo in moramo mi tukaj terjati in braniti svete pravice naroda našega, in to 7. besedo in glasovanjem, kakor se spodobi svobodnim možakom. — Svoji hočemo biti, na svoji zemlji gospodarji in naš jezik mora biti v časti in veljavi!« — so se zaslišali klici. Dr. Lavriču je rastel glas v navdušenosti. Govoril je o pomenu taborov, pokazal na Angleže, ^•najbolj svoboden narod«, in njihove shode, bil vesel vzd rami jenih rojakov in izrazil vero v novo življenje milega naroda. »V imenu odbora naznanjam začetek prvega tabora slovenskega na Goriškem.« S krepkim povdarkom in slovesno je spregovoril te besede, potem je pa še pozval tisoče, naj si izvolijo predsednika, ki bo skrbel za red in v taboru županil. »Lavrič bodi predsednik! Lavrič! Lavrič!« je sklonila množica tako glasno, da je odmevalo od vitovljskih robov. V ospredje odra je stopil dr. Tonkli in glasno vprašal: »Možje, tedaj ste zadovoljni, da je gospod dr. Lavrič predsednik?« — Da, da! — Lavrič naj bo! Živio Lavrič!« je vnovič klicala množica in bila vsa iz sebe, ko se je spet pojavil prvoboritelj v ospredju in se zahvaljeval za izkazano zaupanje. »Prva točka«, je naznanil, »o kateri bo govoril dr. Tonkli, se glasi: Naj se zedinijo vsi Slovenci v eno krono vino z enim samim deželnim zborom! — Dobro, dobro! Slava! Da, da, to hočemo! Živila Zedinjena Slovenija! Živio dr. Tonkli! Ni se še povsem poleglo navdušenje, ko je začel govoriti Tonkli z jasnim glasom, polnim govorniškega zanosa in toplote, hofeč v tisočih vžgati nepogasljivi plamen domorodne zavesti in ljubezni, ki naj preide iz roda v rod kot sveto izročilo prvega boja. svetega boja za pravice slovenskega naroda na Goriškem. Tako je govoril: »Slovenski možje! V slogi, v združenji je moč, v neslogi, razcepljenju nezmožnost, slabost, prepad. To nas uči zgodovina vseh vekov, vseh časov, vseh narodov, temu je slovanski narod živ pa žalosten dokaz. Da te besede opravičim, naj opomnim le v starem veku slovitih Grkov, kateri, akoravno jih je bila le mala peščica, so bili vsi z zedinjenimi močmi grozovitno moč Perzijanov razdeli in se tako sužnosti oteli; kedar je bila pa nastala med njimi nesloga, in so se jeli med seboj vojskovati in pobijati. so bili tako opešali, da so zgubili svobodo in padli pod sužni jarem Rimljanov. Tudi Slovani so bil pel kraljem Svatoplukom pred blizu tisoč leti združeni v velikomoravsko kraljestvo in so se ubranili grozovitni germanski sili; ali kedar so se bili njegovi sinovi razedinili, razpadlo je celo kraljestvo velikomoravsko in Slovani so padli pod sužni jarem nemškega ljudstva. In dandanes — kak je položaj, kako je stanje Slovanov? — — Slabo, slabo! — je završalo med taborci. »Res je slabo, je povzel govornik. V avstrijski earevini biva nas 18 milijinov Slovanov, tedaj nad-polovica vseh avstrijskih ljudstev — in vendar ne nahajamo pri vladi ne enega Slovana, marveč je cela vlada sestavljena le iz takih mož, ki so ali popolnoma tujci ali vsaj iz nam tujega naroda. - Krivica, krivica je to! — so ugotavljali tisoči. »Ali lo še ni zadosti; država je razcepljena v dva dela, namreč v dežele ogrske in v dežele tostran Najboljše klavirje planine, harmonije kupite ali sposodite le pri strokovnjaku, biv. učit. Glasb. Matice ALFONZ-u BREZNIK Ljubljana, Mestni trg ti (poleg magistrata) Velikanska izbira, najmanjši obroki. Litve. Slovani onkraj Litve so podvrženi Madžarom, kakor naši vrli bratje Hrvatje, Srbi in Slovaki, vsi drugi tokraj Litve pa Nemcem. — Slabo je to! Krivično je! — »Imamo sedaj troje ministrstev, ali v nobenem ne sedi ni eden Slovan! — Slabo znamenjel Krivica se nam godil — »Da taka vlada ni in ne more biti Slovanom pravična, sledi že iz načela, ki 9i ga je postavila, to je nadvlado čez Slovane, in pa iz tega, kako so dejansko Slovanom godi. Povem na priliko, da se odgovarja pravičnim in zmernim zahtevam naših slavnih bratov Cehov 9 tem, da bo jim tabori prepovedujejo, uredniki časnikov v ječe mečejo in da se je vpeljal čez glavno mesto, zljito Prago in njeno okolico, tako imenovani izjemni ali pravzaprav obsedna stan. — Ne bo dolgo! Tudi tega bo konec! — so vzkipeli zborovalci in tu in tam so so dvigale pesti. »Kako pa se godi nam Slovencem? — Slabo! Slabo! — je šlo med vrstami kot bi udaril ob zvon. »Slovenski možje, to pripovedovati mi srce grenko žalost obdaja! Razkosani in razcepljeni smo v šest kronovin s šestimi deželnimi zbori. Na Koroškem so Slovenci v tako slabem stanju, da še onega poslanca v deželnem zboru nimajo, akoravno jih je tretjina vseh prebivalcev; na Štajerskem so pogumni slovenski poslanci v deželnem zboru v taki manjšini, da ne morejo nič opraviti, marveč jih Nemci le zasmehujejo. V Istri in Trstu se deželna zbora za Slovence šo ne zmenita, ampak tako ravnata, kakor bi tam sami Lahi bivali. Na Kranjskem imajo Slovenci v deželnem zboru sicer večino, ali dosedaj njih rodoljubno potezanje za narodno pravice še ni imelo zaželenega uspeha in njih setev ni še rodila zlatih jabolk. Kako se nam godi na Goriškem, vam je znano; tukaj smo mi Slovenci med naklom in kladivom, to je med germanizato-rično vlado in med Lahi. — Res je, a ne vdamo se! Zmagati hočemo, zmagati moramo! Mi smo v večini, mi bomo gospodarji! je zavrelo med množico, ki je tudi med izvajanji vzklikala in obsojala. »Slovenski možje, akoravno Slovenci plačujejo enake davke v denarju in krvi kakor drugi narodi, vendar vlada ne priznava slovenskemu narodu enakih pravic, ker na Slovenskem so vse glavne in srednje šole le nemške ali laške, in se po vseh političnih in sodnjiskih uradih uraduje le v nemškem ali laškem, tedaj tujem jeziku. Za uradnike se imenujejo pa večidel tald, ki ne umejo našega jezika, in le redkokedaj se zgodi, da domačin v svoji deželi službo dobi. — Res je to! Žalostno je! — Krivica je! — Naš jezik mora v šole in urade! — Proč 9 tujci, naših sinov je dovolj! — Govornik je moral čakati, da so dali tnborci duška svojemu ogorčenju nad krivico, s katero jih je poniževala vlada v rodni zemlji in je še menila, da bi morali poljubljati palico, ki jih tepe, in biti vdani in hvaležni. j-Kaj je temu krivo, boste popraševali — je potem nadaljeval. Temu je kriva tujčeva sila in pa stari greh vseh Slovanov, to je nesloga. Nesloga nas je spravila v sužni jarem, nesloga nas je razcepila in nesloga nam še dandanes tuj jezik nalaga in nas potujčevati hoče. — Edini moramo biti! Zedinimo se! — »Da, slecimo tedaj stari greh, združimo se vsi Slovenci v eno skupino, v eno pokrajino z eno politično upravo in z enim deželnim zborom in vse se bo v našo korist predrugnčilo. Slovenijo vstvarimo! — Živela Slovenija I Slovenijo hočemo! Živio velika, zedinjena Slovenija! — Praporščaki ob odru so dvignili zastave, tisoči so mahali 9 klobuki in klic po Sloveniji je rastel v orkan. »Tej zahtevi, bi znal kdo ugovarjati, se ustavlja historično pravo, in se tedaj združenje vseh Slovencev v eno skupino ne da terjati in zagovarjati. Na to odgovarjam jaz, da to, kar imenujejo naši nasprotniki historično pravo, to je bila za Slovence historična krivica. To historično krivico, tisočletno historično krivico, Slovenski možje, moramo izbrisati, ker tisoč let je, odkar naš narod pod sužnim jarmom tujstva zdihuje in po rešenji, po svobodi hrepeni. Kar je zgodovina našemu narodu zakrivila, sedanjost mora poravnati. Slovanski narod je, živi; to je pravo, ki se ne da tajiti. Kdor je, ima pravico biti, živeti, zahtevati, da ga nihče v razvitim materijalnem in duševnem ne zadržuje. Slovenci imamo tedaj prirojeno pravico, od Boga in r.aturo zagotovljeno, da živimo, da se omikamo, materijalno in duševno napredujemo — tega prava nam ne bo nikdo tajil, ker to je faktumt Civilni zakoniki cele Evropo izrekajo, da se osebna prava ne morejo prodati ali se jim od povedat i.Slovenski narod je tudi oseba moral ična — zgoraj našteta prava so osebna prava celega slovenskega naroda in se ne smejo tedaj oddajati. Kdor nam tednj ta prava kali in pridržuje in krati, ta ravna celo proti naredbam državljanskega zakonika! Materijalno in duševno razvijanje je pa mogoče le v narodnem jeziku. Prnvico imamo tedaj zahtevati, dn se naši otroci v vseh šolah v slovenskem jeziku podučujejo, tn da se nam pravo vsnke vrste govori v slovenskem jeziku! In tudi svoj najvišji učni zavod — vseučilišče »lovrnsko hočemo. Pravico imamo do vsega tega in dosegli bomo vse, ako bom vsi združeni v Slovenijo. Slovenski možje, Slovenija bi ne bila v korist samo nam Slovencem ampak tudi državi. Spominjate se leta 1866., ko je država po zgubljeni vojni odstopila Italiji tudi beneške Slovence, katerih 40 tisoč zdaj zdihuje pod .jarmom laškega naroda, ker Lahi ne priznavajo Slovencem narodnih pravic, marveč po njih z nogami teptajo. Prepričan sem, slovenski možje, da ko bi bili beneški Slovenci leta 1868 z nami vred združeni v Slovenijo, bi ne bili nikdar padli pod laško vlado, kjer 90 vse veke za nas izgubljeni. — Ne I Ne! — so ugovarjali taborci in klicali: — Ne pozabimo jih! Rešili jih bomo! — >Ali Italija še ni nasitena. Lačna je še po Goriški, Tržaški in Istrski deželi. Gre tedaj za naš obstanek, slovenski možje, ker Italija z rokami po nas sega in grabi. Da se bomo tega poljuba obranili, da ne pademo pod požrešno Italijo, je neobhodno potrebno, da so vsi Slovenci zedinimo in združimo v eno kro-novino, da ustvarimo Slovenijo! Zedinjena Slovenija bo močna, v njej se bomo ubranili vsaki sili in razkosanju našega narodnega ozemlja, v njej bomo dosegli in bomo deležni vseh nam prirojenih pravic in v njej, Z edin j en i Sloveniji, bomo oteli za vse čase svojo narodnost in svobodo!« Tako je končal dr. Tonkli in desettisoč glasov je zaorilo, desetisoč rok se je dvigalo in z velike Otave je odmevalo gromko in odločno v Vipavsko dolino, da odjekne od vasi do vasi, od hiše do hiše: — Živela Slvenija! Živela Zedinjena Slovenija! — Se 90 poslušali taborci dr. Vošnjaka in Naber-goja, dr. Lavriča in urednika Dolenca, Klavžarja in Živica iz Komna in Doljaka iz Solkana, pozdravljali so jih in jim vzklikali, obsojali glasno krivice, ki jih je označil že Tonkli in so jih ti še nazorneje kazali, zahtevali pravico in navdušeno sprejeli vse resolucije in bili veseli brzojavk in pisem, ki so prišla iz vseh slovenskih dežel in pričala, da je slovenski narod že združen v svojem hotenju in stremljenju in da no bo miroval, dokler ne doseže zodinjenja in vseh svojih pravic. Solnce se je nižalo, a taborcem se ni mudilo domov. Na odru se je zbral mogočen pevski zbor: Sol-kanci, Tolminci, Kanalci in dijaki so ga tvorili in še pevci iz Razdrtega, iz Rihenberga in Domberga, iz Prvačine in Komna in še od drugod in »Hej Slav-jani« so navduševali taborce in »Bivali Čehove« in »Ne vdajmo se!« in »Naprej«, ki je prešel v vse tisoče in so ga peli, ko da mar sira zmagoslavna vojska. V to navdušenje so zaprasketale v prvem mraku pod nebo' rakete, v narodnih barvali se utrinjajoče, od Sv. Danijela vse do Cavna in z vrhov na Krasu so pn zaplapolali mogočni kresovi, ki so s plame-nečimi jeziki sporočali v jesenski večer po deželi in Gorici: »Danes praznujejo primorski Slovenci na Šempaskem polju svoje narodno vstajenje lc Andrej Hrast, — izključili so ga iz vseh srednjih šol v državi — je doživel Zedinjeno Slovenijo v svojih gorah in potem doživel novo suženjstvo in videl še plamen iz Drežnice. Ko je umiral, je rekel v petinsedemdesetletni modrosti: »Ne obnpavajtel To vam povem to svojo zadnjo uro: nasilje — poje sebi bilje!... Loterija društva »Trgov, akademija v Ljubljani« se zaključi 30. oktobra 1927. 27. oktobra neplačane srečke ne igrajo ! Kdor kupi šele na prigovarjanje, ima navadno največjo srečo. - Hitite in kupite I Srečke po 10 Din, dobitkov 885 od 50 do 100.000 Din. Večer pred Kobaridom. V Kobariškem kotu so se zbirale čete za operacijo v gorenji Soški dolini. V Kredu — spremenili so ga v »grande citta« z elektriko in imel je Corso Vittorio Emanuele, Piazza Dante, Via S. Ni-colo, Piazza D'Anunzio, itd. itd. in po celi steni nekega skednja so upodobili Krn in nad njim Boga Očeta, ki ga čuva za Italijo — se je utaboril glavni stan in bilo je življenje, kakršnega ni nihče pričakoval in ga ta vasica tudi ne dočaka več — pa četudi bo glavno križišče projektiranih prog. Čez noč so oživele nove ceste v polja in v hribe — na Matajur, na Stol, preko doline so strašili betonirani jarki in šli v Matajur in Stol, mimo njih je zdrčala ozkotirna železnica iz Čedada do Sužida, prihajale so čete in odhajale, dreveli so avtomobili, kralj je prihajal in kraljica, ki je otrokom dajala sladčice in govorila z njimi v njihovem jeziku... Tako je prišel oktober, ko je teklo že tretje leto in je bila fronta še vedno tik za Krnom na Mrzlem vrhu. Nie hudega se ni zgodilo, samo nekega dno je prižvižgala granata na postajo v Ro-biču, da je prestrašila ljudi, ki so potem nekaj noči hodili v predor pod nizkim gričem Dirom. V drugi polovici meseca so ljudje opazili med vojaštvom mrzlično vrvenje in sp sklepali, »da se nekaj pripravlja«. Tudi povedali so, kar so misMli, a višji krogi so jih mirili, da se ni treba ničesar bati Pa se je le nekaj pripravljalo. Pod večer dvaindvajsetega 90 bili ljudje v9l zbegani. Na povelje so se morali izseliti iz vasi pod milo nebo in v jesenskem hladu so odrasli ln otroci nočevali izven vasi v gmajni med grmovjem ln skalami ln v strahu čakali, kaj bo. Bali so se, da jih odženejo. Noč je bila tiha % je mirno minila. Ko so se ljudje smeli zjutraj vrniti v svoje domove, so opazili, da je mrzličnost med vojaštvom ponehala, in dan je bil spet kot drugi — živ in vesel. Celo kralj se je pripeljal. In potem se je zgodilo. Bilo je kakor sodnji dan. Vse je drevelo proti Nadiži in še sani kralj, M se je pa vrnil iu ga je avto rešil skozi Kot čez Bre-ginj, ker sovražnik še ni bil preko Stola, da bi mu zaprl pot, kot so mu jo onkraj Matajurja. Za en večer so se Italijani vračunali in so doživeli — Kobarid. Kako Se seda! v Kobaridu Tam pod sivini Krnom, kjer se vije zelena Soča ob mrtvaški grobnici preroka Šimna, le® trg Kobarid. V njem so živeli Krilan, Volarič, Gregorič. Bridko je človeku, ko se vozi mimo »grobov slovenskega domov ja«. Veliki kriči vi napisi »Caporettoc te sprejmejo v vas. Na polju med Mlinskim in Kobaridom stoje barake alpinskega polka, kjer se letno zbirajo k orožnim vajam italijanski planinci s sključenimi mulami. Trg je dobil vsled priseljencev precej laškega značaja. Po »kar-joli« — polževski dohaja vlak iz Čedada skozi Na-diško dolino. Potniki skačejo v vozove in iz vozov kar med vožnjo in sicer brez vsakih nesreč. Naši Kobaridci vozijo v Videm na prodaj sadeže. S to progo je postal Kobarid navezan na Videm. Po cesti iz Tolmiaa drve dvakrat na dan korijere do Kobarida in odtod v Bovec. Poleti je v trg« vse polno turistov, ki si hodijo hladit na Krn in Matajur prevročo laško kri. Večkrat se dogajajo na Krnu nesreče. Strela ima posebno veselje, da udarja staremu očaneu v brado. Vsem so znani oni nesrečni dogodki, ko je strela razrušila spomenik laške »zmage«, vsled česar so morali strašno trpeti naši pastirji iz vasice Krn. Letos v poletju je ubila strela nekega tržaškega profesorja, ki se je mudil ob pobočju s katoliškimi tržaškimi skavti. Tudi vojakom strela ne prizanaša. Devet se jih je ponesrečilo v enem tednu. »Gora ni nora.. .