DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 232C. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 28 Sobota, 4. aprila 1936 Lefto XI Razvoj nemško-frsn-coskih odnošajev Ob veliki napetosti, ki jo je povzročila v Evropi hitlerjanska Nemčija, je dobro, da podamo kratek zgodovinski pregled, ki pravilno osvetljuje nemški imperializem in samoobrambo francoske demokracije, hkrati pa da tudi slutiti, kako se bo končal najnovejši spor, če se bo reševal po vzgledu dosedanjih diplomatskih konferenc. Razlika pri sedanjem sporu je ta, da so postali Francozi samozavestnejši in se ne vdajajo več tako nadam v angleško diplomacijo. 1870. 1. je Nemčija izzvala vojno s Francijo in jo premagala. V tej vojni ni bila poškodovana niti ena nemška hiša, vendar je Bismarck naložil 5 milijard zlatih frankov vojne odškodnine in nemška vojska je imela zasedene nekatere francoske pokrajine, dokler ni Francija plačala zadnjega franka. Od 1914. do 1918. leta je bila nemška vojska v Belgiji in na francoskem ozemlju in je hotela zagospodovati vsej Evropi tja do Carigrada. Končno je vojno izgubila in junija 1919. leta podpisala versajsko mirovno pogodbo. Ta pogodba je predvidevala 15-letno zasedbo Porenja in Posarja pO’ mednarodnih četah. 1920. leta je konferenca v Spaa določila, da sme nemška vojska šteti samo 100.000 mož. Januarja 1921 se je določila višina vojne odškodnine, ki jo ima plačati Nemčija: 226 milijard mark in 12% nemškega izvoza do leta 1936. Pomladi 1921. leta so ententine čete zasedle Diisseldorf in Duisburg, ker se je Nemčija branila izpolnjevati obveznosti. 5. maja 1921. leta je bil proglašen takozvani londonski ultimat: Nem- čija mora priznati 132 milijard vojne odškodnine, če ne, se zasede celo Porurje. Nemški parlament je sprejel zahtevo na znanje. Nemčija je pa potem spet hotela nove stvari in zato je prišlo 10. januarja 1923 do zasedbe Porurja. Pri tem angleške čete niso sodelovale. Nemčija tudi potem ni hotela izpolniti obveznosti, temveč je odgovorila na zasedbo s pasivnim odporom« in z razvrednotenjem svojega denarja. Po dolgotrajnih pogajanjih je prišlo do Dawesovega načrta 9. aprila 1924. Določil se je nov način palče-vanja vojne odškodnine in francoske in belgijske čete so zapustile Porurje v 1925. letu. Po angleškem prizadevanju je prišlo do lokarnske konference, kjer se je sklenila lokarnska pogodba 15. oktobra 1925. Nato so začele francosko-belgijske čete zapuščati Porenje. 10. septembra 1926. leta so sprejeli Nemčijo v zvezo narodov. 7. junja 1929. leta so sprejeli tako-zvan Youngov načrt, ki je spet zmanjšal in olajšal nemška plačila. Francoske čete so zapustile vse Porenje, ostal je le porenski pas, ki ga Nemčija ne sme vojaško zasesti in utrjevati. 13. januarja 1935. leta je tudi Po-sarje pripadlo Nemčiji. 2c prej je Nemčija ustavila vsako plačevanje vojne odškodnine. Od vseh določb versajske mirov-ne pogodbe je ostal torej le porenski Pas, v katerem naj bi ne bilo nobene Vojske. Ko ga je zdaj nemška vojska ratkomalo zasedla, je izbruhnil zad-nJ‘ evropski konflikt. Rudarji so res izgubili paragraf 219 o. z. V zadnji številki našega lista namenoma nismo več pisali o usodi zakonitega določila §a 219 obrtnega zakona glede plačila mezde enega tedna v času bolezni, ker nismo hoteli delavstva brez potrebe razburjati. Po odposlanih protestih in resolucijah rudarskih in ostalih delavskih organizacij in brzojavih na ministrstva in senat, v Beogradu, so namreč nekateri politiki javljali, da je iz predloga finančnega zakona izpadel člen 86 t. 9, ki je določal, da za rudarje in topilničarje od 1. aprila t. 1. ne bo več veljalo določilo §a 219 o. z. Novega proračuna in finančnega zakona, ki je s 1. aprilom t. 1. stopil že v veljavo, sicer še nimamo v rokah. Vendar je glasilo dr. Kramerja, »Jutro« z dne 3. aprila v uvodniku že sporočilo, da je § 219 o. z. res padel, čeprav se je baje dr. Kramer pri finančnem odboru temu zelo upiral. »Jutro« sicer doslej ni niti besedice pisalo o tem, da bi se bil dr. Kramer količkaj tudi za rudarje zavzemal S glede §a 219 o. z., kakor se je sicer s I toliko silovitostjo in tudi z uspehom j zavzemal za gotove politične zakone, ki so bili naperjeni predvsem proti JNS. Sedaj šele bi radi gospodje po toči zvonili in v »Jutrovih« uvodnikih pretakali krokodilove solze za rudarje. Seve, tudi »Slovenec« trdovratno sramežljivo molči. Delavstvo ima zopet bogato izkušnjo več, bridko razočaranje, da so ga v težki uri zapustili vsi, Kaj sedaj? — Bclovanje do 1. aprila se mora izplačati. O posledicah usode §a 219 o. z. bo treba še temeljito razpravljati in izvajati konsekvence. Čisto jasno je, da bo ta prvi uspeh industrijalcev proti delavstvu samo uvod k nadaljnji sabotaži in demontiranju socialne zakonodaje. Delavstvo se mora pripraviti za novo borbo in obrambo. Dosedanje bolovanje do 1. aprila t. L pa morajo delodajalci vsem rudarjem, in topilničarjem izplačati, in sicer za 3 lela nazaj. Prizadete opozarjamo, da. 2 vsakim dnem po 1. aprilu od 3 let nazaj nekaj izgubijo, če tega zaslužka ne iztirjajo. Organizacije bodo gotovo skrbele za to, da ne bodo tuji