Inserati »a sprejemajo in velja trintipua vrsta
6 kr., če »e tiska Ikrat,
! v
lfc n u n » ~ i,
'i 8
ii u u ii	»i
P i večkratnem tiskanji so cena primorno zmanjša.
Rokopisi
bo no vračajo, nefrankovana
pisma so ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravniŽtvo (administracija) in ekspedicija ua Dunajski onsti št. 16 v Medija-tovi liiSi, II. nadstropji.
Političen list za slovenski ltrtl
Po pošti	preieman vells :
Za ceio ieto	. 10 gi. — kr.
poileiu	j _
la četrt ieta	. . » 50
V administracij! volj«:
Za ceio ieto . , 8 ui. 40 kr.
«a poi ieta	4 io
»a četrt ieta	: 10 ,.
v Ljubljani 11« aom pošil au velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo ;e Florijanske ulite it. 41.
izhaia po trihra na teden in/''
Mctir v toreK,
na
četrtek iri »onoiofl
Zarad praznika izide prihodnja šte vilka „Slovenca1' v četrtek 18. avgusta 1881.
Federalizem v Nemčiji.
Naši avstrijski nemškoliberalci so hili vsig-dar nasprotniki federalizma, posebno že zato, da ne bi Slovani prišii do samostojnega življenja in razvitks. Tudi liberalci > Nemči.i bo centraliBti; ker so liberalci po enem kopitu, in ker se sive teorije le z dižavno močjo in silo izpeljati dado, zato jim je zoperna samouprava, ki ho rada ozira na zgodovinski razvitek. Kljubu temu pa je nemški narod vendar bolj nagnjen k federalizmu, nego centralizmu. V Švici, kjer bo Nemci v večni, nečejo nič slišati o centralizmu, ter je cela država razdeljena v 22 malih državic ali kantonov. Tudi v Avstriji so Nemci razdeljeni v več dežel, in tega razločka med deželami so se vedno trdno držali; Tirolec je najprej Tirolec, potem šo le Nemec; celo gorenji Avstrijec ne mara biti rojak dolenjega Avstrijca, on hoče, da bo njegova deželica kot posebna razločuje med drugimi. Še le liberalci, kot ded.či absolutizma, začeli so se poganjati za central zem in krčiti pravice deželnih zborov; to pa iz dveh uzrokov , prvič da bi z državno silo svoje teorije upeljali po vseh deželah in tako svojo gospod-stvo utrdili, drugič pa da bi Slovane potlačili in jih Bebi podližoe storili. Toda nemškoli-beralna stranka nikakor ui pruvi izraz mišljenja nemškega naroda, ona je le vcepljena tuja rastlina, ki se je rodila v francozki pre-kuciji in bila potem prenešena v druge dežele. Se v sami Nemčiji ui moglo nikoli priti do centralizma, vsigdar je bila Nemčija razdeljena na mnogo knezov in mnogo dežela.
Po srečno dokončani vojski s Francozi se io pač Bizmarku posrečilo, neko zedinjeno Nemčijo za silo vkup Bkrpati. Toda le neradi so odstopili nemški knezi in kralji en del svoje oblasti kralju pruskemu, sedanjemu cesarju Viljemu. Pa šo ta Nemčija, kakoršna jo zdaj, mora so bolj federalistična ali zvezna država imenovati, nego centralistična; kajti posamezni kralji iu vladarji, kakor kralj bavarski, kralj saksonski, virtenberžkl, nadvojvoda budenski imajo še zmirom precej samostojnosti v notranji uredbi svojih dežel. Še menj všeč, ko nemškim knezom, je nemška edinost nemškemu ljudstvu; zlasti južni Nemci, Bavarci, Svabi in na severu Hanoveranci se ne morejo privaditi prusko komande, ter si prejšno samostojnost nazaj žele. Pri shodu strelcev v Monakovem bili ao Avstrijci posebno živahno pozdravljeni, kvr južui Nemci upajo, da se bodo kedaj s pomočjo Avstrijo odtrgali zopet od Prusije. Nasprotno to pa Prusi v južni Nemčiji malo priljubljeni. Namesto da bi ta težnja po federalizmu bolj iu bolj ginila in se zgubivalu, so nasprotno vedno bolj oživlja in utrjuje. Pruska vlada sama bila jo primo-rana, svoje) provinciji Alzaciji dati nekako samoupravo, in bojda Be bo ta samostojnost kratkem šo razširila.