< V Kobaridu pastiruje sedaj č. g župnik-dekan Al. Pavlin, ki mora poučevati tudi laški krščanski nauk. V Drežnici — sveta Drežnica ji pravijo — pase skrbno svoje ovce č. g. kurat Jože Kalin, kateremu £0 fašisti zažgali župnišče ln vso opravo. Ob Matajurju vodi livško faro č. g. PaVle Jelov-čan. V Gregorčičevi rojstni fari na Libušnjem kljubuje preganjanju Č. g. kurat J. Leben. Prav rad pokaže farno knjige, v katerih je vpisano rojstvo goriškega slavčka Gregorčiča. Cerkvica sv. Lovrenca nad Sočo še ni popolnoma popravljena. Dočim so Lahi pustili Gregorčičev nagrobni spomenik, so razbili spominsko ploščo na rojstni hiši v Vršnem. Katoliško prosvetno društvo je na obnovljeni hiši postavilo drugo. 6e sedaj živi na Vršnem slepa sestra pokojnega pesnika, ter pobožno prebira molek in moli zase. zanj in za rod, ki so mu vzeli nasilni tujci luč oči. V Kobaridu je petrazredna osnovna " 'i za Kobarid in vasice Svino in Mersko. Severu je šola italijanska. V trgu gospodari laški poue&iat. C<" ov jo stara in je bila v vojski precej pe-mudo -aua Dobro izvežbani cerkveni t evski zbor vo li organist A. Uršič. Vse vasice v okolici t. j. Idersko, S'' n, Su"'H, Staro selo, Kred, Smnst in Ladra so imele krasna prosvetna društva, katera ^o pa L li zatrl' Ukuiili so tudi iaborni idbeni k rož 'k nsaj sein vedel, da ne bom ničesar opraviL Zakaj 6i me poslal? Gospod, bol za tolike brate in sestre mi trga srce...« Ali je bila prevara? Ali pa je v resnici zvenel s križa odgovor: »Da bi bil popolnoma eno z menoj. Da bi vsi vedeli in se veselili, ki hočejo za menoj nasiti križ življenja: Najvišje na svetu je križana ljubezen.« 22. oktober 1927. Dnevno časopisje je pisalo o sijajno poteklem zborovanju in o veliki skromnosti govornika, ki da je prišel nespoz-nan Ln ravno tako zopet odpotoval. Drugi so govorili o sleparstvu, ki so ga na veliko zasnovali redovniki, ki pa je klaverno spodletelo. Koncem vseh koncev da je Ljubljana doživela veliko razočaranje. Dogodek v frančiškanski cerkvi je redovni predstojnik prepovedal komurkoli naznaniti, da ne bi nastala nepotrebna suniničenja in tožbe. Sicer pa so vsakodnevni dogodki prebivalce Ljubljane tako zaposlili, da je bil Frančišek Asiški kmalu pozabljen ... Dandanes imamo važnejše posle! Otroci so baje svetnika videli, kako je vstopil v avtomobil in se v navadno kuto oblečen odpeljal v Maribor, glavno mesto mariborske oblasti. Podgorelček. ljubek pt cek, da m« je neki na levi roki prav domače zob al z roke... Podpirajte naše dijake. Železnina fr. SfliplCfl Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. se položnice površno ali celo napačno izpolnijo. Zato naj vsak vplačnik v interesu sameara sebe in računoimetnika pazi, da napišo pravilne podatke (Ime in številko) in natančno tako izpolni položnico, kakor gori omenjeno. ~k Pogreša sc deček, osem let star, srednje, bolj suhe postave, kostanjevih las in bolj boječe narave. Oblečen je v cajgaste hlače, v suknjič iz zelenega žameta in v novo srajco iz barhenta. Čevljev nima, na glavi ima rjavkasto čepico. Pri sebi ima šolske knjige, ker je odšel iz šole v Mavčičah, ines:o domov v smeri proti Kranju. Odšel je v soboto 15. oktobra in od takrat ne ve nihče nič o njem. Kdor bi o njem kaj vedel, se prosi, da sporoči očetu Janezu SuštarSlču, posestniku na Podreči 27, p. Smlednik. ir Trgovskemu dobrodelnemu društvu »Pomoč« v Ljubljani se najtopleje zahvaljujemo za iz-j plačano posmrtnico povodom smrti moje soproge in društvo vsem toplo priporočam. Lovrenc Lavtar, trgovec, Zalilog 16, p. Železniki. Krojači, šivilje, pritožujete se čes konkurenco konfekcije itd. Ali ne vidite, kako eleganten kroj ima konfekcija. Zato, če hočete v današnjem času izhajati in imeli naročnike, morate imeti moderen kroj. Isto dame, koliko si prihranite pri gospodinjstvu, če znate same izdelovati garderobol Koliko časa zamudiš pri starih krojih. Zakaj je konfekcijska obleka tako po ceni, ker je kroj preizkušen in lahek za izdelovanje. Drugi veliki jesenski tečaj z novimi modeli in kroji za 1. 1927.-28. se lirične začetkom novembra. Pouk za krojače, uniforme (važno za vojne obveznike), specialen pouk za obleko preč. duhovščine. Za šivilje kot nešivilje poleg krojenja modeliranje, to je vrezati kroj po vsaki podobi in meri, da ne potrebuješ nobenega kroja (šnita). Pouk za spoznavanje blaga pri na-tupu. Ker ima lastnik modni salon, imajo učenci priliko videti, kako se šiva in izdeluje. Učencem se preskrbe službe. Revnejšim tečaj ceneje! Nekaj se lahko plača z živili. Zunanjim učencem se preskrbi i-i-Mia in stanovnnin orl ■'■•nrsljivih ljudeh Ker je la tečaj' zadnji v tej sezoni, opozarjam na to krojače in šivilje, naj ga ne zamude. Ker je prostora le za določeno število učencev, naj se vsak čim prej pri- Kupujte srečke efektne loterije za Ljudski dom ¥ tovarn mestu. Žrebanje je nepreklicno 13. novembra 1927. Izžrebane srečke se objavijo v Sloven. in Domoljuba. javi. Krojni pouk po pošti. Vsak učenec, ki je obiskoval tečaj, ima pravico vsako leto posečati osemdnevni brezplačni kurz o spremembi mode, dobi ceneje šivalni stroj in druge potrebščine. Zasebno krojno učilišče F. Potočnik, na internacionalni razstavi v Rimu odlikovan z zlato kolajno in naslovom krojnega profesorja, Stari trg 19, Ljubljana. ir Električne inštalacije (tudi v mestu Ljubljani). Popravila strojev in aparatov prevzema tovarna V o j n o v i č & C i e., G 1 i n c e pri Ljubljani. Telefon 2043. Proračuni brezplačno. ir Velika je razlika med pisalnim strojem in pisalnim strojem. Akoravno Vam tisočkrat nasprotno zatrjujejo ne dajte se izpeljati na led. Preizkusite kolikor mogoče natančno v lastno pomirjenje stroje vseh vrst, ki so v prometu in potem se odločite. Res je, da se je težko v trenutku odločiti. Navzlic vsemu temu pa je pametneje truditi se nekoliko ur z izbiranjem, kakor mučiti se leta in lela s strojem, ki Vas ne zadovoljuje. Če pa se vsekakor hočete izogniti izbiranju in muki, lahko prav tako mirno kakor bi bili poizkusili vse stroje, naročite »na slepo« »Continental« in si s tem pripravite desetletja trajajoče veselje. Samoprodaja: Ivan Legat, specijalni mehanik za pisarniške stroje, Maribor, Vetrinjska ulica 30, tel. int. 434. ir Svila je prišla v modo Ako želite svoje svilene nogavice posebno negovati, jih perite v milnih luskah »LABOD«. Najnežnejše tkanine, najfinejše čipke in perilo se perejo v raztopini »LABODA« brez vsake škode, ker ostanejo kot nove. ir Bolne žene dosežejo z rabo naravne »Franz-Josefc-grenčice neovirano, lagodno izpraznenje črev, kar večkrat izredno dobrodejno vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki »Franz-Josof«-vode tudi polom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 s« najboljša in najcenejša. -Ar Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. it Vesela vest za naše radioamaterje. Naše radioamaterje je zadnji čas zelo iznenadilo, ko so konstatirali pri nakupu znano odličnih cevi MR 3, da so te cevi sedaj opremljene z vratom iz bake-lita namesto sedanjega kovinskega vratu. Ta sprememba je odstranila pri cevi delovanje kovinskih mas, iz katerih je bil sestavljen vrat. Tudi aktivna grejalna žica jc sestavljena in montirana po novih ameriških metodah, tako da se je kvaliteta sprejemanja s cevmi Mr 3, ki je bila tudi do sedaj odlična, izboljšala do skrajnosti, Cene cevi je pustila tvrdka Tungsram, d. d., vseeno nespremenjene, ker je prešla tovarna zaradi znatnega povečanja naročil k racionialnejšemu proizvajanju radio-cevi v seriji. ir Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. ■k Lesna industrija. la remseheidske žage za jermenike, mlinske, krožne in druge, smir-kove plošče itd. kupite najceneje in v vsaki dimenziji pri »Jeklo«, Stari trg, Ljubljana. 13, Ni kupčije brez reklame! Kdor ne mlati prazne slame, v mesto pojde in na kmete: tam prodal bo (Dalje prih.) Cfublfana G Somišljeniki! Na delo, da ne gre v izgubo nobena glasovnica obrtnega odseka Zbornice TOI ali v demokratske roke! Povprašajte vsakega znanca, že je že oddal in komu. Povejte vsakomur, naj se no straši votlega plašila SDS. Sedaj naj se jasno pokaže, kdo je z nami in kdo proti nam! Hitite! — Vse glasovalne listine oddajte na tajništvo SLS, Jugoslovanska tiskarna. Prosimo, da gotovo vse izročite tajništvu, da vidimo, kdo je nasedel demokratskim agitatorjem in kdo ne. 0 »Zlatorog« na Ljudskem odru. V nedeljo, dne 23. oktobra 1927 ob pol 8. uri zvečer vprizori Ljudski oder romantično igro »Zlatorog« s plesi, godbo in petjem Igra sama na sebi je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Videl bo idilično življenje po planinah, smejal se šegavosti starih pastirjev in lovcev, videl kam pripelje strast in pohotnoet, pohlep po zlatu in blesku Tragedija nesrečne Anice na vrhu Triglava ga bo ganila do solz. Vjjlel bo krasne kostume roltoko dobe, narodne noše itd. Lepi in originalni so plesi, katere je nalašč za to in petje ter sploh vse je usmerjeno planinskemu predstavo sestavil akademik Pino Mlakar Godba duhu naših gora. Z ogromnimi stroški je Ljudski oder opremil to igro, samo da bo predstava lepša štva »Sloga«, ves ansambl Ljudskega Odra in mnogo članov naših Prosvetnih društev. — Predpro-in sijajnejša. Sodeluje orkester glasbenega dru-daja vstopnic v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstr. in v pisarni Ljudskega odra II. iad-stropje istotam od 4. do 7. ure zvečer. 0 Rokodelski dom. V pondeljek ob 8 zvečer je v društveni sobi Rokodelskega doma povoiniška in dramatična šola. Naj je nihče ne zamudi, kdor se hoče izvežbati v govorništvu in dramatiki. — V torek in četrtek ob 8 ima pevski zbor pod vodstvom g. prof. M. Bajuka pevsko vajo. — V sredo in petek ima vajo tamburaški zbor. Pričetek je ob 8 zvečer. Društvena prireditev bo v nedeljo 13. novembra. Kdor hoče sodelovati, naj se zanesljivo udeležuje vseh vaj. O Stolna prosvela ima v pondeljek dne 24. t. m. ob 8 zvečer v tiskarni redni letni občni zbor. Člani, udeležite se ga polnoštevilno! © Krekova mladina Ljubljana ima v pondeljek, 24. okt. ob 8 zvečer svojo redno pevsko vajo. Vsi in točno! — Odbor. O Promenadni koncert muzike Dravske div. oblasti danes ob 11 v »Zvezdi«. Spored: 1. Muhvič: Srb, Slovenec in Hrvat. marš. 2. Suppe: Lepa Gala-teja, uvertura. 3. Sedlaček: Za moje prijatelje, srbske pesmi. 4. Balfe: Arija iz opere Falstaff. 5. Smetana: Prodana nevesta. 6. Royer: Fascina-dora, foxtrott. 7. Cerin: Popadijo Lenče, srbski marš. © Nolna služba lekarn v Ljubljani. V nedeljo (dnevna in nočna): Bahovec, Kongresni trg, Uslar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Šiška. — V pondeljek: Sušnik, Marijin trg, Kuralt, Gosposvetska cesta. © Tatica v cerkvi. Včeraj, dne 22. oktobra zjutraj ob pol 9 je bila dijakinji Valentini Klob-čavarjevi, doma iz Tržiča na Gorenjskem, v frančiškanski cerkvi iz klopi ukradena aktovka z raznimi predmeti in nekaj denarjem v skupni vrednosti okoli 130 Din. Tatica je bila še tekom dopoldneva v osebi 16 letne Ane Marjetič izsledena in aretirana. Pri njej so našli tudi ukradeno aktovko, dočim je denar in nekaj predmetov že raz-pečala Ančka ima še več drugega na vesti, zato so jo obdržali v zaporih. — Deklica je bila že več časa brez stalnega bivališča. © Ljubitelji vina: cviček, pristen, izredno dober, pokusite v restavraciji Miklič nasproti glavnega kolodvora, po 14 Din liter. © Tatvine. Zidarju Ivanu Oblaku z Gline je neznan tat ukradel v petek popoldne iz veže Zgon-čeve gostilne v Rožni dolini 2250 Din vredno kolo znamke »Piich«. Kolo ima številko 293.494. — Aretiran je bil neki G- V., ker je ukradel Alojziju Andlovicu 700 Din. — Katarini Pikljevi v Spodnji Šiški je nekdo ukradel sedem brisač, vrednih 50 dinarjev. — Neznan tat je ukradel hotelirju v Tivoliju g. Dolničarju dva mlada psa, vredna 300 Din. © Mladi avanluristi. Trije mladi fantje iz Ljubljane so sklenili, da hočejo biti tudi oni deležni velikih dogodkov, ki se gode po svetu. Kupili so torej na ljubljanskem kolodvoru vozne listke, da odidejo v Črnogoro in morda še v Albanijo. Toda že na Sušaku se je eden med njimi skesal in se vrnil v Ljubljano domov ter izdal načrte svojih tovarišev policiji. Za drugima beguncema je izdana tiralica. © Napovedovalci zime. Vse poletje jih sploh ni bilo opaziti, namreč mož, ki se zbirajo na ne-oficijelni in neprijavljeni borzi dela pod kostanji na Krekovem trgu. Sedaj, ko je poljsko delo končano in ko se bliža zima, so se pojavili zopet. Pred nekdanjo Mahrovo hišo postajajo in čakajo, da jim kdo pomoli delo — katerokoli, ali raznašanje lepakov ali nalaganje premoga na kolodvoru ali prenašanje pohištva ali karkoli. Njih gruča se množi, čimbolj se bliža zima. Vendar je treba ugotoviti, da jih ie razmeroma letos manj, kakor druga leta, kar je nazadnje tudi dobro znamenje. © Tat koles v Ljubljani. Dne 20. t. m- je bilo ukradeno kolo fotografu Antonu Uršiču v Frančiškanski ulici št. 10 s hodnika v II. nadstropju. Policija je sedaj ugotovila, da ie kolo ukradel neki Viljem Klein, star 27 let, rodom iz Budimpešte, ki se je dva dni mudil v Ljubljani, nato pa izginil. Klein poseduje potni list št. 568.945 in govori nemški z ogrskim naglasom. Ni izključeno, da je Klein mednarodni tat in pustolovec ter se svari pred njim vsakdo, ki bi imel ž njim posla. Ukradeno kolo je lastnik dobil nazaj. 