in naši milijonarji še s temi drobtinami rudarjev obogatili. Proti demon tali Industrije v Dravski banovini Važna konferenca rudarjev v Trbov Ijah Po sklepu seje Strokovne komisije, da se položaj rudarjev podrobnejše prouči, je vodstvo Z. R. J. v Zagorju sklicalo za pondeljek, dne 30. marca t. 1. v Trbovljah konferenco, katere so se udeležili poleg delegatov podružničnih odborov Z. R. J. iz revirjev tudi zastopniki Strokovne komisije. Po temeljiti razpravi o položaju rudarjev, predvsem radi nabav premoga državnim železnicam in tozadevnih ukrepih za obrambo rudarjev, so bili storjeni ti-le zaključki: 1. Za slučaj, da bi se od katerihkoli strani izvršil napad na delavstvo v katerikoli obliki, se ima takoj Nemčija ne popušča Dne 31. marca je Nemčija izročila v Londonu svoje predloge, ki se v bistvu ne razločujejo od prejšnjih. Predvsem zahteva popolno suverenost Nemčije, kar je s stališča nemške države utemeljeno. Nemčija zavrača novo lokarnsko pogodbo in vztraja na svojem predlogu, da je pripravljena skleniti nenapadalni pakt s sosednjimi državami za dobo 25 let. Ena glavnih zahtev je ločitev Društva narodov od versajlske pogodbe. Obeta dalje, da je pripravljena skleniti različne pakte glede zrakoplov-stva in oboroževanja. Nenapadalni pakti naj bi se sklenili ob jamstvu Velike Britanije in Italije. SploSna vojaška obveznost tudi v Av striji Za vojno imajo denar. Nova kršitev mednarodnih pogodb. Avstrijski kancler je predložil dr- rimski konferenci, žavnemu svetu dne 1. aprila načrt V kratkem se oglasi tudi Ogrska zakona o vojaški dolžnosti od 18. do s to svojo srčno boleznijo. 42. leta za vse zdrave državljane. | Za vojno imajo denar, sicer pa Vojaško dolžnost uvede Avstrija | žive na »puf« in od mednarodnih po-nedvomno sporazumno z Italijo po sojil. Španski desničarji divjajo Reakcicnarci Gil Roblesove miselnosti demonstrativno zapustili parlament. j sklicati ponovno konferenco v Trbovljah. na katero je povabiti vse v poštev prihajajoče činitelje. 2. Z ozirom na vsakoletno zapostavljanje naših rudnikov pri dobavah premoga drž. železnicam in tendenci splošnega zapostavljanja naše industrije, kar težko ogroža obstoj našega gospodarstva in s tem v zvezi eksistence stotisočev delovnih ljudi, se naroči Strokovni komisiji, da v sporazumu z Delavsko zbornico in skupno z Zvezo industrijcev in obrtnikov podvzame vse potrebne korake za obstoj in razširjenje industrije v Ehavski banovini, da se ustvari in zagotovi eksistenca delovnega ljudstva. Predlaga tudi določitev razgovorov, to je, način, ter posebne razgovore o izboljšanju gospodarskih razmer med posameznimi državami v Evropi, ki se. nahajajo obenem v kritičnih političnih razmerah. Glede Porenja priznava 20 kilo-meterski pas, v katerem ne bo gradila trdnjav, vendar pa hoče tam imeti majhne posadke vojaštva. Enako se morata obvezati tudi Francija in Belgija. Nenapadalne pakte sklene eventualno tudi z Avstrijo, Čehoslovaško, Litvo in Poljsko. Končno predlaga mednarodno konferenco o mednarodnih vprašanjih, razorožitvi itd. iz notranje politike Beograd, 1. IV. 1936. Aprilska potegavščina pa tudi ni, da se je Laziča Markovič postavil ob bok Joči Jovanoviču, Davidoviču in obeh tovarišev pred fotografa pri Trifunovičevi hiši. Zelo važne so se zdele debate v j senatu, dolge so bile, dosti politične, vsi so pozorni bili \ . na izid gla- sovanja. Že zadnjikrat sem napisal, da pa se bolj kot debate tehtajo politične kombinacije. Taka nova kombinacija se zbija skupaj sedaj, ko so se za iz-venparlamentarno opozicijo izjavili tudi stari radikali in dobili tam svoje oporišče. — Sporazum z Mačkom se bo torej verjetnejše skoval po Markoviču, Trifunoviču, skratka po starih radikalih, kakor pa po JRZ. — Vsaj pa bodo stari radikali bistveno zavili možnost sporazuma med JRZ in Mačkom s kakim dobro zabitim klinom. Glede na razpis volitev bodo seveda tako kombinacijo različno ocenjevali. Nekateri bodo trdili, da take kombinacije ne ustvarjajo dobrega terena za izvedbo volitev. Skrbela jih bo bodočnost. Nova kombinacija bo zagotavljala svojo demokratičnost, stari radikali posebej, da niso sodelovali v nobenem dosedanjih režimov. Slovenski klerikalci pa se bodo morda predstavili javnosti s Kulov-čevo garnituro, pa tako iskali potov v tako kombinacijo. Ce se bodo razvijala ta sedanja pogajanja naprej, bo zabavno gledati, kako se bodo nekateri preorijentirali. Morda bomo skoro lahko videli, kdo je stavil na pravo karto, kdo pa se je urezal. Zagrebški dogodki se sedaj šele študirajo. Koliko bodo pa kalili vodo i JRZ i izvenparlamentarni opoziciji, kako bodo vplivali na prihodnje odločitve, se pa danes še ne more reči. Španski predsednik vlade Azana je demokratični republikanec, ki je ob volitvi obljubil bistvene reforme. Tako agrarno reformo in delavsko zakonodajo. Klerikalno-monarhistič-no plemstvo in posest se s programom ne strinjata, zato so njih poslanci zapustili parlament. Enourna protestna Stavka na Poljskem Proti poljski reakciji. Z ozirom na krvave dogodke v Krakovu in Čenstohovu je proglasilo delavstvo dne 2. aprila enourno protestno stavko. Socialistično glasilo »Robotnik«, ki je objavilo poziv, je bilo zaplenjeno. Prelivanje krvi v Zagrebu Ob priliki pogreba trgovca Javorja,ki je umrl v kaznilnici v Sremski Mi travici. Zagreb je mesto demonstracij in krvavih dogodkov. Demonstracijam je dal prvi povod pogreb Javorja, ki je bil ob priliki umora časnikarja Schlegla obsojen na dvajset let ječe. Ob pomilostitvi je bil pomiloščen, toda je minuli petek tik pred svobodo umrl še v Mitroviči. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali v Zagreb ter mu priredili v ponedeljek demonstrativen pogreb, ki se ga je udeležilo tisoče in tisoče občinstva iz Zagreba in okolice. Aranžma so imeli očividno pristaši dr. Mačka v rokah ter proslavljali pokojnika kot hrvaškega mučenika. Pogrebne slavnosti so minile v redu. Razhod je bil organiziran. Prišla pa je na Jelačičev trg velika povorka, ki se ni hotela raziti. Navalila je na policijo s kamenjem, nakar se je množica vsula po Iliči. Demonstranti so vlomili v trgovino z orožjem, potem pa streljali na policijo. Blazne skupine so potem napadale trgovine, napadle kavarno Corso, demolirale trgovino Bate. — Policiji se je posrečilo razgnati demonstrante šele ob pol desetih zvečer. Borbe so se vršile po raznih krajih mesta. Ranjenih je bilo 11 poli-cijstov in 19 drugih oseb. En ranjenec je za poškodbami že umrl v bolnici. Opustošenje zagrebških trgovin je veliko in velika je škoda. Demonstracije so bile tem bolj divje, ker je tudi v Zagrebu velika socialna beda. Se nekaj pripomb k dunajskem procesu proti socialistom (Po »Socialdemokratu«, Praga) Dunajski proces je uganka. Najprej vprizore monstreproces najbrže po navodilih režima proti socialistom, končne pa se mora blamirati državni pravdnik v njegovem interesu. Zakaj dvanajst obtožencev je bilo oproščenih veleizdaje, ostali pa sc bili obsojeni le zaradi motnje miru in tajne organizacije. V razlogih se celo navaja, da glavna cbremenjevalna priča Stockl ni zanesljiva, ker ima predeber spomin. (To je, Stockl je povedal, kar so ga naučili. Op. ur.). Oproščenih niso takoj izpustili. Pošljejo jih na policijo, ki bo odločala šele, kdo dobi svobodo in kdo pojde v koncentracijsko taborišče v Wol-lersdorf. Kazni niso prav hude. Boje se javnosti. Zato bodo v bodoče lovili posameznike in jih sodili brez senzacijskih procesov. Kazni zadenejo posebno nekatere jako hudo. Krejsky je bil vseučilišč-nik pred doktoratom. Obsodba ga izključuje od nadaljevanja študij in mu je uničena eksistenca. Tudi dr. Schick izgubi doktorat in pravico do advokature. Na odmero kazni je nedvomno vplival energičen nastop sodrugov obtožencev in obramba zagovornikov. Porotniki so pod vtisom jasnega položaja razmeroma »milo sodili« proti običaju. Neprijeten je proces tudi za policijo, ki je organizirala proces in zbrala obtežilni materijal za obtožbo, ker je v procesu došlo še polno materija-la, ki je ovrgel prvotno obtožbo. Skoda za delo in denar za vohune in priče, ko je vse to postalo v procesu brez pomena. Glavna obremerijevalna priča Stockl je sam obsojen na štiri leta ječe, vendar mu njegovo izdajalsko pričevanje ni koristilo. Škodovalo mu je, ker je doživel obenem moralno obsodbo. Meščanska »Basler Nationaizei-tung« pravi med drugim o tem procesu: Krivda revolucionarnih socialistov je v tem, da niso, kakor tisoči drugih od danes do jutri postali izdajalci svojih idej, marveč so se zanje borili kljub vsem nevarnostim dalje. Nismo njih nazorov. Toda za to ne gre! Kar mora napraviti vtis na vsakega pravično čutečega človeka v tem žalostnem veleizdajskem procesu, je bila stanovitnost prepričanja. Bili so v velikanskem nasprotju — vsaj za švicarske pojme — z dvomljivimi metodami policijskega aparata, ki dela z vohuni in agenti provokaterji, kakor v tem primeru . . . Pripomniti moramo še, da o procesu, oziroma njega poteku, najbolj demokratično meščansko časopisje ni poročalo, čeprav je njega naloga boj za demokracijo. Reakcionarno seveda tudi ne, ker resnica — boli. Studenškim voiiicem in ostali javnosti! Izjava. Podpisani občinski odborniki občine Studenci, izvoljeni dne 29. marca 1936 na listi delovnega ljudstva, odločno zavračamo vse v listih priobčene vesti o paktiranju z JRZ in njenimi predstavniki. Izjavljamo, da z objavljenimi »izjavami« nimamo nikakih zvez in se je vse to storilo brez naše vednosti. Prepuščamo dc-tičniku, ki je take samovoljne izjave dajal, da sam nosi tudi vse posledice! Poštena javnost pa naj sama sodi o morali onih, ki se poslužujejo takih volilnih trikov. Mi smo stopili pred volilce kot kandidati na listi delovnega ljudstva, ki je zmagala v ogorčenem boju proti listi JRZ. Odločeni braniti našo čast in poštenje, se zahvaljujemo voiiicem za izkazano zaupanje z zagotovilom, da njihovega zaupanja ne bomo zlorabili, ampak da bomo ostali zvesti svojim v volilnem boju povdarjenim načelom in programu. STUDENCI, dne 2. aprila 1936. Pregl Alojz, Brenčič Leopold, Spaner Josip, Pučnik Franc, Kragl Anton, Komesar Alojz, Pavalec Franc, Oblak Avgust, Habjanič Ev^cn, Sagadin Franc, Kac Franc, Štuhec Franc, Lorber Franc, Pezdiček Pavel, Kreuh Karel, Papež Franc. * S to izjavo