Zdaj pride pa zopet druga vest, da hoče namreč badenski nadvojvoda postati kralj, in da je naš cesar zato potoval v južno Nemčijo m se snidel h cesarjem nemškim , s kraljema
1 bavarskim in virtenberžkim in z nadvojvodo badeuskim, da se o tej zadevi dogovor*?. Naj se žo ta vest obistini ali ne, žo da se je taka novica rodila, nam zamore služiti v dokaz, da federalistična misel v Nemčiji vedno krep
keja po>tuja; kajti centralizem bi skušal oblast in doHtojaiiBtvo malih vladarjev bolj in bolj krčiti in odstranjevati; ako ae pa čast in oblast malih knezov v Nemčiji širi iu dviga, uli vsaj dvigati skuša, potem jo jasno, da centralizem omaguje, federalizem pa napreduje.
Ce jo pa taka, če celo v Nemčiji, kjer je z malimi izjemami le en sam narod, nečejo coutralizma, če Žo tam posamezne deželo samostojnost in samoupruvo zahtevajo, kako hočejo pač naši centralisti opravičiti centralizem v Avstriji, ki obstoji iz toliko različnih narodov iu po zgodoviui ter razvitku toliko različnih dežehl? Nemci v „rajhu" toraj Bami najhuje obsojujejo načela naših nemškoliboralcev, ki hočejo s pomočjo centralizma vsako svobodo in vsak samostojni razv.tek zatreti v naši Avstriji. Federalistično gibanje v Nemčiji je vsakako hud moraličen vdarec za naše cen-traliste, ker no bodo mogli zmirom ua izgled Nemčije kazati, kakor so bili do zdaj navajeni
Ravnopravnost.
Lepe besede, samo da Slovenci od lepih besed ne bodo Biti. Zahtevajoč ravnopravnost so nečemo višje naslanjati samo na § 19 državnih temeljnih postav, ampak tudi na Božjo pravo, ki prav določno potrjuje našo zahteve ter našo naravno pravo odobruje. Sv. apostelj Pavel namreč piše v svojem prvem )>stu, do Korinčanov: „Ve)iko ločin jezikov, kakor so v<5, je na tem svotu, in noboden ni brez (raz ločnega) glasu. Ako mi je. toraj neznan pomen besede, bom temu, s kterim govorim, ptujec; in kteri govori, bo meni ptujec". (I. Kor. 14, 10. 11.) Tako so sodili žo za časa apoBteljnov,
Vojvoda Risti Jejič.
Jejiča in odpravili konjikov.
(Lastni životopis.)
(Konec.)
Koncem 1. 18G0 je prišel v Bosoo z druž-niki na pomoč pravoslavnemu narodu, toda ni mogel preriti do zaznamovanega kraja, ker Turki bo ga bili zasledili in udarili na njegovo spremljevalce z veliko vojsko. Mnogo krvi bo jo prelilo, a slednjič jo vendar bila tako božja volja, da so — Turki vjeli Črnogorca, zakovali ju v železo in ju v Serajevo, spremljana od 30 Tukaj ju vržejo v temno ječo, nad čemer so so Turki silno radovali, potem so pa imeli nameu ju usmrtit'. Ruskemu konzulu Ščulep-nikovu gre hvala, da Turki niso mogli izpolniti svojega naklepa. Konzul pridu v temnico iu rečo Jejiču: „Ne bojta se! Turki vama ne. morejo storiti nič žalega". Pomagal jo res, kolikor je mogel, a vendar sta pretrpela veliko muko v temnici. Turška straža jo tako pazila na nju, da šo vsak Turek ui mogel k njima. Turški sovet jo rekel Jejiču pri obsodbi: Jejič I Ti si leta 1858 napravil v Bosni sovraštvo
med dvemu narodoma; načelnik ai bil kristjanom, ter «i Be vojeval z nami. Zdaj Bi pa zopet prišel v Bosno, da bi prijel za orožje, i oda Alah ui dopustil tega, in mi smo to zgrabili".