0 Kolesarjova brezobzirnost. Ponovno se pripete slučaji, da se občinstvo pritožuje nad kolesarji, ki rabijo poti, določene izključno le za pešce. Ena takih poti je hodnik ob Tržaški cesti, ki ga uporabljajo zlasti delavci, da prehodijo po štirikrat na dan jiot z Gline in Viča v Ljubljano in nrzaj. V sredo je povozil na tem hodniku kolesar A. Ž. ključavničarjevo ženo Frnnjo Kržetovo in jo podrl na tla. Kržetova je dobila znatne poškodbe na nogah. Stvar občinstva samega je, da prepreči vsako brezobzirnost kolesarjev, ki bi hoteli voziti po tej pešpoti, na drugi strani pa jo priporočati, da pričneta misliti ljubljanska in viška občina na napravo posebnega za kolesarje določenega hodnika na levi strani cefite. Potreba je tu! © Dr. Bleiweis, specijalist za notranje bolezni in za bolezni v nosu in vratu, se je povrnil in ordinira Kongresni trg 15, od 3. do 5. pop. 0 Veliko izbiro volnenih jopic, najfinejših bli", perila, kravat itd. priporoča tvrdka Ig. 2 a r g i, pri nizki ceni, Ljubljana, Sv. Petra cesta. t na dneva /gre ^pride nočni jkrjh ' -Cd) je spanja : l* Zdravo dremanje sledi po obilnem vefernem razpoloženju. Mnogokrat zahteva trdega dela utrudljivo drgnenje na pralni deski, da se perilo otrok, ki se celi dan veselijo in zabavajo, obrani čisto. Kajti naši malčki prav dobro razumejo, kako se v momentu zamaže perilo in postane ogljenočrno. Ali skrbna mam ca lahko kljub vsemu temu drži svoje male čiste in nezamazane, a da se ji pri vsem tem ui treba mučiti ure dolgo s perilnikom. Obleko, katero njeni otroci v šob zamažejo, lahko brez vsacega truda obrani in očisti. Rinso, ta nova vrsta mila, nadomesti vsako drgnenje, ako namočite zamazane stvari v penečo se Rinsovo raztopino. Ta raztopina izloči iz vseh sklepov in šivov vsako zamazanost. Samo na mestih, kjer je iste najtežje odstraniti, kakor n. pr.: na kolenih, ovratniku itd. mora se ualahko uporabiti drgnenje in to tako. da se na dotičnem mestu natrese malo suhega Rinso mila in nalahko drgne. Konkurz. Tvrdka Rudolf Kopač, trgovec s mežanim blagom v Novem mestu, jo postala insol-ventna ter je nad njo razglašen konkurz. Konkurent komisar je deželnosodni svetnik gosp. Božidar Romih v Novem mestu, upravnik mase pa gospod Franc Perko, posestnik v Novem mestu. Kočevje Pomagajte si z Rinsom pri prvem sledečem Vašem pranju. Proizvaja se v Lux tvor-nicah. © Nogavice vseh vrst v veliki izbirj in najceneje pri Dobeic-u, Pred škofijo 15. © Razstava in zaloga pletilnib strojev vseh vrst ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Maribor □ III. prosvetni večer se vrši prihodnji četrtek 27. oktobra. Predavatelj g. prosvetni inšpektor dr. Fr. Kotnik nam bo ta večer v velezanimivem predavanju razkril skriti zaklad koroškega ljudskega pesnika Drabosnja-ka, ki je živel v Avstriji, pa je slovenskim rojakom kot pesnik dramil versko in narodno zavest. Predavanje bo nudilo mnogo poučnega, spodbudnega in zabavnega. □ Mariborski socialisti so proti predpi-j som zakona prezgodaj vložili kandidatno listo, zato je neveljavno vložena in jo je oblast predlagateljem vrnila. Bedo morali pač tudi socialisti čakati na zakoniti rok kot vsi drugi. □ Danes z Ljudskim odrom v Stndencc! Ljudski oder gostuje danes popoldne v Studencih z igro »Maks v škripcih« in sicer v običajnih društvenih prostorih prosvetnega društva v Studencih. □ Mlinar in njegova hči. To pretresljivo igro, ki se vrši na grobovih, bo prihodnjo nedeljo izvajal Ljudski oder v dvorani Zadružno-gospodarske banke zvečer ob 8. uri. □ Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 24. oktobra ob 8. uri zvečer je drugo predavanje vseučil. prof. g. dr. Pitamica iz Ljubljano in sicer o državnih oblikah (absolutizem, monarhija, republika itd.). V petek 28. oktobra prične zdravstveni ciklus, ki bo premotril živčne in duševne bolezni in sicer s predvajanjem g. dr. Robide, specialista za duševne bolezni v Ljubljani o »Duševnih boleznih-:. □ Aposlolslvo mož za stolno župnijo ima skupno pobožnost na praznik Kristusa Kralja, to je zadnjo nedeljo v oktobru ob. določeni uri. □ Velika invalidska lotrija. Žrebanje se vrši dne 15. jan. 1928. Srečke so na razpolago edino lo v trafikah gg. Antona Golež v Mariboru, Aleksandrova c. 42 in Geč-Gnus, Glavni trg 15. Cena srečki 100 Din. Ker je za to loterijo veliko zanimanje, se vsi interesenti naprošajo, da si srečke čimprej preskrbe. □ Program parkkoncerta na dan 23. oktobra: 1. Parma: Mladi vojaki, koračnica; 2. Wallace: Maritana, overtura; 3. Dvorak: Vltavske zvuci, val-oer; 4. Verdi: fantazija iz opere »Aida«; 5. Remec: Zagorski glasi, potpuri; 6. Somer: Carrnen, koračnica. □ Stanovanja v novih mestnih hišah se bodo oddajala ta teden. Dobilo jih bo 60 — upa pa jih 549, ker je toliko prošnjikov za 60 stanovanj. Med prošnjiki so so: Neporočeni in izven Maribora stanujoči in zaposleni (17), drž. uslužbenci, ki pričakujejo odpoved stanovanja (19), hišniki v novih hišah (18), zasebniki (8), drž. nameščenci brez navedenih vzrokov (24), zasebni nameščenci (69), trgovci, obrtniki in prosti poklici (29), vdove (32), drž. uslužbenci, ki imajo neprimerno stanovanje (144), drž uslužbenci, ki jim je stanovanje odpovedano (39), drž. uslužbenci brez stanovanja (80), mestni uslužbenci (70). — Tako je gTadbeni urad razdelil prosilce za stanovanja. Iz tega je že razvidno, da nišo vse prošnje utemeljene'in da je bila govorica o 700 proŠnjlkih pretirana. Drugo, kar pa to razdelitev tudi kaže, je to, da so ravno državni uslužbenci tisti, ki imajo največ skrbi radi stanovanj in da se bo ravno država morala lotiti zidanja stanovanjskih hiš za svoje uslužbence vseh kategorij. Upati je, da bo država ščitila svoje ljudi na ta ali drugi način ln da je beganje ljudi, kar žal dela danes v Mariboru tudi društvo stanovanjskih najemnikov s svojim shodom popolnoma odveč. So pa organizacije stanovanjskih najemnikov drugod bolj uvidevne, ako citiramo le članek predsednika ljubljanskega društva v petkovem »Slovencu«-. □ Železničarjem upokojencem! V svrho pro-lon^aoije se imajo odditi legitimacije kakor običajno pri najbližnji železniški postaji (ne kurilnici ali progovni sekciji itd.) najkasneje do 3. novembra t. 1. Pri oddaji je napovedati, ali nakazuje pokojnino direkcija ali ministrstvo financ (pokazati odrezko), in če se kdo peča s trgovino in ima pro- tokolirano firmo. Za provizijoniste, rentnike in mi-loščinarje, ki pridejo pozneje na vrsto, bo razglašeno pravočasno. Celje 0 Danes popoldne premo h Krekovcem! Ob pol 4 popoldne vprizori danes celjska Krekova mladina drugič velezabavno burko »Robert in Ber-tranK ali »Dva vagabunda«. Kdor hočo preživeti nedeljsko popoldne v veseli in zdravega smeha polni družbi, bo šel danes v Narodni dom. Pred-prodaja vstopnic je danes cel dan v Narodnem domu. -0" Uničevanje stenic in drugega mrčesa. Stenice, molje, ščurke in drugi mrčes pokonča z zalego vred Cyklon B, ki deluje popolnoma zanesljivo, ne da bi kvaril predmetov. Sredstvo se ne pošilja na dom; cyklonizacijo izvrši bakteriološka stanica v Celju. Prosvetni večeri bodo v Našem domu danes 23., v ponedeljek 24., v soboto 29. in v nedeljo 30. t. m. vedno ob osmi uri zvečer. Na programu je predavanje o Češkoslovaški republiki na podlagi jtrasnih filmskih slik. Videli bomo naravne krasote, mesta, poljedelstvo m industrijo Češkoslovaške; vozili se bomo po državi v aeroplanu, po železnicah, po jezerih in rekah. Posebej bomo občudovali tudi češkoslovaško vojsko. Nikomur ne bo žal, če bo prišel. Rajhenburg. Na pobudo gg. župnika Josipa Tratnika in župana Frana Vranetiča se je 16. t. m. ob 9. vršila ustanovna skupščina krajevnega odbora Rdečega križa v trgu Rajhenburg. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. župnik Josip Tratnik, v odbor pa župan trga Rajhenburg g. Fran Vranetič in vsi gg. župani sosednih občin. Krami V soboto 29. oktobra in v nedeljo 30. okt. bo v Kranju prvič vprizorjena drama »Graničarji«. Igra je polna humorja in tragike, zlasti posamezne scene se odlikujejo po dramatični napetosti. Odbor dram. odseka vabi vse prijatelje, zlasti okoliške, da posetijo igro, ki nudi že po svoji vsebini polno res pravega užitka. Vrfinilta Vilo v Ljubljani za 10 Din lahko dobite, če kupite srečko II. stadionske loterije. Srečke so naprodaj v Gospodarskem društvu ter pri članih tukajšnjega Orla. Staršem, ki hočejo svoje otroke dobro vzgojiti, svetujemo, da se poslužijo naše najboljše mladinske organizacije »Orla«. Šoli odrasli 1'stntje imajo kot mladci, t. j. višji naraščaj orlovskega odseka, redno telovadbo vsako nedeljo v telovadnici osnovne šole od 8 do pol 10 dop. Popoldne od pol 1 do pol 2 pa sestanek v Rokodelskem domu. Dečki dc 14. leta imajo telovadbo tudi ob nedeljah od 9 do 10 v stari šoli. Knjižnica Kal. prosvetnega društva je nastanjena v I. nadstropju stare šole. Posluje vsako nedeljo od 9 do 10 dop. Za vpisnino se računa 5 Din, poleg tega pa še malenkostna odškodnina za vsako knjigo. Ureja se tudi mladinski del knjižnice. Novo mesto »JutroT« dopisnik se je spomnil volitev v trgovsko in obrtno zbornico in na prijazen način napadel novomeške »klerikalce*. Zbodla ga je okrožnica, v kateri se opozarja obrtništvo na volitve in ga poživlja, da odda glasovnice naši kandidatni listi. Dopisniku svetujemo, da si razbistri pravne in besedne pojme, potem naj piše najiade. Odvetnik dr. Česnik mu bo gotovo hvaležen, ker je poagitiral za njegovo pisarno. Novomeškim obrtnikom pn kličemo, da oddajo glasovnice kandidatni listi našega obrtništva in sc ne dajo begati od nasprotnikov, ki so vedno govorili o svoji nepolitičnosti in o svoji stanovski organizaciji, dejansko pa so bili in so privesek SDS. Moscčni sejem v Kandiji dne 20. I. ni. je bil slabo obiskan. Tudi kupčije ni bilo. Vzrok temu je izredno slabo vreme. Tudi komedijanti, ki se nahajajo nn temu sejmišču, niso prišli radi slabo obiskanega sejma na svoj račun. Glasbeno društvo priredi nocoj 22. oktobra V hotelu »Trst« gledališko predstavo: »Ugrabljene Sabinke«. Osebna vest. Za knjigovodjo pri mestni hranilnici je bil |Ki sklepu hranilničnega sveta imenovan g. A. Knjfež. Nova modna trgovina. S 1. novembrom odpre v Cerkveni ulici 52 svojo modno trgovino gospa Enia Golf z gdč. Heleno Huttor. Žrtev alkohola. 09letni Andrej Hren iz Stare cerkve se je bil v Starem logu tako napil žganja, da je vsled notranjega zastrupljanja v par dneh umrl. Občinske volitve v Črmošnjieah so izpadle sledeče: 1. lista (g. Macela) 105 glasov, 9 mandatov; 2. lista (g. Teli i ;ma) 35 glasov, 3 mandate; 3. lista 29 glasov, 2 mandata; 4. listu (socialisti) 40 "'asov, 3 mandate. Citifa Velika občina Litija. Velikopotezna akcija agiln. župana Lebingerja, da bi sc stvorila velika občina, je našla povsod živahen odmev. Vso govori o tem in velikanska večina prizadetih občanov navdušeno odobrava ta načrt. Skupna občina bo lahko začela velika dela. V načrtu je lepa in položna gorska cesta od litijskega pokopališča po sitarjevški rebri na Veliko štango, v načrtu je ustanovitev tako nujno potrebne župnije Litija in drugi načrti. Tudi prebivalci iz Zavrstnika žele, da bi pristopili k Litiji. Več o tem bomo še pisali. It. Polšnika se nam poroča, da ondotni občani žele zlasti tri stvari, ki naj bi se kmalu izpeljale. Naj se kmalu začne gradili velika obsavska cesla, da pride Poljšnik in Konjšica v stik z ostalim svetom ; naj se v Benkih zgradi most čez Savo in naj se odpre tam tudi postajališče, da moremo spečati svoj les in pridelke. Sedaj smo tako rekoč odrezani od sveta, edini zaslužek je knapovščinu v Zagorju ali v Trbovljah, pri gradnji ceste pn upamo kaj zaslužiti. Monopolsko zalogo soli za ves litijski sodni okraj ima g. Janko Končnr, trgovec v Litiji, kjer se sol tudi melje. — Kolesarji v Litiji se vozijo zvečer in ponoči brez luči. Opozarjamo merodajne Zagorje ob Savi Umrl je v sredo dopoldne g. Kari Flisek, posestnik in čevljarski mojster v Zagorju. Pred 6. tedni so mu v bolnici vzeli nogo vsled bolezni kostnega mozga. Dolgo časa se je po operaciji upirol smrti, mislili smo že, da bo prebolel — pa je nenadoma umrl. Star je bil šele 56 let. Pokojni je bil ugleden krščanski mož ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju, odločen prsitnš SLS in podporni član kršč. organizacij. Naša šola. Od več strani slišimo govorice o redukciji ene osemrnzrediiice. Mi bomo o tem še spregovorili. Obrtniki, oddajte svoje glasovnice zaupnikom SLS ali pa v trgovinah Ljudske gosp. zadruge. Tri*© vire Obrtniki! Prejeli ste glasovnice za vo« litve v vašo zbornico. Glasovnice oddajte zanesljivim našim ljudem ali j>a v Društvenem domu, da se skupno odpošljejo. Ne dajte se strahovati od Jutrovih pristašev, kar je prišlo od Žerjavove stranke, je bilo vedno slabo, trgovske liste celo sestaviti niso znali. Žalni dan ob 9 letnici vojne priredi danes v nedeljo 23. oktobra Zveza slovenskih vojakov in Zveza vojnih invalidov v počastitev padlih tovarišev. Ob pol 11 bo sv. maša, popoldne igra Mrak« in še več drugih točk s petjem. V službo je zopet sprejet na občino kol občinski sluga g. Franc Belihar. CerUlfe ob KrKi Opereta »Mlada Breda« je biki igrana zadnjo nedeljo v naši dvorani v največjo zadovoljnost. S tem je otOorjena letošnja sezona. — Ker je moralo vsled pomanjkanja prostora mnogo gostov oditi, se opereta ponovi prihodnjo nedeljo 23. t. m. po li-tanijah. — Za nedeljo po Vseh svetih se j>riprav-lja: »Mlinar in n jegova hči :, dočim hi h koncu novembra prišel na vrsto »Deseti bral-. — Skioptič-no predavanje je eno že bilo la mesec in bo vsak mesec vsaj eno. Drugi letnik kmetijsko-nadaljevalne šole se bo pričel z novembrom. Obiskovati ga bodo mogli le oni (po številu 28), ki so minulo zimo dogotovili prvi letnik te šole. — Namen imamo, da bi bil vsako leto en letnik, ker za dva letnika nimamo potrebnih gmotnih sredstev. Država ni dala še nič. Vinski mošt je že precej prodan. Cena se giblje od 30 do 35 kron. Je pač letošnji pridelek res dober. TrgOvci pohitito! Občinska naklada na direktne davke je v tekočem letu le za 20 odstotkov višja kot lani. Z davkarije pa dobivamo čeke, kjer so številke za 100 odstotkov in še preko tega večje kot lani. — Pa se nam na davkariji še smejejo! Brežice ob Savi Oddaja zakupa prevozu pošte. V nedeljo, dne 23. oktobra I. 1. ob 11 dopoldne se bo vršila na občini v Sromljah komisijonelna razprava radi oddaje prevoza pošte Sromlje—Brežice. Sprememba selske dostave pri pošti Sromlje. Pošta Sromlje bo dostavljala odslej ob ponedeljkih, sredah in petkih v kraje: Silovec, Cumovec, Me-kote, Sopote, Tople jame, Sitrovec, Rudnik, Migo-vice, Planina, Mali Javorovec in Srednji Javorovec; ob torkih, četrtkih in sobotah pa v kraje: Volčje, Oklukova gora, Cerovec, Grmada, Župnik, Sko-pačna, Ključice, Babčki dol, Rucman vrh in Sv. Janez. Idopisi Jesenice. Danes se poroči nn Jesenicah gosp. Matko Vovk, krojaški mojster na Jesenicah, član katoliškega delavskega društva z gospodično Pavlo .lensterle, bivšo predsednico jeseniškega orliškega krožka. Bilo srečno. — V sredo zvečer 26. t. m. ob osmi uri bo v »l)omu< materinski prosvetni večer, nn katerem se bo vprizorila ljubica igra »Loj-zika«, v kateri pride materinska ljubezen do pravega izraza. Kdor hoče videti nekaj zares lepega in ganljivega, naj pride tn večer v naš »Dom«, ne bo mu žal. — Kdor si še ni ogledal v petek in včeraj »Bele sestre?, enega izmed najkrasnejših kinofilmov, tn naj to stori dnnes in pride v knt. del. dom. Vse predstave spremljn pevski kvartet s primernimi skladbami. Nikomur ne bo žal, kdor si to lepo delo ogleda. Gospodarstvo Izvoz v septembru. V mesecu septembru I 1. je znašal izvoz iz «iaše države 432.630 Ion v vrednosti 582.9 milijona dinarjev napram 808.081« tonam za 529.0 milijona dinarjev. Izvoz je torej narastel po vrednosti za 11%, po količini pa za 11%, kar je sezonski pojav. Napram septembru lanskega leta pa je padel po vrednosti za 10.25%, dočim je po količini celo narastel. Skupno je bil v prvih devetih mesecih I. 1. po količini manjši, kakor v odgovarjajoči dobi lani za 413.401 tono, po vrednosti pa za 977.2 milijona dinarjev ali 17.5%. Glavni izvozni predmeti v septembru so bili (v oklepajih podatki za