zaključujejo pošteni delavci, kandidati in sedaj občinski odborniki izvoljeni na listi zveze de'ovnega ljudstva v Studencih javno polemiko o občinskih volitvah. Notranja vprašanja pa bodo razčistili in uredili sami, kot je to prav in potrebno. Anglija in Francija branita sebe — ne Abesinije Abesinski poslanik v Parizu izjavlja, da se Abesinija ne pogaja z Italijo za mir ter da se direktno sploh ne namerava pogajati, ampak le potom, Društva narodov. Obenem očita italijanskim poročilom neresničnost. Nova italijanska poročila zopet pripovedujejo, da so temeljito premagali neguševo vojsko ter zavzeli nekaj važnih križišč do železnice in Addis Abebe, Italijani imajo v Abe-siniji 450.000 mož. Vojna jih stane že domala 8 milijard lir. Vsekakor je pa zanimivo, da Anglija in Francija intervenirata zaradi Abesinije v Rimu in ne pri Društvu narodov v Ženevi. Iz te intervencije sklepamo, da čutita obe državi, da so njiju interesi ogroženi. Angliji so Polltiini paberki Bajke in resnica iz političnih dogodkov Romunski kralj obišče Bolgarijo. - Izvenparlamentarna opozicija ustanavlja blok, samo dr. Maček trmasto molči, kar jezi opozicijo. — Avstrijski kancler trdi, da ne namerava mi-litarizirati Avstrijo, čeprav je uvedel splošno vojaško dolžnost. — Policija je na Poljskem zaprla 60 vodilnih komunistov in s tem rešila socialna vprašanja. — Vrhovno upravno sodišče na Ogrskem je razveljavilo 19 vladnih poslanskih mandatov, •« mr •— Novi nemški državni zbor bo štel 740 poslancev, — Danski parlament je sprejel zakon o obveznih sodiščih v delavskih sporih. V sodišču so zastopani delavci in delodajalci. Po sklepu zakona je prekinilo stavko 120.000 delavcev. — Zanimivo glasovanja v angleški zbornici. Članica delavske stranke Wilkinson je predlagala, da naj prejemajo ženske moči pri telefonu in pošti enake plače kakor moški. Za resolucijo je glasovalo 156 poslancev, proti 148. Vlada je pa predlagala svojo resolucijo in je dobila zopet 149 glasov, proti 134. Ženam angleška konservativna stranka torej ni naklonjena. — O nemških volitvah trdi vse inozemsko časopisje, da so ponarejene, ker je nemogoče, da bi šlo na volišče 99.9 odstotkov voliicev in 98,8 odstotkov oddalo glas za Hitlerja. Število neveljavnih glasov in proti Hitlerju naj bi znašalo le 1.2 odstotka. — V Ameriki imajo še vedno 121 milijona nezaposlenih, Ali sl le poravnaš naro3« nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti l se Italijani preveč približali Tanske-mu jezeru, Franciji pa edini abesinski železnici. S tem bi obe državi izgubili vpliv na Abesinijo in nje eksploatacijo. Abesinske čete pa še niso tako slabe, kakor trdijo italijanska poročila. Vendar se ne bodo mogle dolgo upirati italijanski vojaški in tehnični premoči. K stavki rudarjev v Stanovskem Sklep centrale Zveze rudarjev Jugoslavije Kakor že omenjeno v zadnji številki »Delavske Politike«, se rudarji rudnika Stanovsko« pri Poljčanah zopet nahajajo v stavki radi neizplačanih mezd. To je sedai že tretja stavka od novembra lanskega leta. Izgleda, kakor da bi lastnik podjetja hotel tudi pri nas uveljaviti metode, ki so že uveljavljene v rudniku Majovica- Mi sicer poznamo težkoče podjetja, ali te težkoče ne morejo in ne sinejo iti na račun lačnih želodcev rudarjev. Vsled tega je vodstvo Zveze rudarjev v Zagorju na podlagi intervencije načelnika II. rudarske skupine in zapisnika občnega zbora. »Rudarske združbe« v Stanovskem, sklenjenega na rudarskem 'glavarstvu v Ljubljani, dne 23. marca t. 1., naročilo rudarjem tega rudnika, da ako pc-djetje izpolni obvezo ipo zapisniku in do 5. aprila izplača vse do konca februarja t. 1. v plačilo zapadle mezde, naj delavstvo 6. aprila prične z delom. V nasprotnem slučaju se ipa stavka nadaljuje. Ako se bo morala stavka nadaljevatii potem bo izdalo vedstvo Z. R. J. poziv za nabiralno akcijo na vse svoje podružnice. Kot tiiujno pomoč pa je poslala Z. R. J, skupno z. Delavsko zbornico Din 1500. V Zagorju, dne 1. aprila 1936. J. Bozelj, t. č. predsednik. J. Arh, t. č. tajnik. Volneno blago se podraži za 60 do 70 odstotkov. Tako je sklenil mednarodni trg, oziroma tovarnarji. S. Traven, Bombaž Pr e ti J* Talpa II. Knjiga 67 »In sploh ni Še nihče poizkusil, da bi mi kaj takega rekel. To si storil samo ti. In da si bova takoj na jasnem: Prav imaš, res sem, kar mi praviš. Toda, od česa pa ti živiš? S čim sem ti rešila življenje? Z denarjem, ki sem si ga prislužila z vlačuga n jem.« Oče ji ni ničesar odgovoril. Samo buljil je vanjo. Mati se je sesedla na sto! in je tiho jokala predse. Kot žena, ki ima finejši čut, kakršen možem1 navadno nedostaje, je že preje slutila resnico. Toda življenjska modrost, ki si jo je pridobila v težavnem in delapolnem življenju, jo je vodila, da se ni brez potrebe dotikala reči, ki bi se utegnile prevrniti. Zdelo se ji je pametneje, da se ne briga in ne raziskuje resnice. Življenje se da tako' laže prenašati. Jeanetta je bila sedaj v pravem razpoloženju, da je bila pripravljena vse pojasniti. Cast milijonarjeve vdove ji že kar v začetku ni bila posebno všeč. Tega si tudi prav za prav niti ni suma izmislila, nego se je kar nekako samo od sebe naključilo, ko so jo izpraševali, odkod njeno bogastvo. Ne, in končno se je s tako razlago sporazumela. »Da, z denarjem, ki sem si ga prislužila z vlačuganjem,« je s poudarkom ponovila. »Vsak drugi, tretji, četrti ali peti dolar pomen ja. moža, ki je bil pri mieni. Sedaj pa si kar izračunaj, koliko sem jih imela in koliko sem jih morala imeti, da sem te rešila pred zastrupljenjem s plinom in da sem ohranila tvoje ime častno, da bi ga ne vlačili po časopisih, pišoč o tebi in materi kot dveh samomorilcih. To bi tvoje dolgo in častno življenje hipoma oblatilo, kajti, če kdo pogine kot samomorilec, ni nikakor velika čast. Toda nobeden moških, ki so me obiskali, mi še ni rekel vlačuga — niti pijanci niti napol neumni in napol živalski mornarji, ki so pripluli iz daljnih dežel in so se obnašali kot mladi biki. Vsi so mi vljudno in prijazno voščili dober večer, ko so se poslovili, in večina mi je celo prav vljudno rekla ,Srčna hvala, senjcritaP In zakaj? Zato, ker nisem nikogar goljufala. To, kar ti imenuješ čast, ni moja čast. Moja čast in moj ponos sta v tem, da je bil vsak, ki je prišel k trneni, za svoj dober in često zelo težko prislužcni denar dobro postrežen. In denarja sem bila zmeraj vredna, tem bolj vredna sem ga danes radi svojih bogatih izkušenj. In to je moj ponos in moja čast je. da nisem nikoli koga ogoljufala. Nu, dobro, jaz sem vlačuga. Toda jaz imam denar, ti ga pa vkljub svoji poštenosti nimaš. Za to poštenost i>a ti danes nihče nič ne da. celo dobro plačane zaupne službe ne dobiš, ne dobiš radi nje: celo tam moraš dati kavcijo, če je pa nimaš, potem pa moraš čepeti pač ves dan doma in zamenjevati z večnim jadikovanjem materi življenje. Ge te veseli, kar pojdi na cesto in povej vsem, da je argentinska vdova po milijonarju vlačuga. 1 o me kar nič ne zadene. Imam že vizumi Prvotno sem nameravala šele v treh tednih odpotovati, sedaj pa grem takoj. Zabavala se bom še nekaj tednov v Scheveningenu in Ostcndu — saj si to lahko privoščim —, nato i>a se vrnem v Mehiko. I >a dosežem svoj namen, potrebujem še petnajst tisoč dolarjev, lil sedaj te pa prosim, da me pustiš samo, moram se še preobleči in pripraviti kov-čege.« Oče je odšel iz sobe kakor automat; mati pa je za hip še ostala. Ko pa ji je hči rekla: »Poglej za očetom in ga ne puščaj samega! Saj bi utegnil napraviti kakšno neumnost, ko pa ne doume, da so na svetu različna pota, da se pretolčeš«, tedaj je tudi mati odšla, Jeanetta se pa je tako hitro oblekla in pripravila oba kovčega, da je stala z njima že čez pol ure na malem hodniku. Potem je hitro skočila v četrto nadstropje, kjer je prosila, da bi smela telefonirati po auto. (Dalje prihodiijič.) ..Kovnica d. d.“ 1. Naš Milivoj se je pojavil Z metalurgijo se je bavil In osnoval je konečno D. d. podjetje »Kovnico«, Je Milivoj imel ambicijo In pridno on je •deloval, Dosegel krasno je pozicijo, Ravnatelj dtužbe je postal. 2. Podjetje ima uradne stance, Izdelovali so kovance. Naročil si je ta denar Seveda fiskus in erar. Naš Milivoj, ravnatelj dični, Bi hitro rad obogatel, Kovance je ta mož odlični Za sebe delati začel. 3. Kovance sam je produciral, Je knjigovodja asistiral. Prav hitro izpod rok je šlo, Kovance delata en gros. V tresoru ob nedeljah trajno Se gibal je skrivnostni stroj In knjigovodja kuje tajno In tajno kuje Milivoj. 4. lo stvar izvoha policija — Oj velikanska polomija! In hitro rakom žvižgat gre Slovita »Kovnica d. d.« So policaji naglo vdrli, Zaplenjen je skrivnostni stroj }n knjigovodjo so zaprli, Zaprt je tudi Milivoj. Doma in po svetu Državni premogovni rudniki pridejo iz komercializačnih razlogov — menda v druge roke. Uredba predvideva prodajo rudarskih podjetij na ta način, da bodo dobili za določeno dobo neki zasebniki izključno pravico zastopstva državnih rudniških podjetij. To se zgodi, pravijo, da se bodo produkti prodajali tudi na svobodnem trgu. Ni prav jasno, kaj to pomeni. Ali je zakup ali prodaja? Tudi ni jasno, kdo so ti zasebniki, domačini " •*«(• i ... .4 sit Tu je treba previdnosti. »Jutro« si zna pomagati. Naši po-horci bi radi bili deležni pri uspehu socialističnih list nad JRZ pri nedeljskih občinskih volitvah. Zato pišejo o »protiklerikalnih« glasovih po tisti znani črnogorski: Nas i Rusa ... Mačkovo gibanje med Slovenci. »Slov. zemlja« poroča, da se je 15. marca vršila v Celju zborovanje njenih somišljenikov. Med poznanimi so bili navzoči gg.: dr. V. Kukovec, Bo-rič, Lašič in dr. Levec (Maribor), dr. Sluga (Ptuj), dr. Štempihar (Jesenice) in dr. Lončar (Ljubljana). Kot zastopnik dr. Mačka je bil navzoč dr. Scholl (Zagreb). Prošnja vojnim dobrcvoljcem. Oni vojni dobrovoljci, ki se spominjajo Gostiše Karla, rodom iz Črnega Vrha nad Idrijo, ter kaj več vedo o njem in posebno o njegovem dobrovoljstvu, se naprošajo, da to takoj sporoče sre-ski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Zaščito stanovanjskih najemnikov sta te dni odobrila čehoslovaški parlament in senat. V senatu je zaščito zagovarjal s. Reyzl. Nemško-poljska pogodba proti Rusiji. Pariški časopis »Europa« priobčuje vojaško pogodbo med Nemčijo in Poljsko. 