avgust) stavbeni les 92.916 1on (83.375) za 78.8 (68.8) milijona dinarjev, prašiči živi 45.430 (35.900) kom. za 58.1 (47.4), jajca 1054 (2217) ton za 40.4 (52.1), goveda živa 11.814 (14.282) kom. za 34.7 (41.2), hmelj 453 ton za 30.8 milijona dinarjev, sadie sveže 11.587 (7.532) ton za 27.8 (19.6), baker sirov 1104 (1020) ton za 22.4 (18.9). drva 70.737 (00.347) ton za 16.9 (14.5), sveže meso 993 (1134) ton za 14.4 (16.7), drobnica 106.211 (106.108) glav za 13.6 (14.0) milijona dinarjev. Skupno je znašal naš izvoz v prvih devetih mesecih letos 3,252.800 ton za 4603.4 m. Din napram 3,660.207 tonam v vrednosti 5580.5 mil. Din. Kako se je razvijal izvoz letos, kažejo sledeči podatki: ton mil. Din povprečno 1920 1. polovica 1927 julij 1927 avgust 1927 september 1927 407.000 355.826 370.548 308.080 -132.030 051.5 501.0 485.0 529.0 582.9 Tržno poročilo. Ljubljana, 22. oktobra. Les. Na našem lesnem trgu je vkljub pozni seziji živahno. Domača stavbna delavnost porabi še mnogo lesa. Splitsko pristanišče še ni vedno odprto. Trami gredo dobro v Banat. Opaža pa se občutno pomanjkanje vagonov. Drva se ne morejo nakladati v takih količinah, kakor bi bilo želeti in kakor bi odgovarjalo sezoni. Mnogo se trguje bu-kovina. Važen uvoznik naSega lesa postaja Nemčija, kamor pa iz vseh krajev Slovenije ne moremo radi slabih železniških zvez izvažati. Nemčija se interesira zu bukove pragove. Zanimanje je tudi iz Francije, ki ie pripravljena za velike nabave bukovih tramov, pragov ter brzojavnih drogov, pri čemur pa je želeti, da gre naša železniška uprava takim velikim interesentom za cele vlake na roko. Položaj je na italijanskem trgu zaenkrat neizpremenjeu, toda vedno bolj se opažajo znaki izboljšanja. Skladišča postajajo vedno bolj prazna, povpraševanje pa se je začelo izboljševati. Cene izkazujejo čvrsto tendenco. Sedaj kupuje Italija zlasti rezan mehki les, testone ter žamano in nežamano bukovino. Oglje se pridno izvaža. Vendar pa se opaža, da prodajalci mešajo bukovo in hrastovo oglje, kar ni priporoč-lji\o, ker konsument ali ne vzame blaga ali pa protestira. Kavnokar objavljeni podatki o uvozu lesa v Italijo kažejo, da naša država dobavlja 50% vsega italijanskega uvoza lesa, njej sledi Avstrija 5 30%, Unija, Romunija, Francija, Švica, Nemčija in Češkoslovaško z manjšimi količinami. Splošno je tendenca na vsem svetu na lesnem trgu čvrsta in je pričakovati tudi v letu 1928. čvrstih cen, seveda nc previsokih, ker bi se potem konzum zmanjšal; to bo imelo dobre posledice tudi za naš trg, ki je v toliki meri odvisen od lesa. Veliko važnost pa moramo polagati, če hočemo imeti kaj od čvrstih cen na svetovnih trgih, na obdelavo lesa, ki je zelo pomanjkljiva in pritiska na cene. Kakor smo že priporočali, naj bi se v Sloveniji ustanovila šola za obdelovanje lesa ali pa naj bi se vsaj vršili kurzi. To je življenjska potreba Slovenije. Nadalje je za naš izvoz važno tudi, da se zgradi železniško omrežje v Sloveniji. Nujuo je potrebna katerakoli zveza z morjem. Nadalje bi bila velike važnosti za naš izvoz tudi zgraditev kratke zveze Šent Janž — Sevnica, kar bi se zelo rentiralo, ker bi ta proga zvezala srednjo Evropo z morjem po jgradbi železniške zveze Slovenije z morjem. Žito. V tem tednu je prevladovala pod vtisom nazadujočih cen v Chicagu padajoča tendenca vsepovsod. V teku tedna so padle cene za pšenico v Chicagu od 131 pod 125, za koruzo od 85 na 83 vse za dec. Tu se kažejo posledice dobre kanadske žetve, ker kanadski pool kljub poizkusom ne more vzdržati cen. Avstralija javlja letos slabšo žetev kakor lani. dočim se je položaj v Argen-tiniji izboljšal, kar je pripomoglo k nazadovanju cen. Vse cenitve svetovnega pridelka so edine v tem, da je letos večji kakor lani. Za Rusijo cenijo letos, da je žetev za dva milijona ton manjša kakor lani. V zvezi s tem so cene tudi na naših tržiščih izkazovale slabšo tendenco. V koruzi sc opaža zelo mnogo pokvarjene. Deževno in mokro vreme zadnjih dni zelo škoduje transportom, ki se do naših postaj popolnoma pokvarijo. Zato je priporočati kupcem, da kupujejo umetno sušeno koruzo, kajti če tudi prodajalec garantira za blago, ga mora kupec prevzeti. Nakoplje pa si stroške s sledečo tožbo: plača sicer manj, ima pa popolnoma pokvarjeno blago. Ali pa naj se kupuje stara koruza. Šele z nastopom ostrejšega vremena je pričakovati izboljšanja v tem oziru. Splošno je naš trg zelo rezerviran in se nakupuje zelo malo v nadi. da bodo v skladu s svetovnimi cenami nazadovalo. Zaenkrat so kaže nazadujoča tendenca samo pri pšenici, dočim je koruza na naših trgih Se vedno čvrsta. Danes stane vagonsko blago v Ljubljani: pšenica bč. 78-79 kg 2% 335 Din, koruza stara 240, umetno sušena 235. nova promptna 225 (v Bački 190), rž domača 325, oves bosanski 240, moka Og 405— 470 Din za 100 kg. Ajda. proso. Kakor smo že poročali, je letošnji pridelek ajde in prosa v Sloveniji dober ter se ponuja blago, dočim kupcem ne konvenirnjo visoke cene. Imenujejo sc sledeče cene: Za proso 200—230, za ajdo 250—275. Cene se označujejo kot previsoke. Fižol. Povpraševanje za fižol je v inozemstvu normalno. Cene so pri izvozu prav visoke. Tako notira koks Postojna tranzito 590—000, mandalon 490. bokinec 470, vse Postojna tranzit. Krompir. Cene so zopet nekoliko nazadovale. Nakupuje se bil gorenjske krompir po 80—85 Din za 100 kg napram 85—90 Din v prejšnjem tednu. Zelje. Cene zelja so se nadalje učvrstile. Vagonsko blago stane 100 Din napram 90 Din v prej- šnjein tednu. Za kislo zelje je cena neizpreme-njena 3 Din. Seno, slama. Položaj jo ueizpreinenjou. Plačuje se za seno v balati prešano franko nakladna postaja 00—05 Din za 100 kg. Mast. Cene so ostale neizpremenjeue 20—27 Din za kg v veletrgovini, vendar pa je tendenca prej nazadujoča kakor pa čvrsta. Sladkor. Zaradi nazadujoče tendence na svetovnih tržiščih so tudi domače sladkorne tovarne znižale cene sladkorja. Vendar pa je bodočnost trga s sladkorjem nesigurna, ker je neznano, kaj bo ukrenila Kuba, ki je največji producent sladkorja. Hmelj. Žalec, 22. okt. (Izv.) V Savinjski dolini se vrši nakupovanje mirno: plačuje se 50—55 Din za dobro blago. Žater. 21. okt. Cene so od 2250 do 250 Kč za 50 kg. Položaj je čvrst. Niirn-borg, 21. okt. Položaj je neizpremenjeno miren. Kuva. Tendenca za kavo je nadalje čvrsta, kar je pripisovati brazilijanskemu valorizacijske-mu posojilu. Cene so se ta teden nn svetovnih tržiščih ponovno dvignile. Rii. Tendenca za riž je prej padajoča kakor naraščajoča. V Trstu stane italijanski riž 137 lir. Gobe se nakupujejo po sledečih cenah: prav lepo belo blago 50 Din- povprečno lepo blago 40 do 50 Din. slabo se večinoma ne kupuje; plačuje se po 30 Din in še manj. Živina. Cene na zadnjem sejmu v Karlovcu dne 21. t. m. so bile sledeče: voli I. 8—10, II. 7—9, III. 5—7, krave 4—5, junci 5—7, teleta 13— 15, prašiči 10—17, mesnati 14—15 Din za kg žive teže; krave po kom. 1550—1800, janjci 120—150, konji težki par 9—12, lahki 5—7, kmetski 5— 6000 Din. Kovine. Cene svinca so neizpremenjeno nizke. Za cin se govori o nekem novem karlelu, ki bi držal cene na višini 300 funtov za tono. Pri bakru so Amerikanci znižali cene za Evropo kakor so se tudi znižale cene za elektrolitični baker. Tekstilije. Trgovina s tekstil i jami za jesensko sezijo je prav živahna in tudi zimska kakor božična kupčija se obeta prav dobra. Cene naraščajo zaradi vedno večjih cen surovin tako bombaža kakor volne. Usnje in kože. Že dva meseca cene kož in usnja stalno naraščajo, zaradi česar je tudi pri čevljih pričakovati v kratkem zvišanja. na Kranjskem, štajerskem. Koroškem in v Prekmurju od pondeljka 24. do sobote 29. oktobra. — Pondeljek, 24. oktobra: Na Kranjskem: V Metliki za prršičke. V Dolu (okr. Kamnik). Sv. Križ pri Litiji. V Krškem. V Dolenjem Logatcu letni živinski. V Novem mestu vsak pondeljek tedenski sejem za prešiče in živila- — Na Štajerskem: V Velenju živ. in kramarski. — Torek. 25. oktobra: Na Kranjskem: V Radovljici vsak torek. — Na Štajerskem: V Lcmbergu. — V Prekmurju: V Dolenji Lendavi vsak torek svinjski sejem in za drobnico. Sreda, 26. oktobra: Na Kranjskem: V Krškem vsako sredo le za prešičke. — Na štajerskem: Na Vidmu ob Savi. — Četrtek, 27. oktobra: Na Kranjskem: V Kandiji vsak četrtek za živila vseh vrst in prašiče po enim letom. Na Veseli gori (okr. Krško) let. in živ. — V Prekmurju: V Turnišču vsak četrtek svinjski sejem in za drobnico. — Petek. 28. oktobra: Na Kranjskem: Na Skaručini. V Poljanah (okr. Kranj). V Žužemberku let- in živ. V Radovljici let. in ziv. V Mokronogu let. in živ. V Novem mestu vsak petek tedenski sejem za živila. V Ložu (okr. Logatec). — N-i Štajerskem: V Št. Jurju o. j. ž. v Slov. Bistrici. V Gornjem gradu. — Na Koroškem: V Kaplji. V Št. Le-nardu. — V Prekmurju: V Dolenji Lendavi. — Sobota, 29. oktobra: Na Kranjskem: V škofji Loki vsako soboto tedenski sejem. Na Glincah vsako soboto. Odsvojiteena prepoved je razglašena nad d. d. za plovbo »Vesna«, na Sušaku. Izjema za Slovenijo. > Narodni Gospodar-., glasilo Zadružne zveze v Ljubljani poroča: »Vprašali smo vse zadružne zveze v državi, ali plačujejo zadruge za den. pisma na zvezo dostavnino 3 Din. Vse zveze so nam sporočile, da nikjer zadrugo ne plačujejo tc dostavuine. Le za Slovenijo velja ta zahteva poštnega ravnateljstva, dasi vse tri zveze v Sloveniji uživajo tudi poštninsko prostost in dasi se jim vrednostna pisma nikoli ne dostavljajo na dom, ker plačujejo vse" 3 zveze predalnino.« Vojna odškodnina. Za letos je odrejeno 24.0 milijona mark kol kontingent za privatne osebe. Prijavilo se ie že 259 oseb za 12.3 milijona mark. Nova električna centrala na Hrvaškem. S 1. novembrom začne obratovati nova električna centrala v Novski. Nov pravilnik za točenje. Finančno ministrstvo izdeluje nov pravilnik za točenje pijač. Slovenska banka d. d. se je preselila iz dosedanjih prostorov v Stritarjevi ulici na Krekov trg 10. Zagrebški sejem v letu 1028. Uprava Zagrebškega sejma jc sklenila v letu 1928- prirediti 2 sejma, in sicer: (d 29. aprila do 6. maja posebni velesejem avtomobilov, kmetijstva iu radija, nadalje jesenski 10. splošni mednarodni vzorčni velesejem od 10. avg. do 3. septembra. Iiistilut za reklamo na Dunaju. Pred nedavnim se je na Dunaju ustanovil institut za reklamno znanost, katerega utemeljitelj je znani strokovnjak dr. Mataja in ki ga vodi dr. Pauneth. Kurzi za reklamo so bili dosedaj v Evropi le v Londonu in pri nekaterih nemških univerzah. Pripomniti je, da imajo na 122 ameriških univerzah in akademijah take kur/.e za reklamo. Nazadovanje tržaške lesne trgovine. Promet lesa v tržaškem pristanišču je znašal v prvih 8 mesecih t. J. 151.000 ton napram 187.000 ton v isti dobi lani. torej letos za 19 odst. manj- Leta 1925. je tvoril promet lesa 8 odst. vsega tržaškega prometa, lani 6 odst., letos pa samo še 4.7 odst. Nova vrednost poljskega zlata. Glasom odloka predsednika republike je določena nova relacija ined zlatom in poljsko valuto: iz 1 kg zlata se na-kuje po novem 5924 zlatov napram prejšnjim 3144 zlatom. Opozarjamo cenjene čitatelje na letak tvrdke L. 2. Konjovlt, Beograd, ki je priložen današnji številki. Horsza 22. oktobra 1927. Devizni promet se ta teden drži na višini prejšnjega tedna. Zuašal je 13.13 milijona napram 13.0, oz. 14.1, oz. 13.62 milijona Din v prejšnjih tednih. Največji je bil v torek najmanjši v petek. Največ se je trgovalo v devizah Curih, Dunaj in London. Povprečno na dan jo znašal promet 2.0 napram 2.6 milijona Din v prejšnjem tednu. Berlin je bil cel teden čvrst. V ponedeljek jo bil zaključen (najnižje) po 13.54, v petek po 13.56. Le v četrtek ga je dajala Narodna banka. Spodnja zlata točka je dosežena in zato je Reichs-bnnk znižala nakupno ceno zlata, da prepreči dotok zlata predvsem iz Anglije, katere devizna politika hoče ravno to preprečiti. Curih jo bil ccl teden neizpremenjeu in ga je morala dajati Narodna banka. Tudi Dunaj je ostal neizpremenjen in ga je ravno tako dala Narodna banka razen v petek. V Londonu so padli zaključki v ponedeljek in četrtek po neizpremenjenem tečaju 276.70 (dala je blago Narodna binka). Mednarodna čvrstost Londona traja iz vzrokov, ki smo jih navedli preteki teden dalje. Ne\vyork je bil v začetku tedna zaključen po 56.75, na koncu po 56.74; vse je bilo privatno blago kakor tudi v devizah Praga in Trst, katero celo vse ni moglo najti plasmana — zaradi majhnega povpraševanja. Praga je bila zaključena neizpremenjeno po 168.40, dočim je bilo v Zagrebu in Belgradu zal, oz. 2 pari cenejša. Trst je bil v začetku tedna čvrst (najvišji v torek 310.875), pozneje pn je popustil na 310.i25. Poleg tega je bil v četrtek zaključen Amsterdam po 22^86 in v petek Budimpešta 9.97. Mednarodno je bila čvrsta Varšava zaradi zaključitve poljskega 90-milijouskega posojila (v dolarjih). Na efektnem tržišču je bilo v Ljubljani živahnejše. V ponedeljek je bilo zaključeno 7% inv. pos. po 84.5, v četrtek vojna odškodnina po 401.5, mnogo blaga je sedaj na trgu v delnicnh Ljublj. kreditne, ki so bile zaključene po 135. Ruše so se ta teden v skladu z višjim kurzom na Dunaju dvignile od 260—270 na 290—300. Kranj, ind. v petek 370 den., Strojne nudene po 70 bi. V Zagrebu in Belgradu so bili državni papirji ta teden slabši. Promet je bil manjši kakor prejšnji teden. Vojna odškodnina v ponedeljek v Zagrebu 402.5—403, v petek 398—399. Tržišče bančnih in industrijskih papirjev je bilo brez živahnosti. Le Praštediona se je učvrstila od 855— 860 na 872—900 ter Šečerana od 600 na 610. Na Dunaju je nekoliko slabejša Trboveljska (00.95 napram 61.75). V Kranj. ind. so velike fluk-luaeije. Flotantnega blaga v teh delnicah je zelo malo iu vsaka količina vpliva na kurz. Notacije so bile: 17. 49, 18. 50.8, 19. 49, 20. 48.2 in 20. 49.5. Ruše so bile v ponedeljek trgovane po 39, pa je zelo malo blaga v prostih rokah. Za blago glej »Tržno poročila«. DENAR. Na deviznem trgu ni izprememb razen v Var ša\i, ki se je radi omenjenega poljskega posojila učvrstila. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 13.56, Curih 10.955, Duuaj 8.015, London 276.70, Ne\vyork 50.74, Pariz 224. Praga 168.40, Italija 310.5. Zagrob. (Prosti prolet.) Berlin 13.56, Curih 1095.5, Dunaj 801.5, London 270.70, Newyork 50.73. Pariz 223 bi., Praga 108.40, Trst 310.5—310.75. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.87, Bukarešt 3.23, Dunaj 73.1875, London 25.2525, Newyork 518.40, Pariz 20.35, Praga 15.37, Trst 28.34, Vnr-šava 58.70, Sofija 3.7525. Trst. Belgrad 32.22—32,24, Curih 352—354. Dunaj 255.5—201.5. London 89.10-89.15, Newyork 18.27—18.28, Pariz 71.85—71.05. Dunaj. Devize, Belgrad 1247.7, Kodanj 189.8. London 34.5025, Milan 38.71, Ne\vyork 708.05, Pariz 27.84, Vuršava 79.34. - Valute: dolarji 706.8. francoski frank 27.8, dinar 1240, češkoslovaška kro na 1998. VREDNOSTNI PAPIRJI. ifunaj. Podon.-savska-jadran. 