5. člen pogodbe se glasi: Poljska vlada se obvezuje, da bo dovolila prost prehod nemškim četam skozi Poljsko, če bodo te prisiljene nastopiti proti neizzvanemu napadu z vzhoda ali severovzhoda. Tretja delavska mednarodna olimpijada bo 1937 v Antwerpnu. Mednarodni delavski športni kongres se bo pa vršil dne 29. in 30. avgusta 1936 tudi v Antwerpnu. V Belgiji bodo tudi volili v parlament. Volitve v belgijski parlament bodo dne 11. maja t. 1. Strašna vojna v Afriki. Angleški poročevalec iz Abesinije poroča, da italijanski strupeni plini povzročajo med civilnim abesinskim prebivalstvom' strahovite muke zastrupljenih, ki jih veliko število portirje v silnih mukah. Portugalske kolonije bi radi darovali Nemčiji. Portugalski zunanji minister Monteiro je bil v Londonu, kjer je povedal angleškemu zunanjemu ministru E de n it, da Portugalska ne izroči nobene kolonije Nemčiji. Angleži bi torej radi potolažili Nemčijo na račun drugih držav. r Mamica, uči z menoj.. Najlepša dolžnost matere je vzgoja otrok. Prav tako pa mora skrbeti, da je tudi njih perilo vedno čisto. Ali je pa potrebno, da se muči ure in ure in s tem zanemarja svoje otroke? Nikakor ne — kajti danes ima Schichtov R a d i o n, ki brez truda opere perilo. In kako preprosto je to: najprej raztopi Ra d ion v mrzli vodi in ko raztopina s perilom zavre, kuhaj 15 minut. Nato perilo izperi najprej v topli, potem pa še v mrzli vodi — in perilo bo belo kakor sneg. ffll IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana Mesarski pomočniki priborili 9-mesečni nedeljski počitek! Delavstvo v živilski stroki se je po daljši -dobi začelo gibati. Na novo osnovana podružnica SŽRJ je v teku par mesecev narasla na 170 članov, od katerih je 73 mesarskih pomočnikov, ki pa še dnevno pristopajo. Z mesarskimi pomočniki se marsikje še postopa kakor s sužnji. Ne bomo navajali na široko nesocialne razmere, ki jih morajo prenašati — to smo napisali v strokovni list »Delavec«. Povedati pa moramo vsaj to, da 90% mesarskih pomočnikov ne pozna 8-ur-nika; ne pozna, pravimo, ker morajo garati po 16 do 18 ur dnevno. Prosti ob nedeljah so bili le 5 mesecev v letu. Izgleda, kakor da je mesarski pomočnik popolnoma izločen iz socialnih zakonov, itd. Krivda pa leži iprav na njih samih, ker niso nikdar čutili po- Mesnice ob nedeljah. Po prizadevanju organizacije živilskih delavcev in po izjavi 69 mesarskih mojstrov je banska uprava odredila, da ob nedeljah in praznikih počiva vse delo v mesnicah, prekajevalnicah, stojnicah in barakah. Le v poletnih mesecih bodo mesarije ob nedeljah do 9. ure zjutraj odprte. U. razreda ni več, S 1. aprilom so v ljubljanski bolnici odpravili II. razred in bo odslej samo III. razred. Če bo III. razred tako oskrbovan, kakor bi moral biti II., bodo gotovo vsi bolniki zadovoljni. I »Delavska tiskarna«. Pod tem imenom so pri sodišču registrirali novo zadrugo krščanski socialci Gostinčar, dr. Pokorn, Rozman, Dr. Aleš Stanovnik in drugi. Po zaslugi politike jeruzalemcev napreduje torej raz-čiščenje v vrstah katoliškega delavstva. S 101 m v krizo. Proslavi rekordov na planiški skakalnici je prišla kriza v meščanskem zimsko-sportnem savezu. Pravijo, da je kriza tako resna, da se bo moral pečati z njo mednarodni svet. 1.257 trgovin je v veliki Ljubljani, kakor so ugotovili na občnem zboru ljubljan- trebe skupnosti — organizacije! To pa se je maščevalo nad njimi in mojstri so jih in jih še izkoriščajo po mili volji do skrajnosti. V zadnjem času pa so se' začeli tudi oni prebujati in zavedati, organizirati in polagoma zahtevati svoje pravice. V zadevi nedeljskega počitka je vodil s. Tome prejšnji teden deputacijo mesarskih pomočnikov h g. banu, mu obrazložil težak položaj mesarskih pomočnikov ter ga naprosil, da izda nalog o nedeljskem počitku za mesarsko obrt v Ljubljani, G. ban je vzel to na znanje (vsled tehtnih razlogov pa se ni moglo doseči popoln nedeljski počitek) in je izdal tozadevni nalog, ki odreja nedeljski počitek skozi devet mesecev v letu. skih trgovcev. Zaposlemn |e 977 trgovskih sotrudnikov, 227 sotrudnic, 126 učencev in 95 učenk. Kako so plačani pomočniki, se na občnem zboru ni poročalo. Pa bi bilo dobro in krščanskim načelom odgovarjajoče, če bi trgovsko združenje opozorilo posebno tiste člane, ki kljub »krizi« še vedno dobro delajo, da si ne bi večali dobička še s tem, da z izgovorom na »krizo« prikrajšajo itak nizke mezde pomočnikov in podaljšujejo delovni čas. Čemu te neprestane pritožbe proti zadrugam? Na občnem zboru trgovcev so se spet pritoževali, da imajo konsumi prevelike ugodnosti. Resnica je oa žal ta, da so konsumi v Ljubljani preslabo razviti, da bi mogli uspešno nastopati proti navijanju cen. Vsi pametni ljudje bi morali v svojem'interesu kupovati v zadružnih prodajalnah. O gospodarski politiki mestne občine so razpravljali na svojih zborovanjih hišni posestniki in trgovci. Oboji so se bridko pritoževali nad njo. Delavski zastopniki so že prej izrazili vso svojo nezadovoljnost zlasti Knjižnica Delavske zbornice je izposodila v marcu 4.800 knjig. Maribor Mariborske železniške delavnice in Kraljevo. Namen