83.25, Hrv. esk. 11.1, Hip o 0.8, Alpine 49.5, I,eykam 12.49, Trbovlje (30.5, Gutmann 20, Mundus 175, Slavonija 1.53. Trst. Adria 182, Cosulich 197.75, Riunioue adriatica 2240, Tripcovich 201, Lloyd 765, Dalma-tia 96, Oceauia 95. BLAGO: Ljubljana. Notacije za žito neizpremenjene. Tendenca ziPpšenico slaba, za koruzo čvrsta. Novi Sad. Pšenica 78-79 kg 2%: bč. 290— 292.5, bn. 285—290, sr. 290- 292.5; rž bč. 72 kg 2% 280—290; oves: bč. in sr. 207.5—210, bn. 202.5 —205; ječmou 05-66 kg bč. in sr. 255—260; koruza bč. 205—207.5, sušena 195—200, nova 12—1 185—190, 3—4 210—212, bela 1—2 215, bela 3-4 227.5—230, bn. 202.5, nova 12—1 182.5—185, sr. 205—207.5, nova 12—1 185—190, suš. 195—200; fižol: bč. in sr. 2—3% novi 370— 380, stari bč. 350 —355; moka bačka: Og 410—425, 2 395—405, 4 370—380, 6 315—325, 7 200-270. 8 200—205; otrobi: bč. sr. slav. 170—175; tend. mirna; promet: 8 pšenice, 1 ovsa, 38 koruze, 4 moke, 2 fižola, 2 otrobov, skupaj 55 vag. Budimpešta. 22 okt. Tendenca medla. Pšenica madj. okt. 30, 30.10, zaklj. 30.10—30.12, marec 32.12, 32.20, zaklj. 32.18—32.20, rž okt. 29.04, 29.86, zaklj. 28.76—28.78, koruza maj zaklj. 24.92 —24.96, 25.40. Chicago (začetni tečaji), 22. okt. Pšenica dec. 123.5, marec 126.25, koruza dec. 83.375, marec 87, < ves marec 47.5. •Šport Dne Berlin Curih Dunaj London Newyork Pariz Praga Trst 17. 13.5543 10.955 8.015 276.70 56.75 — 168.40 310.5 18. 13.56 10.955 8.015 — 56.75 — — 3I0>75 19. 13.57 10.955 8.015 — — — 168.40 310.75 20. 13.575 10.955 8.015 276.70 56.74 — — 310.12 21. 13.56 10.955 8.015 — 56.74 ■ — 168.40 310.126 DANAŠNJE PRVENSTVENE TEKME V LJUBLJANI. Igrišče Primorja ob 14. in 15. uri 30 ininut. Primorje : Slavija in Ilirija : Herines. V Ljubljani se nadaljujejo danes nogometne prvenstvene tekme. Glavni tekmi, sreč;vaje. I. moštev Primorja in Slavije ter Ilirije in Hsrmesa se igrata na prosloru ASK Primorja ob Dunajski ce-sit, dočim se Reka in Panonija sestaneta ob 14. uri na igrišču Sl< Ilirije. Rezervna moštva igrajo dopoldne ob 10. uri in sicer Ilirije in Hermesa na igrišču Ilirije, Primorja in Slavije na igrišču Primorja. Današnje tekme bodo precej spremenile prvenstveno tabelo. Dosedaj imajo v I. razred- Ilirija, Slovan in Jadran po 4 točke, Primorje in Her-mes po 2, Slavija 0. V II. razredu vodi Svoboda s 4 točkami pred Reko in Krakovom, ki imata po 3 točke, Panonija ima 2 točki, Natakarji so ostnli brez točk. V skupini rezervnih moštev veli Ilirija. SK Ilirija. Seje načelstva se vrše od si j j redno vsak ponedeljek ob 20. uri 30 ininut v kl ibski sobi v kavarni »Evropa«, plenarno sejo odbora pa prvi ponedeljek v mesecu. Predsedstvo prosi gg. odbornike točne udeležbe. — Tajnik. * * * S. K. Jadran. Izredni občni zbor se vrši v nedeljo 6. nov. ob 9.30 v gostilni Steiuer, Opekarska cesta, radi spremembe pravil. V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje pri vsakem številu članstva, istotam. Kdor ni poravnal ali bil oproščen članarine, nima pravice glasovanja. Even-tuelne predloge pismeno, najkasneje 8 dni pred občnim zborom. Tajnik. Športni teden Vidiš, tole je športno: Nemškega kolesarja Divoma so poklicali ua start; počila je pnevmatika, par sekund pred odhodom. Sam bi do starta defeiita ne bil mogel popraviti; tedaj priskočijo tovariši tekmovalci, iočno na sekundo je bilo kolo v redu, Divorne se je odpeljal in je izvojeval eno svojih najlepših zmag. — V sredini Pariza bodo napravili posnetek newyor-Skega Madison Souaro Gardena, za 20.000 gledav-čev lastnik ameriškega Gardena Tex Rickard je polovico svoje posesti prodal za pol milijona dolarjev in je odložil tudi predsedstvo tega podjetja; sedanji predsednik je Bili Garey. — Latvija bo poslala na olimpiado 15 tekmecev. — V svrho nabave olimpijskega fouda bodo izdali Angleži pisemske znamke, modre, rujavo in zeleue; na znamkah bo slika angleških tekmecev, kako korakajo v stadion v Colombes. Predsednik angleškega olimpijskega odbora je Douglas Mac Arthour. Zastopniki Kanadcev v olimpijskem hokevu na ledu bodo vseučillSčniki iz Toronta; njih zmaga je sigurna. 0 nogometu smo pisali v »Slovencu dne 19. t. m. Prideuemo še: V Angori so Turk' premagali Bolgare 3: 1; na AnglešlIde-ali soproge v režiji g. Milana Skrbinška. V glavnih vlogah sodelujejo ga. Medvedova, gdč. Debeljakova, gdč. Vida Juvanova ter gg. Levar, Rogoz in Peček. Predstava je izven abonementa. — V operi pa se vprizori Nedbalova opereta »Poljska kri« v glavnih vlogah z go Poličevo, gg. Drenovcem, Pečkom in Povhetorn. Režijo ima g Povhe, dirigira pa ravnatelj g. Polič. Predstava je popoldanska ljudska pri znižanih cenah. Začetek ob 15, konec približno ob 18. Ljubezen do treh oranž. V petek, dne 21. t. m., je dala naša opera kot prvo premiero v tej sezoni ruskega modernega skladatelja S. Prokofjeva opero z gornjim naslovom. Bila jc to izredna novost za naše oporne razmere. To delo je bilo najmodernejše, kar je naše gledališče dosedaj zmoglo. Uprava se je bala, da naši ljudje-še niso dorastli toliki novosti in da bodb starini v glasbenem okusu poizkušali žvižgati h ka-kolonijani« ali razglasili delo kot nesmisel, ker očitno ne odgovarja nobeni tradicionalni šabloni opere ne po formi ne po vsebini. No, bojazen je bila deloma neosnovana, zakaj že pred leti je isto občinstvo v koncertni dvorani »preneslo« Hindemitha, Honeggerja, Stravinskega, na drugi strani pa je Prokofjev pri nas hvalnbogu prodrl res z umetnostjo. Tudi najhujši staromodmežj, kakor priča nedeljeno burno navdušenje nad delom pri premieri, so morali tu razumeti, zakaj se vrišč hudičev in coipernic v peklu izraža z »grdoglasjem« in razklano harmonijo disonance in večtonaliteo Sploh pa mislim, da niti časa niso imeli misliti na te teoretske sovražene reči, ko je pa sicer v praksi Prokofjev z veliko sugestivnostjo »zadetega« izraza, ostro glasbeno karakteristiko, neprecenljivim humorjem, da, celo glasbenim sarkazmom, karikaturo (samo enega še poznam, ki mu tu stoji ob strani: Mueorgski) v naskoku zmagal in prodrl in stopotjo izpreobrnil vse teoretske zmerjače na en mah k svoji umetnostni konfesiji! Štritofu in Poliču, ki sta postavila to delo na naš eder, gre zasluga kakor misijonarjema, za zmago dela posebej pa še fetritofovi interpretaciji, ki je s tako prepričevalno silo utrla pot živemu delu v duše in dala poskočiti naši operi na zelo kvaliteten in moderon nivo. Opora ima prolog m štiri dejanja v desetih slikah. Tekst je vzet iz starega C. Gozzija in predstavlja pravljico o oranžah in spremno dejanje čudakov, ki hočejo pred našimi očmi delo režisirati, ga kritizirati in celo kot realen deus ex machina posegajo v dejanje, če se jim ne plete po volji, pometajo z odra ljudi, ki hočejo tragedij, komedj, lirike in mesečine ali slabih šal. pa obljubljajo dati nekaj posebnega, novega Kaj ta opera »pomeni«, se vprašujejo posetniki premiere sedaj. Nedavno sem čital o stvari neki nemški metafizičen traktat, dočim trdijo drugi, da gre tu le za očesno pašo, ki po italijanski maniri nima nobenega : smisla«, kakršnega ravno Nemci v vseh stvareh na svetu iščejo, če ne najdejo, pn podtaknejo. Stvar je ootovo tudi pravljica. Že stari Wilde je sanjal o umetnini, ki bi bila »tako barvnopestra in lepa kakor neresnična«, je pravljica kakršnih je Prokofjev uglasbil še nekaj, pravljica, v katere okrilju se je v j>oznom impresionizmu in ekspresionizmu izživelo marsikatero nagnenje k eksotiz-mu. Nedvomno je skladatelja privlačil tekst v tej zvezi po svojih pestro si sledečih čudovitih do-. godkih, ob katerih se da izživljati ona težnja po \rizražanju« na obširnem polju smeha, kletve, ljubezni, peklenskega tuljenja, glasbenega humorja, satire in karikature. Toda opera ni samo pravljica. Je tudi satira na pravljico, nje karikatura, posmeh staremu idealizmu in praznoverju, solzavi romantični ljubezenski mesečini, gnjilim verzom, marte-lijanski prozi, posmeh vzdihujoči tragiki in slabim komedijam. Avtor je vse to nanizal skupaj in deloma humomo osmešil. Niti to še ni vsa vsebina te opere. V formi, v kakršni nam jo podaja glasbenik, je opera do neke mere celo umetnostna kon-fesijn. Kakor čudaki z lo-patami pomečejo z odra tragike, solzave lirike, komedijante in puhleže, a-ko je glasbeno avtor v tem delu pometel z prež -ločenimi starimi glasbenimi in opernimi oblikami Je to delo obenem posmeh stari dogmatični harmoniki in nje popolno razbitje, stari klasistično romantični operi z arijami, reritativi, ansambli, t. j. opori, stisnjeni v naprej določena formalna shemata n ustvaritev nove, ki naj bi vsaj rada bila če mogoče nova in opredeljena, osebna. Godci seve, ki gledajo vsako delo iz umetniškoindividualnega vidika, bodo na delu podčrtavali razlike do vseli drugih del, glasbeni zgodovinar, »ki se ne za stop i na glasbo^ bo pa baš po formi uvrstil to delo v vrsto Musorgski (tnočne vplive kaže to delo od Musorg-skega! Primeri le introdukcijo k zadnjemu dejanju, ki je točno posneta po inlrodukciji k s:eni z bebci v Borisu!) — Rimskij Korzakov (primeri marš!) — Prokofjev. Še večje posplošen je uvršča to opero v vrsto Wagner-Lx>ncavallo, Puccini, Strauss-Hindemith in s tega vi.lika razumljen za-smeh Prokofjeva zgodnji romantiki je ta zasmeh še vedno le — izzvene.ije romantike same.. No, Prokofjev je stil Oranž, ki so nastalo že leta 1921., že opustil in je danes eden izmed prvoboriteljev za novo, realistično in polifmo, dialonično muziko. Kakorkoli, delo je biser v moderni operni literaturi, ki jc tako pičla, genialno delo, ki »prime« kakor je svoje čase »prijel Boris in baš tako zapusti nepozabno spomine in povzroči neodoljive umetnostne vtise. Pri vsem naslovu na zapad je Rus v njem Rus, njegov izraz, psihološka kurnkte-rizacija, humor, ritem in barva pa so specifično ruski. Kar se izvedbe pri premieri tiče, treba reči, dn so imeli z delom dirigent, režiser in ins-enalor polne roke dela. Prokof jev je od vsakega teh zahteval celega umetnika na svojem mestu. In med temi tremi jc gotovo na prvem mestu dirigent Niko Strilof. Temu je bila opera, ta groteskno fantastična, vročekrvna, barbarski ekspresivna, zelo intuitivna mii7.ikn, ki zahteva naravnost avtorju korigc-nlalnega interpreta, pisana nekako kakor na na-turel. Mislim s tem štritofa, ki nam je interpretiral i Vihar. Silovito se je moral uživeti v porti- turo. Izsesal jo je taiko v polni meri, da ni ostala nerazumljena, netolmačena, neoživeta niti ima nota Diktatorskemu impUteu dirigentove osebnosti je sledil orkester kakor brezvoljen instrum&iti. š.ri-tofovi interpretaciji se imamo zahvaliti, da Ja delo v naših razmerah tako zmagoslavno prodrlo. V tej interpretaciji smo razumeli glasbeni smili, »fle-gmatika Leandra«, groteskne glavaste pošasti, komično maestoznost karikiranega kralja, čutili' žgoči sok Prokofjeva peklenske harmonike. 8:rl!of je z eno besedo operi dal kri, kakor bi ja >če od naših dirigentov ne bi dal (tega ne nisllm krt kvalifikacijo ostalih dirigentov, nego v smislu, la je bila vloga dirigenta te opere po značo 'i baš 7,i Š). Premiemki nervoznosti pripisujem noVaj ne-temperiranih s težo pihal doseženih f in ff, ki so udušili pevce ali nam zameglili pletivo v i! i talili, reprize bodo nemara za spoznanje finejše dane. Od solistov je Betetto zaslužil prvo mesto za pevski, dramatski in igralski adekvatno figuri karikaturo kralja, Banovec-princ se je topot Izredno potrudil za dramatsko dikcijo in nisem ga še vi.lel tako uspešno igrati, naj to obdrži! Kovač je čas*no rešil svojo nalogo, bil je pevski v dobri far - i fn tudi igralski na svojem mestu, Šubelj je .ial v Leandra vlogi zelo primeren tip in pevski vreden, manj pa je bil prepričevalen Celio, ki pa sicer nikakor ni kazil. Dame: Thierry-01arice, Thalerjova-Fata (v presenetljivo dobri pevski formi), Poliče^a-Smeraldina (ne razumem njene patetične igro, ki krši splošno karikaturo!) so vse storile za čm'>n uspeh izvedbe, kreaciji Ninette-Ribičevi bi pa k sicer lepim pevskim in glasovnim zmožnostim le želel nekaj več interpretacijske globine! Režiser g. Šest je nosil na ramah težko nalogo: odločilno pomagati h ključu do razumetja dela. Kreacija karikatur kralja, Leandra sta na mestu. Morda bi še princ dobil kaj značaja in malo karikiranega in Tniffaldino kaj več tega. Celia in Fato je morda kot tipa izvajal iz muzike, želel bi jima pa kakor Smeraldini malo več komične dobrodušnosti kot čarovnikom itd., saj Farfarell vprašuje Celija, ali je zaresen ali le teaterski in morda s tem da migljaj zn kreacijo tega in obeh ostalih lipov, ki nekako niso po značaju pristajali v enoto dela — kot karikature pravljice. Morda bomo pri reprizah videli še, kakor bi bilo želeti, igralsko plat bolj fino izpiljeno, detajlno obdelano. Inscenator g. Vavpoti? (in deloma Kregar) je storil zn to opero delo, ki je za doslej v nemar puščeno dekornrijsko delo pri nas obenem veselo presenečenje in nezaslišana novost. Pojmovni je svojo nalogo povsem v smeri ustvaritve okvirja za pravljico in akomodiral pestrim harmonijam muzike pestre, eksotične barve dekoracije, za kar mu gre velika pohvala. Morda bi si želel zraven še malo knrikiranih potez, predvsem pa tudi dekoraciji poudarjeni prepad med realnostjo, boljSeviki v stolpih in idenlnostjo sečne za pravo, pravljično igro. Toda pojmoval je ves oder kot — enoto, kar končno tudi ni baš čisto pravilno. Vsi izvajalci, posebno glavni solisli, kakoT tudi dirigent so bili deležni navdušenega aplavza, ki ie značil veselo resnico: Ljubljana je dovistla hidi zelo »modemi« muziki ter: naša opera ie znatno napredovala. Največjo hvalo bi pn dal duši pokreta zn to delo in njega oživitelja v tako visoko-kvalitetni formi, ki nam je v čast, dirigentu. V. Prho?. Tri dejanja iz tretjega nadstropja. Spisal Josip Kulundžič. Pievedel I. Zoreč. Režiser Ciril Debevec. — Prva uprizoritev v sredo 19. t. m. Za neuspelim Hlapccm Jernejem smo pri Ku-lundžičevi »Polnoči« doživeli drugo ponesrečeno dramsko novost. Neuspeh te predstave je predvsem v tem, da se je to delo, ki je neznosno in nezrelo, sploh uprizorilo. Za srbohrvatsko dramo bi se dalo dobiti kaj boljšega, tudi modernega- »Polnoč« je prav živ izraz prvega povojnega časa, ko je obli-kovavno propadanje v literaturi najbolj cvetelo. Takozvano klicanje po novem človeku so je tedaj prelivalo v pridigarstvo in umetniška histerija je z neverjetnimi učinki brodila zdaj v neverjetnem naturalizmu, zdaj v smešni transcendentalnosti. Pri Kulundžiču imamo sledečo družino. Mati Lenka, histerična vlačuga, je zastrupila moža, sin-osmo-šolec je sirov nečistnik in ponočnjak, teta, materina sestra Mila pa eksaltirana salonska pocestnica. Edina verjetna oseba je služkinja Katica, tiho trpeča žrtev. Smešno neverjeten je prizor z Lenki nim bratom Markom, ki izplača pet tisočakov potem, ko se je družina sprta in stepla z njim. Tu se tudi drama začne, ker s tem denarjem se sproži blazna pijanost, v kateri se vsi davijo, si očitajo svoje grehe in od pijanosti skoraj umirajo. Med prizori nastopa romantično rekvizitni deus ex machina, mladenič iz podstrešja. Ta zgodba je z oblikovavno dekadenco zmetana v prizore, ki so brez pravega nujnega reda in se kažejo v samih divjih učinkih. "Mladenič iz podstrešja je neka motna paradoksna vest, ki z zmešano naivno etiko rešuje in ugonablja ljudi. Edini učinek je zoprnost pred takimi ljudmi, jia tudi zoprnost pred takim divjim literarnim delom. — Igranje je delo reševalo v njegovi bistveni napaki, v dualizmu Dasi je bila igra usmerjena v eksaltirano efektnost, v pravi teatro furioso, je bil marsikateri prizor rea-jističen. Režiser je veliko oblikoval in izsiljeval, škoda, da za nepravi uspeh. Igrali so: ga. M. Vera (Lenka), gdč. Debeljakova (Mirni), g. Jan (Rajko), g. Cesar (Marko), g- V. Juvanova (Katica) in g. Gregorin (Mladenič). Prvo mesto bi prisodil gdč. Juvanovi za njeno resnično poglobitev v igro in mestoma tudi gdč. Debeljakovi. F. K. Marifoor&lco gledišče Nedelja, 23. oktobra ob 20. uri: BAJADERA. Kuponi. Ponedeljek, 24. oktobra ob 20. uri: BOBBY.TEVA POSLEDNJA NOC. (Gostovanje Dunajčanov). Torek, 25. oktobra ob 20. uri: STRAHOVI. (Gostovanje Dunajčanov.) Sreda, 26. oktobra ob 20. uri: TRAVI ATA. Ab. D. Nedelja » mariborskem gledališču. V nedeljo 23. oktobra ob 20 se vprizori operetni šlager »Ba-jadera«. Veljajo kuponi. Gostovanje mariborske operete v Zagrebu. V torek gostujejo v Zagrebu člani mariborske operete gdč. Lubejeva in Udovičeva in gg. tiratuž, Horostovič in Skrbinšek. Gostovali bodo v »Baja-deri«, katero bo dirigiral sam g. Mitrovič. LjudsUi oder v Ljubljani Začetek ob pol 8. »večer. Nedolja, 28. oktobra: ZLATOROG. Otvoritvena predstava. Nedelja, 30. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Woixvedovanta Našla sta so dva kljtičn na trgu Tabor blizu kavarne Krapš. Dobita se pri vrataricl na Vidov-danski cesti št. 9. ob vsakem času. Knjige in revije Letošnji ..Mentor"/ Te dni razpošiljajo prvo številko novega (15.) letnika Mentorja. Ta list si je bil pridobil lansko leto zlasti po Trentarju tn Semproniju Tironu toliko prijateljev med dijaštvom in odrastlimi, da letos nehote navdaja vsakega naročnika skrb, ali bo list mogel uspešno tekmovati 7. lanskim letnikom. Prva številka, ki je izšla 21. oktobra t. 1. kot dvojna številka v obsegu 48 strani, nas navdaja z najboljšim upanjem. Na prvi strani nas pozdravlja naš dragi Sempronij. Dobro nam doSel! Vidi se mu, da so mu počitnice dobro dele: razmahnil se je kar na devetih straneh, ves je svež in mladosten! V pokrajinsko mesto nns vodi k ravnatelju, profesorjem, dijakom in meščanom. Skuša nam sicer prikriti, kje Je preživel devet let svojega življenja, toda bravci ga bodo hHro »pogruntali«: Karel Knji-gftr je pokojni Karel Florian v Kran ju. Tomo Vodar je pokojni Tomo Pavšlar itd. itd. — Kdor je kdaj študiral v Kranju, bo poznal sleherno osebo. V Kranj nas vodi tudi I.angerholz med »literarne zarotnike« — staro in tnlndo se bo muzalo trpljenju m veselju mlndih Prešernovih tekmecev! Mentor pravi v naslovu, da je dijaški list. Morebiti še ni bila nikoli nobena njegova, številka tako dosledna temu nazivu kakor ta. Vse, knr je v listu, se nanaša na šolo, bodisi da vzamo šolo z njene zabavne strani (tudi teh ima šota nekaj 1), ali pa s stališča pouka. Naj omenimo v slednjem oziru zlasti spis prof. Prozijn, ki uči dijaka, kako naj študira, da se bo s knr naimnnišo uporabo energije In časa čim največ naučil. Taki prispevki so listu" posebno potrebni, ker tozadevno nimamo Slovenci še skoro nič literature. In vendar je za vsakega, ki namerava postati duševni delavec, eno najvažnejših vprašanj, kako naj opravl ja duševno delo, ne da bi pri tem izgubil prožnost duha in telesa Ko je Izšla lansko leto prva številka Mentorja, je bil znaten del naročnikov mnenta, da se Mentor preveč ozira predvsem na stališče: Wer vieles bringt, vird jedem et\vas bringen. (Kdor mnogo prinaša, bn vsakemu prinesel nekaj.) Dr. Sušnikov spis Trebndorska lirika je izvirna razprava trnjne vrednosti o trobadorstvu, ki je položilo temelj vsej moderni liriki, razprava, ki bo našla hvaležnih brav-cev v vseh krogih, ki se bavijo s slovstvom. Dr. Ro-hinec nam pa nazorno razlaga, kako nastane geografska karta. Dijak ima na srednji šoli vseh sedem ali osem let posla z zemljevidi: zato je prav umestno, da mu Mentor pokaže, kako zemljevid nastane. Že lanski Mentor je naglašal, da se dijak najlažje uči lepo prinovedovnti od tovariša, ki ima prileten slog. Zato je prinašal tudi prispevke dijakov. V letošnji prvi številki se predstavlja Mentorjevim bravcem petošolec s spisom: Kako smo taborili na OmlSIju. Dn ie njecov spis nazorneiši, mu Je pre-skrbel tudi izvirno ilustracijo — izdelek njegovega lastnega fotografskega npnratn! Junnčina se je iz-knzal torej kar z dvojno umetnostjo! — S skrbjo razpošilja uprnvn list. dobro se zavedajoč, da pri malem narodu dijaškemu listu pot ni postlana z rožicami. O tem bi vedel največ povedati Mentor sam. ki je do«lei moral že dvakrat prenehati Izhajati. T.niiskn leto je moral štediti povsod, zlasti pri — 1'onorarjih. Vseh honorarjev (izvzemši skromno odškodnino uredniku) je izplačal pisatel jem in slikarjem skupno morebiti kakih 400 Din! Trentnr, ki je pa? predvsem dal lanskemu Mentorju trajno vrednost, je honorar izrecno odklonil, drtiiffih so-trudnlkov pa uredništvo tozadevno ni moglo niti spravljati v kako skušnjavo. In kljub temu je bil koncem leta deficit. Začetek je pnč vedno težak. Letos se obetajo Mentorju tudi v gmotnem o7.iru boljši čnsi, ker je krog naročnikov že nekoliko ustaljen in se je že na podlagi reklamnih lepakov priglasilo lepo število novih naročnikov. Svetovali bi mu končno samo še tole: Izhaja naj točno ! Tudi zn list velja: Besedn dnna sveta naj ti bo! Ce obljubi list, da bo izšel 15., ga mora 16. imeti vsak naročnik v rokah I I. D. * Naročnina: 40 Diu, zn dijake 30 Din nn leto, Naroča se pri upravništvu v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5 Socialna Misel. Okloberska številka te odlične naše revije prinaša na uvodnem mestu globoko zamišljen Pregljev spis »Ob deseti obletnici Krekove smrti«, za tem končuje poslanec Fr. Že-bot svojo informativno razpravico o »Viničarskem vprašanju«, urednik Fr. E r j a v e c pa komentira zadnje skupščinske volitve in objavlja ta/.adevne statistične preglede. Odlični lužiško-srbski strokovnjak za vprašanja narodnih manjšin. Skala-Lužičan objavlja velezanimivo poročilo o »Tretjem ženevskem kongresu narodnih manjšin, a Fr. Erjavec nadaljuje svoj »Pregled zgodovine delavskega gibanja med Slovenci«, v katerem uporablja doslej neznano arhivalno gradivo in vele-zanimive osebne spomine že umrlih in še živečih osebnosti iz delavskega gibanja. V pestrem »Pregledu« objavlja dr. Campa informativni pregled i »Političnih smeri med nemškimi katoliki«, Erjavec ' razpravlja o naših ljudskih knjižnicah, J. Š. o re-i šitvi vprašanja posredovalnic za delo itd. Ob tej priliki ponovno opozarjamo javnost na to odlično i revijo za obravnavanje vseh perečih političnih, kulturnih, gospodarskih in socialnih vprašanj, ki bi ne smela manjkati v nobenem našem društvu tn pri nobenem našem izobražencu, saj jo edina te vrste med Slovenci, njena naročnina je pa itak malenkostna (50 Din letno, naroča se pa v upravi, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. Cerhveni vestnih Duhovne vaje sa moie v Domu bodo od 29. okt. do 2. nov. Ker je še nekoliko sob na razpolago, prosimo pravočasne prijave. — Vodstvo. Meščanska Marijina kongregaeija pri Sv. Jožefu ima danes ob 11. dopoldne v kongregacijski kapelici svoj redni shod in sprejem novega člana. Polnoštevilno I [ Najnovejša moda Poudre Mon Pnrluin Bourfols - Pari« ] Naše dijaštvo J. K. A. D. »Danica« ima v četrtek, dno 27. t. m. 67. redni občni zbor v društveni sobi ob 8 zvečer. Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega rednega in izrednega občnega zbora. 2. Poročila odbornikov. 3. Poročila revizorjev. 4. Volitev novega odbora. 5. Volitev revizorjev. 6. Slučajnosti. Udeležba je za člane obvezna! Tovariši bratskih društev vabljeni I Pozdravni večer »Danico«. V ponedeljek, dne 24. t. m. se bo vršil v društvenem lokalu pozdravni večer na čast novim članom »Danice«. Govorila bosta predsednik »Danice« In dr. Puntar. Tovariši »Dnničarji« in tovariši bratskih društev iskreno vabljeni. Gg. starešine prav tako mili nam gostje! — Odbor. TuristiUa Turist, klup »Skala* podr. Jesenice javlja vsem člnnom, da se odslej izdajajo turne kontrolne pole in članske izkaznice iz prijaznosti v trafiki liri Mesarju na Jesenicah, za kar jo iiovorjena od-b orni ca Mica Mesarjeva. Trafika je odprta cel dan do 8 zvečer. Izkaznice je v svrho plačanja članarine prevzeti takoj. Izpolnjeno kontr. polo je oddati istotam najkasneje do 1. novembra t. 1. Skioptilno predavanje. Vse gojitelje turistOce in ljubitelje planin opozarjamo nn skioptično predavanje »Skale« o naših plnniunii v Kinu Radio, katero se bo vršilo začetkom novembra. ŽREBANJE LOTERIJE društva »Trgovske akademije c v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarfev. Dobitkov 885, od 50— do 100.000 Din. Poizkusite srečo, naročite takoj srečke I To in ono Malo dekletce so je peljalo z materjo, suhotno ženico, v tramvaju. Na pošti pa vstopi v voz silno korpulentna ženska ter se vsedo nasproti tem dvema. Dekletce je debelo žensko nekaj časa ogledovalo, nato pa pravi materi: »Mama, ali je to vse ena sama gospa?« »Pravijo, da so plavolnsko bolj nežne naravi kot pn črnolase.'' »Ne vem, moja žena je bila že oboje, pn ne morem reči, da bi bilo kaj razlike.« Mlad oče je bil ponosen na rojstvo prvorojenca in v navdušenju je pisal svojemu bratu: »Lep in močan dečko je prišel k nam in trdi, da je tvoj nečak. Sprejeli smo ga kot takega.« Brat pa ni razumel ter brzojavil: »Jaz nimam nobenega nečaka To mora biti kak goljuf, vrzi ga iz hiše.« * »Kaj resnega ne najdeni na vas,« je dejal špe-cijnlist pncijentu. »Todn vaši živci so precej razrahljani. Priporočal bi vam tedaj, da greste za nekaj časa proč od družine in prijateljev v kak miren rn samoten kraj.« »I, potem grem pa lahko nazaj v službo, je odvrnil pacijent. »Cenili?« vpraša špeci-jalist. »Zato, ker sem čuvaj na morskem svetilniku, daleč tam v samoti.« V železniški kupej je vstopila dama in kor nI bilo nikjer prostora, se je zmašila med dva moška, dasi je bil to oddelek za kadilce. Ker sta oba kadila, je pričela pokašljevati ter pogledavala zidaj prvega, zdaj drugega. Prvi jo to opazil ter vzel pipo iz usi, drugi pa je naprej vlekel cigareto. Ker ni mogla več prenašati, je rekla: »Mislila sem, da bi človek smel pričakovati, da vsaj na železnici srečo gentlemane. Tisti, ki jo kadil cigareto, se je zganil ier dejal: »Oprostite gospa, da ml nI prišlo na misel.« In ponudil ji je cigareto. Hčerka: »Oče, veste, Janko jc vedno trdil, da se ne oženi preje, dokler ne dobi prave.« Oče: »Kako pa ve, da si ti prava?« Hčerka: »I, jaz sem mu povedala.« Mlada žena: »Ti, Janko, samo eno vprašanje.« »No, kaj pa takega? »Povej mi, ali bi me imel ravno tako rad, če bi se nikoli v življenju ne bila videla?« Na kolodvoru: »Prosim eno celo in eno polovično karto v Milan.« Uradnik (išče po predalih): »Kje zlomka pa je Milan?- Gospa: »Tnmle sedi na klopi.« Bila sta še na ženitovanjskein potovanju in mladi ženi se je zdelo, da je sedaj najbolj ugodno, da odkrije možu neko skrivnost. »Ljubček moj, neko tajnost ti moram odkriti, ali ne boš hud?1: »Kaj bom hud, le povej.« »Oprosti mi, da ti nisem preje povedala, moje levo oko je — — — je — — — iz stekla.« »Nič ne de, saj so tudi dijamanti na zaročnem prstanu, ki sem ti ga dal. iz tega blaga.« Sol sv. Rofta m noge r^o; Otrdela koža Zmrzlina. " Potenje rok Oteklina. in nog. Utrujenost. Izpahnenje. Poškodbe in pekoče noge. ozdravlja noge. Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosno srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano ua nogi. Pri daljšem namakanju postanojo kurja očesa In trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno noga Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za noge stane dinarjev 16'—. Dobiva so v vsaki lekarni in drogerijl. Klobučarna Ivan Kvas TRGOVINA: Aleksandrova cesta It. 32. DELAVNICA: Mlinska ulica It. 21. Zaloga najmodernejših Jamskih in moških modelov. - Priznano nizko ccne. - Prvovrstno blago. -Popravila se izvršujejo kar najhitreje in solidno. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica 1*50 Dfn ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo viša. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. UČENCA zdravega, z dobrimi šolskim spričev., sprejmem. Hrana in stan v hiši. — RAFAEL MARŠ, urar, Ljutomer. 8343. mk ŠIVILJA ra damske obleke in perilo gre šivat na dom. Cena nizka. Naslov pove uprava pod štev. 8311. Starejša oseba išče mesto GOSPODINJE pri kaki manjši družini, najraje pa v župnišču. -Ponudbe pod »Starejša«. V specerijo sprejmem PRODAJALKO ___s 5 letnim spričevalom; v Dve pošteni slov. dekleti I ,vsa °.^rba sta!n°y z dežele iščeta službe Dopise s sliko upravi hsta Iščem za takoj KLJUČAVNIČARJA prvovrstno moč. Plača po dogovoru. — J. ULČAR, kovaštvo, Gorje p. Bledu Mlajšega DIJAKA sprejmem na stanovanje čez zimo. Sredi mesta. -Naslov v upravi št. 8446. HIŠNE ali kot pomoč pri gospodinjstvu na Hrvaškem ali v Dalmaciji. Naslov pove uprava pod: Pošteni 8333, Dobro izvežbani kuharica in sobarica želita službo pri boljši hiši do 1. ali 15. novembra. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8373. Občinski tajnik išče službe z večletno prakso, dobro verziran, ki je obenem organist in absolvent Zadružne šole z dobrimi spričevali. Ponudbe je poslati upravi lista pod: »Tajnik 8319«. Kontoristinja vešča knjigovodstva, korespondence, strojepisja in vseh pisarniških del, išče nameščenja. Cenjene ponudbe na upravo lista pod: »Vestna 25«. 8404 Mizarski pomočnik priden in vesten, išče mesta, najraje s hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na naslov, Joško Hrovatič, Mokronog. "Primerne SLUŽBE išče v gospodarstvu vsestransko izurjen, tudi v mesarski in zidar, stroki izvežban mož. Razume se tudi na konjerejo. Službo želi nastopiti 3. nov. pri kakem boljšem posestniku. Naslov v upravi lista pod številko 8442. Prikrojsvalec absolvent krojne akademije, izurjen v vseh strokah, išče mesta, najraje pri krojnem učilišču. Naslov: Anton Gubina, Sv. Peter pod Sv. gorami. ABSOLVENTINJA 4 razred, meščanske šole želi primerne službe. — Kristina Breznik, Sv. Benedikt. Slov. gor. 8411 Mladenič 16 let, krepak, poštenih staršev, se želi učiti pri kakem večjem podjetju mehanike aH elektrotehn. Ponudbe na upravo pod šifro: »Energija« 8438. pod: »Stalno štev. 8399« Iščem dobro izvežbano prodajalko mešane stroke, popolnoma zmožno nemščine in slovenščine. Nastop takoj. Oferte in reference je poslati tvrdki VILJEM ZOTTL, Vojnik p. Celju. POSTANETE TEHNIK risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lvcee Industriel, Rue Enseignement, 37. Ličge Belgija. Gospodarstvo: veliko, mnogo gozdov razi. lesa, sadonosnikov, njive, travniki, pašniki. Mlatilni stroj z gepljem, poslopje krito z opeko, vse pritikl., orodje, živina itd. poceni naprodaj radi starosti gospodarja. Oddaljeno pol ure od Maribora. Vprašati na upravo »Slovcnca« - MARIBOR. POSESTVO samo 55.000 Dir>, nova HIŠA in 3 orale gozda, ter zemlje okrog hiše skoraj za dve govedi, se pri Kranju takoj proda; prav tako več večjih in manjših posestev, gosti-len in hiš z malo zemlje v okolici Kranja. — L. REBOLJ, KRANJ. 