premestitve železniških delavnic iz Maribora je obstojal že več let, dasi nam poslanci in listi o tem niso poročali. Delavnice v Kraljevu so najmoder-neje urejene s stroji in električnim pogonom ter obsežnejše kakor mariborske. Mariborske delavnice iz tega razloga tudi niso bile sporedno z napredkom modernizirane. Poleg delavnic je tudi stanovanjska kolonija. Železniška uprava ima nedvomno namen polagoma mariborske delavnice opustiti ter aktivirati one v Kraljevem. Še enkrat okrog nakupa stanovanjskih hiš v Kejžarjev! ulici in na Betnavskl cesti. Ker se hoče od gotove strani javnosti, kakor tudi oblastem prikazati, da so člani stanovanjske zadruge uslužbencev prejšnje južne železnice preprečili ustanovitev slične zadruge po prevratu v Mariboru in da so prostovoljno vplačali nove deleže v šilingih, izjavljamo: 1. Kolikor nam je ■ znano, ni takratni sekvester ničesar ukrenil za ustanovitev take zadruge in s tem tudi ne za likvidacijo. Ako bi bil sekvester to vprašanje pokrenil, bi mu gotovo bili vsi stanovalci teh hiš hvaležni, posebno pa še člani. 2. Glede doplačila deležev v šilingih, pa naj obrekovalci prečitajo zadružna pravila čl. 18, ki so bila sprejeta na občnem zboru dne 10. septembra 1925. Po tem členu je zgubil vsak dotedanji član vse pravice, ako ni do 1. januarja 1926 vplačal vsaj enega deleža po 5 šilingov. Oni pa, ki so stanovali v zadružnih hišah, so morali vplačati vsaj dva deleža. Toliko javnosti in oblastem v vednost ter resnici na ljubo. — Prizadeti člani. Z obljubami na volitve. Taka jo bila parola naših nasprotnikov pri volitvah obratnih zaupnikov v tekstilni tovarni Doctor in drug, ki so se vršile 14. marca. Beli so vprizorili veliko mezdno gibanje, ki je vzbu-dilo senzacijo in končalo 3 fijaskom. Plavi pa so se zanašali na svoje zveze, in so računali, da bodo zmagali. Oboji pa so si delili kožo rdečega medveda, še predno so ga vlovili. Plavi so agitirali kar med delov- nim časom in so nosili »vabila« in letake po tovarni. Za nje so drukali tudi gotovi gospodje, ki se jih stvar ni niti najmanj tikala. Nek tak gospod je delavkam prigovarjal naj pristopijo k plavim in neka delavka je rekla, da se ji radi agitacije med delovnim časom ne bo nič zgodilo, ker bo volila pla-vo. Toda vse ni nič pomagalo. Tistih, ki nasedajo obljubam in prazni reklami je vedno manj. Naša phrola je, ne delati sile nikomur in nikjer, ampak samo vztrajati in počasi napredovati. Drugo leto se bodo gospodje, eni kot drugi, še bolj začudeno ogledovali nad svojimi uspehi, kajti rdečemu zmaju je med tem zraslo že sedem glav. — Tekstilna delavka. Skupni zbor ima prihodnjo skupno vajo v soboto točno ob pol 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Sodrugi-člani vseh delavskih pevskih zborov, prihajajte disciplinirano k vsem vajam! Sodružice, pozor! Sodružice, ki bi hotele nastopiti v ženskem zboru na majski akademiji, naj si zglasijo v torek ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9, II. nadstropje. V ženski zbor se sprejme vsaka sodružica. ki ima veselje do Petja, neglede na to, če je že kedaj pela v zboru ali ne. Pridite vse! Odlog plačil pri »Krekovi posojilnici«. Ministrstvo za kmetijstvo je dovolilo zadrugi »Krekovi posojilnici v Mariboru« odlog plačil za 6 let, od 29. februarja 1936 dalje. Odlog velja za njene dolgove, nastale do 15. novembra 1935. Stare vloge obrestuje pose jilnica po lej odredbi le z 2%%, računajoč •od 15. novembra 1935 dalje. Neva tekstilna tvrdka. Dan na dan tožijo podjetniki o krizi, da lahko znižujejo mezde. In vendar še vedno rastejo tekstilne tovarne, ena za drugo, nove se osnavljajo, stare se širijo. Podjetniki, ki so prišli pred 'par leti v Maribor brez kapitala, so danes že milijonarji. Pravkar je bila vpisana pri okrožnem sodišču v Mariboru nova tekstilna tvrdka pod firmo »Tekstilna družba z o. z.« s sedežem v Košakih pri Mariboru. Višina osnovne glavnice znaša samo Din 400.000.—. Podjetje v.odita poslovodje inž. čižek Josip, upravitelj vlasteništva Valpovo pri Osijeku in Duhek Josip, trgovec v Mariboru, Tržaška cesta 39. Reklamni problem rešen! Oglejte si naše predvajanje z filmi in diapozitivi vsak večer na »Mariborskem Bolevarju«. Učinkovitost naše reklame Vas bo presenetila. Priporoča se H. Radolič, svetlobne reklame z diapozitivi in filmi, Maribor, Trg Svobode. Celje Delavsko predavanje. Kakor smo že zadnjič javili, se bo vršilo predavanje o socialni zakonodaji v nedeljo, dne 5. aprila ob 9. uri v gostilni »Amerika« v Sp. Hudinji. Predavali bodo ss. Eržen in dr. Reisman iz Maribora, zaupniki iz Cinkarne pa bodo poročali o pogajanjih. Za cinkarniške sodruge udeležba obvezna. Sodružicain in sodrugom v celjskem okrožju. Pri moji preselitvi na novo službeno mesto v Ljubljano so mi izkazali predstavniki Vaših svobodnih strokovnih in kulturnih organizacij toliko simpatične pozornosti, da imam preslabo pero, da bi se lahko dovolj zahvalil. Mi nismo nikoli gojili osebnega kulta, vendar nii je v veliko zadoščenje, da so nas borbe, ki smo jih bojevali za dosego elovešlfiga dostojanstva, prepojile s tovariškim d^hom in nas prežele z ono toplo