8358 PRODAJALKO za trgov, z meš. blagom, samo dobro računarico, takoj sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval upravi »Slovenca« pod šifro »Prodajalka« št. 8163. Rabim enega ali dva mizarska pomočnika. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Naslov pove uprava lista pod št. 8372. VEČ ŠIVILJ se išče za na dom in v trgov, na deželo. Učenke bivših krojnih tečajev naj se javijo. Plača 30 Din dnevno in hrana. - Stari trg 19, Ljubljana. 8377 PRODAJALKA dobro izvežbana v mami-fakturi, konfekciji itd., se išče za 15. nov. v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. - Ponudbe pod Dobro izvežbana in poštena 8378« na upravo. Preselitve s pohištvenimi ali plato-vozovi, brzo in najcenejše špedicija »Slove-nia Transport«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 36, telefon 2718 7734 nagrade onemu, ki mi za takoj preskrbi stanovanje s 3 sobami, kuhinjo in pritikl. kjerkoli v mestu. Ponudbe na upravo pod: »Nagrada« štev. 8374. Oddam sobo z elektr. razsvetljavo in s posebnim vhodom. Janševa ulica 7. 8375 Posredovalec Realit. pisarna, d. z o. z. Sv. Petra cesta štev. 13 posreduje prodajo in nakup nepremičnin pod najugodnejšim pogoji. Provizija plačljiva le tedaj, če se proda našemu kupcu! Kupci plačajo samo 4ol 2 I© Kupne pogodbe in prepise uredimo brezplačno! Stare OBLEKE in pohUtvo kupim. Do-isnica zadostuje. M. Pre-Gallusovo nabr. 23. pisnic kuh, Parcele KOLINSKA TOVARNA: po 17 Din; KODELJEVO: po 35 Din; CENTER: od 100 D napr.j TRNOVO i od 15—30 Din; DOLENJSKA CESTAi po 25 Din; DUNAJSKA CESTA: od 20—30 Din; LJUBLJ. POLJEi od 15 Din mprej; PODROŽNIK: od 25 Din naprej; TABOR: od 80 Din napr. HARMONIJ dobro ohranjen, prodam. — Cenjene ponudbe pod »Harmonij« na oglas. odd. »Slovenca« v Mariboru. po najvišjih cenah ferne^ šavallr, Ljubljana Wolfova ulica štev. ' Kupim malo rabljeno MOTORNO KOLO 500 ccm, Harley, B. S. A. ali pa Indian. - Ponudbe naj se pošljejo na: A. K., poštno ležeče, MARIBOR 2-3 SOBE Deske-kralire, se oddajo s 1. novembrom za pisarne ali ordinacii-ske prostore v neposredni bližini glav. kolodvora -Poizve se v upravi »Slovenca« pod 5t. 8435. Pozor! Iščejo se okrajni ZASTOPNIKI Dober zaslužek zagotovljen, posebno znanje se ne zahteva. Ponudbe na upravo »Slovcnca«, Celje pod: »Dober zaslužek«. DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejme Janko Kos, čevljar, Ljubljana, Tržaška c. »Stan in doma«. 8439 DVA HLAPCA zanesljiva voznika, poštena, vajena konj, neporočena, vojaščine prosta, se sprejmeta v stalno 1 u ž b o pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Stanovanje perilo in hrana v hiši. Pekovski VAJENEC močan ter poštenih kmet-skih staršev, se sprejme po dogovoru. Franc Za-vodnik, pekama, Ljubljana, Florijanska ul. 29. zastopnike" in ZASTOPNICE za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica PEZJAK v Mariboru. 5512 SLUŽKINJO ranesljivo, skrbno in zdravo, katera razume dobro kuhati ter opravljati drugo lahko hiš. delo, sprejme boljša hiša takoj. Starost 25—35 let. - Naslov v upr. lista pod it. 8297. KUH ARI C O dobro izučeno, sprejme takoj večja restavracija v Ljubljani, Evt. oddam kuhinjo. Ponudbe sprejema uprava pod št. 8292. Zastpp&e-razproc!ajalce zlasti na deželi, za razpe-čavanje cenenega predmeta, ki sc rabi v vsaki hiši, IŠČEMO. — Ponudbe Služkinjo sprejmem, ki zna tudi kaj kuhati. Prednost imajo iz kočevskega okraja. Naslov v upravi pod: 8407. DIMNIKARSKI POMOČNIK trezen, zanesljiv, pošten, vojaščine prost, se sprejme takoj. Prednost oni z dežele. Ponudbe na upravo pod: »Dimnikar« 8409. Gozdni manipuiant samostojen, z večletno prakso v eksploatac. bu-kovine, se išče. Reflek-tanti naj vlože ponudbe z navedbo event. razpoložljive kavcije pod šifro »Šuma 8427« na upravo »Slovenca«. Rabim dobro izvežbanega MESARSKEGA POMOČNIKA za izdelavo mesnih izdelkov. Več v upravi: 8407, Postrežnica za pospravljanje sob, ki lepo pere in lika, se takoj sprejme na Dunajski cesti 31, I. nadstr., desno. 1000 Din NAGRADE dobi, kdor posodi zakonskemu paru 25.000 Din. ali pa nudi garancijo v kaki posojilnici. - Polno kritje. Ctnj. ponudbe na upravi 1i6tn v Maribora, upravo: »Nujno« tt. 8354. Stanovanje soba in kuhinja, se odda takoj zakoncema. - Pod Rožnikom, cesta V/33. Dve stanovanji se takoj oddasta v Zeljar-ski ulici 11 — Ljubljana. Cn|i4 lepa. snažna in dUMa solnčna, meblo-vana, elektrika, se odda gospodu s 1. novembrom. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 8462. od 1—4 m ter tretjo ln četrto vrsto, 4 m dolge, vse 12 ali 13 mm, kupim. Ponudbe z navedbo cene pod: »Za zaboje« št. 8422 na upravo »Slovenca« Umivalniki iz trdega lesa, z marmornato ploščo, ogledalom in posodo, se radi instalacije gorke in mrzle vode ugodno prodajo. Ponudbe na upravo hotela »Union« v Ljubljani. POHIŠTVO staro, se ugodno proda, Naslov v upravi št. 8448, MR BAHOVIC prenavlja, čisti in osvežuje kri, izhotjSa slabo prebavo, slabotno delovanje Greves in vzpodbuja apetlt. — 1 paket Diu 20--. - Priporoča: Lekarna nahovec, Ljubljana Konures.ni trff Tvrdka A. VOLK Ljubljana, Rosljeva cesta 24 nudi najceneje vso vrsle pSenleno moko ln drugre mlevske Izdelke. Zahteva|te cenili! s pregreto paro tvrdke »Lanz Mannheim«, 26 do 42 HP, iz 1. 1922.. novo, izborno ohranjena, še v obratu, zaradi povečanja obrata takoj naprodaj. — Naslov pove uprava lista pod številko 8363. Amerikanska okrožna žap (Lattenkreissage) dobro ohranjena, naprodaj. Naslov v upravi lista pod številko 8364. TRQOVIMA| DEŽNIKOV UJUBiljANA m - Zfmmce modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdcike dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma) VREČE vsakovrstne in v vsaki množini — kupuje stalno »JUTA«, Maribor, Alek sandrova 35. 8412 kupi F. Čudes*, Ljubljana. Prešerno?« 1. Pisarniško sobo v visokem pritličju odda tako) Pokojninski zavod v Ljubljani, Gledališka 8. LOKAL se odda v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovcnca« pod štev. 8393. Kupi se za neko lesno skladišče pribl. 200 tekočih metrov poljskih tračnic ter 2—3 vozičke za les. Naslov pove uprava lista pod številko 8362. Nujno potrebujemo 500 m starih, rabljenih plinskih cevi od 1 " angl. v dolžinah od 1.5 do 3 m. Primerne ponudbe na Elektrarno F Al O d. d. Maribor. Na zelo prometnem kraju Gorenjske se odda za dobo 5 let dobro vpeljana trgovina lokala, 2 skladišč, kuhinje in 2 sob. Letni promet čez 1,000.000 Din. -Potreben kapital1 80.000 Din. V kraju ni resne konkurence. Več se izve pri C. Gašperin, Begunje-I^esce, Gorenjsko. 8360 HIŠA nova, dvodružin-ska — z lepimi stanovanji in vrtom ob Dunajski cesti, Stožice pri Ljubljani, ugodno naprodaj. Več pri F. Jerko, Črnuče, p. Jezica. 8434 Malo posestvo naprodaj. Poizve se: F. Zavodnik. »Lipa«, Št. Vid nad Ljubljano Bukove hlode le prvovrstne, od 35 cm debeline naprej, od 3 m dolžine naprej, brez grč in drugih napak, sveže, kupim vsako množino. — Ozira se 1e na ponudbe z navedbo cene franko vagon nakladal, postaja. Plačilo takoj pri prevzemu. Kupim tudi jelieve hlode za žago. Ponudbe na IVAN SIŠICA, tovarna parket in parna žaga v Ljubljani, Metelkova ul. 4 Istotam se prodajajo suha drva in odpadki od žage po najnižji ceni. 8421 Lipove plohe po možnosti žamane, napol suhe, 40, 50, 60, 70, 80 in 100, največ 60 mm debeline, lepo, belo izbrano blago, z malimi zdravimi grčami, od 3 m dolžine in 18 cm širine naprej, KUPIMO v vsaki množini. — Ponudbe na POŠTNI PREDAL 153 v LJUBLJANI. Naprodaj je dobro idoča, velika TRGOVINA z mešanim blagom, v večjem kraju na Kranjskem, tik železnice, zajamčena eksistenca, potreben kapital 400 000 Din. — Ponudbe upravi pod šifro: »Sijajna bodočnost« 8271. Smrečice kupim za božična drevesca, v dolžini 1—4 m, sortirane. Rcilektiram le na večje količine — franko vagon nakladalna postaja. Ponudbe na upravo lista pod Miro: »Smrečice« Knjižničarji, pozor ! Proda se poceni: DOM IN SVET 1892—1914, VRTEC 1900—1926, ANGELČEK 1895—1926, vse vezano. Vprašanja na upravo »Slovenca« pod št. 39, Motorno kolo v jako dobrem stanju, sc poceni proda. Poizve na Dramsko gledališče, pri mojstru, od 8. do 24. ure. KOVAŠKI MEH z dvojn. cilndrom, dobro ohranjen, proda JAN. POKORN, kovač, Škofja Loka, Studenec 17. Veliko zalogo raznovrstnega po najugodnejših cenah, NUDI in vabi na ogled Matija Andlovic LJUBLJANA Vidovdanska cesta 2. Zofa že rabljena, ceno naprodaj — Naslov v upravi št. 8303. Prodam hrastove deske Sn plohe 30, 60 do 120 mm dabe-line, 2 do 4 m dolžine. -Naslov v upravi St, 8^30, fini, razpošiljam po najnižji ceni. Naslov sc izve v upravi lista pod: 8402. ~N~A P R O D A J : kredenca za kuhinjo ter popolno mizarsko orodje s skobelnikom (Hobel-bank). - Naslov: Kozina, voj. uradnik, Vojašnica vojvode Mišiča, VI. obj. Nagrobne ^IM prodam po ugodni ceni. F. Justin, ključavničar, Fiorijanska 9, Ljubljana. Poceni naprodaj železna zložljiva POSTELJA in nizka OMARA s predali takoj. — Reber 3, L nadstr., Lip. 8445 Pletilnl stroj št. 8/29 sc proda po zelo nizki ceni. — Naslov v upravi lista pod št 8433. Zagreb, Jurjenka57 prlporoJe najboljša itmburlct, par ura, stiun« tole l.i vse fotrebfflue u vsa glasbila MsS&Staža Odlikovan na parlit enlki Irnnko. razstava DAMSKE KLOBUKE najmoderneje (filc In bnr-žun), priporoča ANGELA SMREKAR, modni salon, Kongresni trg 4. 8437 Mizarji, pozor! Izvrstne sušilnice za les izdeluje in dobavlja R. Geyer, Ljubljana, Poštni predal 267. 8440 PREVIJANJE ELEKTRIČ. MOTORJEV, popravljanje vseh aparatov. F. Perčinllč, elektro-mehanik, Gosposvetska 16 Posredovalnica za službe se priporoča vsem cenj. interesentom z zagotovilom najboljše postrežbe. Elizabeta Lorber, Maribor, Vetrinjska ulica 5. POZOR! STRANKE ki se preselijo v mestno stanov, hišo na Ahacljevo cestol Priporoča se mlekarna, ki se bo nahajala v isti hiši. Stranka, ki se zanima za redno dobivanje dobrega in svežega mleka, naj se osebno ali pismeno zglasi najkesneje do 30. t. m. pri I. Požar, vila Resnlk, na Zavrteh (za mestno ubožnico). Snseriraite v „Slovencu "I Izjava. Podpisana Izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, ki bi jih napravil moj mož Franc Kržlč, invalid. - Jožefa Kržič, roj. JerU - Grm 11 pri Trebnjem, Danes ter vsako soboto in nedeljo pristne domače klobase Za obilen obisk se priporoča JOŠKO JELAČIN, Ljubljana — Dolenjska c. OBVESTILO. Zadnje čase sem slišal razne obrekljive govorice nasproti meni. Ker sem pa popolnoma nedolžen v tisti stvari, kar lahko z mirno vestjo s prisego potrdim, bom zato proti vsakemu nadaljnemu govorjenju proti vsakomur najostreje po kaz. zakonu postopal. Jože Groz-nik, Češence 17, p. Hru-šica pri Ljubljani. 8274 Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji z» šivilje, krojače in čev-llarle ter u vsak dom, Preden il nabav, stroj, oglejte si to izrednnjt pri tvrdki Ei. BARAGA ujublfana Šelenburgova ulica št 6/1. Brezplačen pouk. i51, jams Toleion štev. OSO, h VARDIAN Sls« s* 53. Hrv. Priporoča svoje najboljše Tamburice ¥ Mariboru kupite galanterijo, drobnarije, parfumerije, vrvar-ske in pletarskc izdelke - najugodneje pri - DRAGO ROS1NA Vetrinjska ulica štev. 26. Volna - bombaž za strojno pletenje In ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4. Delikatesna trgovina z buietom Fr. Kurinčiča Maribor, Aleksandrova 31 sc priporočn čč. duhovščini kakor vsemu občinstvu za večkratni obisk. Sveže najfinejše, norveško riibje olje iz lekarne dr. G. Piccoli-ja v Ljubljani se priporoča bledim, slabotnim osebam Harmonij jako dobro ohranjen, s 3 registri, poceni mprodaj. - Naslov pod »Harmonij« na podružnico »Slovenca« v Celju. KATERI TRGOVEC z mešanim blagom bi hotel jemati KRUH, prvovrsten, za špccer. robo? Procenti udobni. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 150. Premog - drva oglje. POGAČNIK — Bohoričeva ulica štev, 5. Telefon '/059. Pristno droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa, kisa za kumarce dobite po ugodnih cenah v trgovini Postrežba točna. — Na drobno in debelo. Jakob Peirhavec, Maribor tovarn." za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov. wSpectrumw d. d. i; inž. Kopista, Duhsky in Krstic j; tvornica oglede! In brušenega stekla Ljubljana Vil Medvedova ulica 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osi jok. Središnjica: ZftflREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—5 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevauje v med. Fina. unvadnn ogledala. Kanarčki- na prodal I Ljubiteljem res lepega petja nudim preko 60 žlahnih vrvivcev (Edelroller). Garauliram, da so res pridni in fini pevci - pojejo tudi pri luči. Cem: samcev od Din 200"- do Din 250"-, i lomen-skim samicam Din 45"- za kom. Razpošiljam tudi po pošti in jamčim, da pride ptič živ. J. KHLNARIC, gojitelj pravih harskih kanarčkov __Ljubljana, Knafljpva ulica 2/IIt ZOBOZDRAVN.—ZOBOTEHNr ATELJE primorii dr. med. Hoppf ZDRAVNIK in ZOBO-ZDRAVNIK v Slovenjgradcu naznanja, da bo od nedelje, 30. oktobra t. 1. naprej izvrševal zobozdravniško prakso, in sicer samo ob nedeljah od 8. dopoldne do 4 popoldne, dospeli. - I »goto vi jen i plašči od 300 do 700 Din; izgotovljene obleke, predpasniki in zimsko par-bent- in triko - perilo. Volnene nogavice, žomperji, pulovarji in telovniki, vse krasni izdelek. — Najnižje cene. - V manufokturni trgovini MARIJA ROGELJ - Ljubljana Sv. Peti a cesia šiev. 26. Naročajte .Slovenca* I Važno za krojače! Izšla je nova, velika Knjiga krojaštva za samouke v prikrojevanju. Tretja, prenovljena izdaja v slovenskem jeziku. - Dobi se pri A. KlJNC, Ljubljana, Gosposka ulica 7. Zahtevajte opis knjige! 