solidarnostjo, ki premaguje vse napore in prestavlja gore. — Sami ste si napisali zrelostno spričevalo! Meni pa preostane le žalovanje, da ne morem ostati v Vaši sredi, kjer je toliko prisrčnosti in topline, pa če treba, tudi rezke možatosti. Hvala! Pozdravljeni! — France Svetek, Ljubljana. Nevaren list je naša »Delavska Politika«. O tem nam poroča naš informator to-le: V kavarni »Merkur«, kjer sem bil doslej stalen gost kadar koli sem prišel po opravkih v Celje, sem zahteval »Delavsko Politiko«. Takoj sem opazil precejšnjo zadrego pri strežnemu osobju, Sledilo je nervozno iskanje in naposled so mi prinesli neko staro številko. Zahteval sem novo, pa zopet je sledilo iskanje, toda lista ni bilo mogoče dobiti. Nato me opozori drugi gost, ki se je že ves čas muzal, ko je poslušal moj razgovor z natakarjem, da »Delavska Politika« ne prihaja več v to kavarno, da bi se osob-je ne pohuijšalo. Zato se čita »Delavska Politika« v tej kavarni samo še na skrivaj in kdor jo ima jo nosi v žepu. Vse naročnike v Celju in okolici opozarjamo, da se dopisništvo in naša podružnica še tudi nadalje nahaja v poslopju Delavske zbornice. Tamkaj se sprejema naročnina in dobijo informacije. Dopisniki iz Celja naj oddajo svoje prispevke pri upravi. Opozarjamo zlasti tudi naročnike, ki so z naročnino v zaostanku, da jih bodo te dni obiskali naši poverjeniki in apeliramo, da •poravnajo naročnino, kep jim bomo sicer primorani list ustaviti. ' Za tiskovni sklad so zbrali priv. nameščenci iz Celja Din 125.—. Iskrena hvala! Hrastnik Preveč ni dobro, pravi star pregovor. Poznamo velike revolucionarje, ki so strastno napadali vse, kar je socialistično, danes pa ne vedo, kako bi šikanirali podrejeno delavstvo. V kemični tovarni »Alka« poznamo preddelavca, ki je hotel veljati za stoodstotnega marksističnega izobraženca, danes pa zmerja podložene delavke s pankerti, prašičami in še hujšimi priimki, Ker pa si delavke tega ne pustijo dopasti in so se pritožile pri zaupniku, je pa ogenj v strehi. Zaupnik je hotel intervenirati v pisarni, pa je naletel na omenjenega preddelavca, ki ga je takoj vprašal, kaj hoče. Zaupnik mu je tudi povedal, na kar je preddelavec odgovoril to-le: »Samo pritoži naj se, jo bom že zunaj dobil!« — Mi navadni delavci si sedaj dovoljujemo vprašati dotičnega preddelavca, čc on tako pojmuje marksizem. Lepo bi izglodalo, ako bi zmagala enotna fronta, za katero je bil tudi on vedno navdušen. Ču-iemo tudi, da je omenjeni preddelavec član nekega kulturnega društva v Hrastniku, zato bi ne bilo odveč, ako bi ga v tem društvu podučili, kaj kulturni človek sme in česa ne sme. — Več delavcev in delavk. Sevnica ob Savi Delavstvu Sevnice in okolfce! V nedeljo, dne 5. aprila 1936 ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v gostilni Jožefe Petrič (pri Kovaču) v Sevnici važno delavsko zborovanje, na katerem poročata: o naši socialni zakonodaji Joža Goknajer, tajnik Delavske zbornice iz Ljubljane; o položaju delavstva in pomenu strokovne organizacije pa Lovro Jakomin, centralni tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije iz Ljubljane. Delavci in delavke, pridite vsi! Troovlje Slepj izpregledujejo. V dolini črnega demanta životari na tisoče slepih kopačev, ki ne vidijo, da gospodje trgajo rudarju zadnji košček kruha, ki so si priborili št» naši predniki. Seveda, ti predniki niso brli slepi, ampak prvoboritelji proletarijata. Na tisoče bolnih rudarjev je s 1. aprilom izgubilo pravico do enotedenske mez-de v bolezni in vendar je stanje tako, da bi moral dobivati podporo vsak zdrav rudar, ki dela samo 12 dni mesečno, kaj šele bolni. Dne 25. marca Se je vršilo v »Delavskem -domu« lepo (uspelo predavanje, na katerem je zo^pet spregledalo 45 slepcev in se naročilo na ".Delavsko politiko«. Tudi to so čudeži, v katere bi . par l«t poprej mogoče še nihče ne bil veroval. Smemo biti ponqsni-, da irrja-mo v svojih, Vrstah sodruge, ki to delo izvršujejo, da slepim odpirajo oči. 0, da 1 *5 Z o >c "■ o £ O O te o C C «Q > O « g o EŠ ^ S N3 •T N m £ •a v c «> E= W 4> _ G > « ■e c ° Sf — C C .2 X-> C ^ e« _-E IB £ O JC oi a ** ■- 0 »M JC l/l > m flJ O Tivarobleke Rabite obleko za delo? Pri nas jo dobite za.......Din 140'— Potrebna Vam je praznična obleka? Pri nas jo dobite za.......Din 240-— Seveda tudi brez kape ne morete biti! Imamo veliko izbiro po ceni , . . Din 12'— Zima je! Potrebna je zimska suknja! Zopet Vas mi najboljše postrežemo . Din 320’— Kratka^suknja stane pa samo . . . Din 140— Dežuje! Zopetsmo mi,ki Vas najboljše poslužimo! Naši nepremočljivi hubertusi po . . Din 320’— Vaša soproga potrebuje nov plašč. Naši plašči za dame so naš ponos! Dobite ga že za............Din 290'— Posetite nas brezobvezno, in našli bodete nekaj tudi za Vas! Tivarobleke m lif Jakob Perhavec Maribor, Gosposka ulica 9 - Telefon 25-80 I ■' ■: Izdelava likerjev, desertnih vin in sirupov. Žganjarna. Vedno na zalogi: rum, konjak, likerji, slivovka itd. Na debelo! Na drobno! Za konzorcij Izdaja to arejnje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: LJndska tiskarna, d. d. ▼ Maribor«, predstarltelj Josip Ošlak t M.rtbor«.