100.000 glasbi! gramofoni od 345'— Din, violine od 95-— Din dalje mandoline od I36'— Din, citre od 192'— Din dalje. Ročne harmonike od 85'— Diu dalje, gitnre, tambu-rice, vsa pihala itd. po izredno nizkih cenah s tovarniškega skladišča. S dni na ogled Vsako glasbilo lahko vrnete, če ne ugaja Velik katalog zastonj! Zahtevajte ga takoj od tv. skladišča MEINEL IN HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik MARIBOR St. I02 Prosi ugledi »»regmčajte se! i Notarski substitut želi spremeniti mesto. - Ponudbe na upravo lista pod „Substitut" št. 8371. SELITVE izvršuje vestno, najtočneje in po najnižji ceni tvrdka JAVNA SKLADIŠČA družba z. o z. Dunajska cesta 33 LJUBLJANA Telefon št. 23-66. Shranjuje pohištvo v dobrih skladiščnih prostorih najceneje. MnMt ir. Tlako Zore vljudno naznanja, da se nahaja njegova advofcašsha pisarna V Beogradu, Sronsfca ul. 14/1. vseh vrst, kakor sukno, velurje za plašče, doubl stofe, barhende, flanele itd. Vam nudi vsled ugodnega nakupa še vedno po najnižjih cenah edinole J. Preac, manai!»hfriirna trpolna lllaribar, El&oisi trg šteo. 93. Poštni nameščenci na obroke. Oddajo se veliki poslovni prostori odnosno stanovanje v III. nadstropju s centralno kurjavo in razsvetljavo. Pojasnila pri Upravi palače Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani. obvezo in spregledajto vendar enkrat, da je samo Vaš dobiček, ako še danes kupite dopisnico za 50 par in pišete takoj po vzorce od sukna in kamgarna za moške obleke, razno volne za damske obleke, belega in pisanega platna, cefirja. harhenta, flanele in sploh vse manufakture na veletrgovino R. Sfer-mechl. Celle Št. IS, kjer je izbira velikanska, kvaliteta izborna in cene čudovito nizke. Naročilu čez 500 Din poštnine prosto. ----J Lesene žaluzije (rolete) za okna si nabavite najceneje pri S^l O v Kranju Kokriško predmestje 70 Slovenija. % aS k A \y> 4 Elektfrofeh nit no podjetje Harol norlanCK v Celili, Cankarjeva cesta 2 (poleg davčnega urada). čokolade in bonbonov Hoče pri Mariboru otvori podružnico v Selenburgova ulica štev, 7 (nasproti glavne pošte) Na drobno Na veliko Inštalacije električnih naprav za luč in pogon, telefonov, zvoncev radio-aparatov. Poprava elektromotorjev in vsakovrstnih električnih naprav. V zalogi: lestenci, svetilke, likalniki, motorji, števci, žarnice itd. in ves elektromaterijal. Točna postrežba! Nizke cene! Proračuni brezplačno! KUP rusko-švedske galoše in ceMlie za ker so v resnici najboljše Cene/še kot on RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo Dri TRPIN, MARIBOR, o,a»n, trg šteo. 17, SEasEEassssssssiaEa® Cenjenim naročnikom in slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil krojaško delavnico iz Dravelj v št. Vid n. Ljubljano kjer bodem izvrševal vsa v mojo stroko spadajoča dela točno, solidno in, kakor dosedaj, po konkurenčni ceni. — Zahvaljujem se za dosedanje zaupanje in prosim, da mi slavno občinstvo ohrani isto tudi na novem kraju. — Z odi. spoštovanjem Ivan Vrhovec, krojač Št Vid nad Ljubljano. Poniklovalnica dvokolesnih, motornih in avtomobilnih delov, i/, ložbenih podstavk in vseh tozadevnih potrebni! del izvršuje po najnižjih cenah Bogomir DIVJAK, ključavničar, Maribor, Ključavničarska ulica St. 1. Poročni prstani F. Čuden L|ubl!ana, Prešernova 1. Za jesensko sezono se priporoča za izdelavo lovskih, jahalnih, dara-skih in otroških škornjev iz najboljšega materiala, kakor vseh v čevljarsko stroko spadajočih naročil. Tvrdka ustanovljena leta 1874. '^■C J. Zollenstein, Maribor, Slovenska ul. 12 Specialist obuval za boleče noge I Najstarejša tovarna pohištva I. L Naglas v Ljubljani, Turjaški trg štev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, foteljev i. t. d. po zeio nizkih cenah. Mark Twain: Kraljevič in siromak/' Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Ženska je bila v silni zadregi, vendar ni odje-njala. Ko je kuhala, je snovala načrte, kako bi dečka z nenadnim vprašanjem iznenadila in ga tako pripravila do tega, da bi povedal resnico. Govorila je o goveji živini, a fant ni pokazal nobenega zanimanja; o ovcah — z istim uspehom; potemtakem je bila njena misel, da je bil ovčji pastir, zmota. Govorila je o' mlinih in tkalcih, kleparjih, kovačih, sploh o rokodelstvi]! in delih vsake vrste; tudi o norišnici in o ječah in dobrodelnih zavodih. Toda vse zaman, v vseh ozirih je bila razočarana, nikjer ni imela uspeha. Vendar ji še vedno ni upadel pogum. Dejala si je, da je že vse naštela, samo enega še ne, namreč domača opravila. Sedaj je bila prepričana, da je zadela pravo — hlapec ali kaj takega je moral biti. Tako je napeljala besedo na to. Toda uspeh je bil ničev. Pometanje ga je po vsej priliki dolgočasilo, zanetenje ognja ga ni zanimalo, ribanje in čiščenje ga ni navdušilo. Dobri ženi je že upadlo upanje, a je kar tako mimogrede omenila še kuhanje. V veliko njeno začudenje in veselje se je kralju mahoma razvedril obraz. Ej, si je mislila, naposled je vendarle dognala. In bila je tudi prav ponosna na svojo prebrisanost in spretnost, s katero je to dosegla. Njen utrujeni jeziček je sedaj imel priliko, da se odpočije; kralju,' ki ga je navdušil močni glad in prijetni duhovi, ki so prihajali iz cvrčečih in vrvra-jočih loncev in ponev, se je namreč razvezal jezik in imel je tako zgovoren govor o nekaterih okusnih jedeh, da je ženska čez malo časa rekla sama pri sebi: »Resnično. prav sem imela — v kuhinji je pomagal k Nato je začel kralj naštevati še razna druga jedila in je govoril o njih s takim vpoštevanjem in s tako živahnostjo, da si je dobra ženska rekla: »Za Boga! Kako je vendar mogoče, da pozna toliko jedil in še tako imenitnih! Saj taka se najdejo s;.u»o na mizi bogatinov in velikašev! Ej, sedaj razumem! Dasi je ves razcapan, je gotovo služil v kaki palači, preden se mu je zmešalo. Resnica, pomagati je moral prav v kuhinji kralja samega! Naj ga preizkusim.« Vsa željna, da bi dokazal svojo razumnost, je velela kralju, da naj pazi za nekaj časa na laiho, in mu je likratu namignila, da naj sam popravi kako jed, ako se mu zljubi, nato se je podala iz sobe in pomignila otrokom, da naj gredo ž njo. Kralj pa je zamrmral: »Svoje dni je neki drugi angleški kralj prejel naročilo, podobno mojemu — ni zoper mojo čast in dostojanstvo, če se lotim dela, do katerega se je ponižal veliki kralj Alfred. Vendar hočem poskusiti, da bom boljše izvršil poverjeno mi nalogo kot on, ki je pustil, da se jc jed prismodila.« Namen je bil dober, ampak izvršitev se ni ujemala ž njim; kralj se je namreč kakor nekdaj kralj Alfred, kmalu zatopil v globoke misli, tičoče se njegovih važnih ožjih zadev, in prigedila se mu je taista nezgoda — jed se je prismodila. Ženska se je baš o pravom času vrnila, da je rešila zajtrk, da ni bil popolnoma uničen. Pri tem je prebudila kralja iz njegovih sanj s tem, da ga je pošteno oštela. Ko pa je spoznala, kako mu je šlo do srca, ker je zanemaril poverjeno mu nalogo, se je na mah omehčala in jo je bila sama dobrota do njega. Deček je povžil svoj zajtrk in je bil močno po-krepčan in razveseljen. Bila je jed, ki jo je odlikovala ta posebnost, da sta se obe strani odrekli svojemu dostojanstvu. Dobra ženska je bila namreč imela izpočetka namen, da da mlademu klatežu jesti ostanke jedi tam v kotu kot vsakemu drugemu klatežu ali kakor psu; sedaj pa ji je bilo tako žal, da ga je oštela, da je popravila svojo nevoljo s tem, da mu je dovolila, (ia je sedel z ostalo družino za mizo in jedel ž njo kakor da bi "bil eden domačih. Kralju pa je bilo zopet tako žal, da je zanemaril jed, kor so bili vsi tako dobri ž njim, da je popravil svojo po-greško s tem, da sc je ponižal do domačih razmer v hiši in ni zahteval od ženske in njenih otrok, da bi stali in mu stregli, med tem ko bi sam sedel za njihovo mizo, kakor je pristojalo njegovemu kraljevemu dostojanstvu. Nam vsem dobro dene, če se včasih nekoliko popustimo v tem in onem. Ta ženska je bila ves dan srečna v zavesti, da se je tako velikodušno ponižala do klateža, kralj pa je bil zopet prav zadovoljen nad svojim milostnim ponižanjem pred pohlevno kmetico. Ko je bil zajtrk pri kraju, je gospodinja velela kralju, da naj pomije posodo. Naročilo je kralja za hip osupnilo in malo je manjkalo, da se ni postavil po robu; nato pa je dejal sam pri sebi: »Kralj Alfred Veliki je pazil na kolače in ni dvoma, da bi bil tudi posodo pomival — zavoljo tega bom poskusil.« Pomivanje se mu je obneslo za silo, in to v veliko njegovo začudenje. Snaženje lesenih žlic in velikih nožev se mu zdelo nekaj lahkega, a bilo je pusto in nadležno delo. Vendar ga je naposled dovršil. Nato pa je postal nestrpen in bi rad zopet odrinil na pot. Toda ni mu bilo dano, da bi mogel tako izlahka zapustiti družbo te varčne gospodinje. Naložila mu je še več majhnih opravil, ki jih je pošteno in precej dobro izvršil. Potem je nagnala njega in deklice jabolka lupit; pri tem delu pa je bil tako neroden, da mu je delo odvzela in mu dala mesarski nož, da bi ga nabrusil. Nato mu je dala volne, da bi jo razčesa-val; lotil se je dela, pri tem pa mu je prišlo na misel, da je za enkrat dovolj prekosil dobrega kralja Alfreda glede ročnega dela, o čemer bodo še dolgo pripovedovale pravljice in zgodovina, in obšla ga je želja, da bi se odpovedal takemu delu. Ko pa mu je dobra ženska po kosilu dala jerbas, v katerem so bile mlade mucke, z naročilom, naj jih utopi, je delo popustil. To se pravi, bil je baš na tem, da bi se uprl in delso popustil — zavedal se je, da je pač že čas, da naredi nekje konec, in zazdelo se mu je, da je najboljša priložnost, tla ga naredi pri tem zadnjem opravilu z muckami — kar je prišlo nekaj vmes. In to sta bila stari Kanti s krošnjarsko vrečo na hrbtu, pa Hugon. ~M=iii a « > j- o E) ' 2. 5. v c o § c« S-5 F* S* > _ (/* _ P1" sšlU a' 5" ? c 5" m -o ° £* '. ''j S s S E M B a L * g to m N iS lo <« E M o B i , S. o. < b n> P K . CD -i s o n 09 a S" .g g »T ' a J D D a •I' o (O ii U* O O jS' < S s tO <£ Sg E' N a1 B' g3 ^ I 2B N H I f 0Q fsj & a nx CD 1 y N to a S < _ u< M (6 O B i K ta tr S P K" '11=111= „UNDERWOOD K pisalni stro! Ima soetomil slonu, nad 2.000.000 stro|eo o I R Bife B J* ffil M /2 Ljublfana, Selenburgooa prometu, nedosegljlo d jrpelnostl in DSled tega na|cene|il. LU^a DMkMMMi ulica6/1. Telefon st. 2980 2AHAJ TECI VES NAROD? Deca, žene, moije, vsi se udeležujejo nove iekme ČOKOLADE MILKA SUCHARD za veliko množino dragocenih nagrad. Samo pokusiti Suclnardovo Čokolado Je že pravi užitek. Bon se dobi v vsaki tablici po 1 in 2 Din. Pri nabavi novih poslovnih knjig Vam postrežem z brezplačnim proračunom: ANTON JANEŽIČ knjigoveznica, črtalnica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov Ljubljana, Florjanska ulica št. 14 Pognana fc istlna, da 1e Jesenska in zimska doba izredno prikladna za oglaševanje v »SLOVENCU", prav posebno pa v njegovi nedeljski izdaji. V teh mesecih se časopis neprimerno pazljiveje prečita. Ne prezre se niti najmanjši oglas. Trgovci, obrtniki in sploh vsi, ki imate kaj naprodaj, izrabite v polni meri to ugodnost ob vsaki dani priliki in oglašujte v „SL0VENCU". Cenik ali proračun zahtevajte od uprave. Overjeni bodite, da bo s tem dosežen velik uspeh — dosežena lasa vdiha kortsi! IIBBIIBIIDI ■ ■■HBBnaa&niiinESiSčj kakor gosli, citre, k i t a r'e in tamburice ima vedno v zalogi specialna delavnica za godala v Celju VACLAV SCHRAMM. Velika zaloga pihal v prvovrstni izdelavi. Najfinejše strune in nadomestni deli za vsa godala. Garantirano strokovnjaška in promptna popravila vseh instrumentov. - Največja delavnica te vrste v Sloveniji. - Najnižje cene. Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. črt&lnica in tvornica poslovnih Knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva ulica 6,11. Moderne športne čepice in najnovejše klobuke za gospode priporoča MARIJA SCHRAM v Mariboru, Aleksandrove cesta štev. 11. "H« zeleno francosko žganje je najboljše sredstvo proti revmatizmu, glavobolu, zobobolu, trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene. - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „.Tuniper" Celje, Gosposka ulica 26. .TRIBUNA" ld. jesensko sezono novo prispeiol Volneno blago za plašče, kostume, obleke in bluze v najboljši kakovosti po zelo primerni ceni. Baržun in pliš za obleke iu plašče. Crepe de chine v vseh modnih barvah po ceni od Din 88'— naprej. Damski in moški pulovri in telovniki. Velika izbira vsakovrstnih nogavic in rokavic. Zimsko perilo za dame, moške in otroke. Volnene čepice in nogavice. Flanel in parhent od Din 13"— naprej. Moško perilo, kravate in naramnice. Potreb-Solidna postrežba! šfcine za krojače in šivilje. ZeIo primerne cenc, r. MSCHELiTSCii, frontna tfrgovio® Maribor, Oosposha ulica 14. Ustanovljeno: 1898. — Telefon: 128. — Brzojav: Miehel. Pozor! "®0 Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popoino popravo, emajliranje, ponilclauje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko. I. B. L., tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4. Popolnoma varno naložite svoj denar v o v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge se obrestujejo StalugOdnejle. Varnost nudijo lastna palača, nadpoiovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPDE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KL1ŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC. DALJE REKLAMNE SLIKE, VINJETE s pregreto paro, tvrdke Wolf, 58—75 HP, izborno ohranjena, še v obratu, se zaradi povečanja obrata s? H pri V Denar naložite najboljše in najvarnejše pri Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r. z. z o. z. Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po G°jc na trimesečno odpoved 8°[0 • Lokali ZA LEKARNO, ki se na novo ustanovi, in Se trije trgovski lokali se oddajo v najem v novi občinski hiši v Gornji Radgoni, predvideno s 1. novembrom t. 1. — Lokali odgovarjajo najmodernejšim zahtevam in leže na najbolj prometnem mestu trga Stanovanja so na razpolago. Interesenti si naj ogledajo lokale osebno. Pojasnila daje ŽUPANSTVO TRGA GOR. RADGONA. Najboljši šivalni strol je edino le za dom, obrt in Industrijo ter Švicarski pletilnl stroj „DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji JURANIJ&" 'etelinc Ljubljana blisu Prešernovega spomenika n vodo Najlepšo opremo. Nizke cene. Tudi na mesečna odplačila. se sprejme zaradi povečanja prvovrstne trgovine v Ljubljani. Brez sodelovanja z večjim, ob sodelovanju z manjšim (250.000 Din) kapitalom. — Dopise pod: :w> »SIGURNA EKSISTENCA« na upravništvo lista »Slovence«, KUPUJEM STALNO hbstanjB6 tatinski proti takojšnjemu plačilu. ulica Stev. 4. Ernest Sarine. Celje - Zrinskeg* ii.iii.iiiiiji.iiiiiiiiiiiii.Mi.i.fi.nj Jnteresanlno broJuro uspešnem Zdravljenju , zolenih kamnovl Vam pošlje brezplačno E lekarna pri Odreseniku i PragaJL, Vtjšehrudsha ti! i PiŠlta aho/. = r Mlu/nnni(i!imiinYrm..iTmnTT . Svetovno znane iz Bludenz-a in emajMablice z napisom ima v zalogi Ing. Mate Guzeij, Ljubljana -Šiška, Jernejeva cesta 5 — tik stare cerkve na dvorišču pod Celovško cesto štev. 58. FT^ILE" G^srcic^ (senf) m naiboijiSa, dobi %% is meh delifltafsssafBi m stvftcerll. fraoolMh BHHBBM r L* Zadružna gospodarska baraKcat d. a. iirzolav. naslov: Gospobaoka Ljubifana, Miklošičeva 0ta tO Telefon št.2057,2470 in 2979 Kapitai in rezerve skupno nad Din 10,000.000-—, vloge nad Dtn 250,000.000*- Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2Ve % vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000___ n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385. —, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35"--. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečlc Državne rsssreclrae loterije.