Jejič odgovori turškemu sovetu: „Jaz nisem razburjal naroda proti Bogu in carju, te-muč vi sto ga razdrnžili b Bvojimi velikimi krivicami. Kadnr pogino en Turek, iščete za-nj pravdo, in mnogi kristjani bo dolžni za to trpeti, a ko bi so prnvdali za cel tisoč kristjanov, koje vi tajno pogubite v enem lotu, tak akrivute vi krivičneže, da mkdo nu zna o njih, vendar jo vaša krivda znana Bogu in narodu. Tako so se, prepirati Turki z Jejičem, a v ničemer ga niso mogli obdolžiti na smrt., kajti ruski konzul jo bil njemu pomoč in ščit, videč, da trpi po krivem za narod. Potem pošljejo Jejiča skup a Črnogorcem vkovanega v Carigrad in ko jt ruski poslanec Novikov to zvedel, bo jo veliko trudil za Jejiča. Toda turško oblasti, boječo se, da no hi velik« Rusija osvobodila jetnikov, ukažejo zakovati ju v šo huja železa. Povedejo ju na trg, na prsi jima pa obesijo sodbo, po koji sta bila
obsojena na 15 let težkega dola v okovih v Erzerumu. Tako sta bila razpostavljena nekaj ur na trgu, potem ju odpeljejo v ječo, črez nekaj dni pa pod Btražo na parobrodu v Tra-pezunt. Tu so jima tako okovali roko, da ni bilo mogočo no živeti no umreti in človek no mor« opisati to velike in grenke muke. Pošljejo ju črez Azijo v Erzerum v sredi štirih turških vojakov, in četrti dan ju od Trapezunta priženejo na pol mrtva do Dumišano. Ko pa gresta peti dan, reče Jejič Črnogorcu: „Bratel Boljšo je gujiti v čruej zemlji, kakor robstvo-vati do smrti v zakletej turškej temnici, glej, da sva obsojena na smrt, da morava zapustiti pravoverni narod in ga ne vidiva pred prihodom Kristusovim. Čemu nam tako življenje v ječ , ko j« razpaljeno najino src« kot bel ogel za narod". Tako s« pogovorjaje ž njim ae zmenita voliti večnost ali pa svobodo. Potem pa znčueta tako-lo moliti: „OoBpod Bogi usmili bo svojih hlapcev I Bog, Ti edini veš, kar trpiva za pravico in za narod krščanski. Gospod Bog, blngi Jezus! reši naju. Sprejmi najinega duha v svojo carstvo, ali naju osvobodi. Oospod Bog naj se zgodi tvoja sveta
pri dob pa 8» uauogi zavzemajo in pritožujejo, ako od njih zahtevamo znanja našega jezika, ter jih smatramo za tujce.
Toda ne motimo bo I Neobhodno potrebni pogoj našega uapredovanja, našega miru, naše BpravljivoBti in zastopnosti, pa voBelega okrevanja domoljubnega alovenHkega živeljua je, da oe z nami ne ravna, kakor Bi bodi, temuč da vsaka javna oBcba, ki pri naB kruha iu zaslužka išče in dobi, jo vseskozi tudi zmožna našega deželnega jezika slovanskega, brez kojega ni moč Slovana čislati. Ako imamo toliko nemčurjov, pri vsem tem, da šo domač jezik govorč ali boljo tolčejo, koliko nam mora šo le dohajati sovražnikov, ako znanja narodnega svojega jezika od njih ne zahtevamo. Jeli bo tudi vlada to skoraj pripozuala, predeu ne bo prekasno ?
Politični pregled.
V Ljubljani 12. avgusta.
Avstrijske dežele Naš cesar potuje zdaj po I"rc-
tlarcl.ski deželi iu je došel že do prerova pod Arelsko goro, ki je tako velik, da bo sam veljal 12 miljonov goldinarjev. Vladar bo je hotel Bain prepričati, kako delo uapreduje. Na svoji poti bil jo cesar povsod slovesno in z velikim navdušenjem sprejet, tako v Dornbirnu, Feldkirchu, na Blodeuici (Bludenz) itd. Za revne ustauove na PredarelBkem je Bvitli vladar podaril 4000 gld.
Xu deželni zl»or £ori«ki bila je 10. t. m. volitev v Tolminu , ki se je zopet drugači obnesla, kakor so je pričakovalo. Reklo se je, da kandidira notar Ivančič za to poslanstvo , in o kakem drugem kandidatu ni bilo nič Blišuti. Kakor pa žo prej enkrat, tako se jo zgodilo tudi zdaj; priporočani kaudidat Ivančič dobil jo lo 21 glasov, župan in načelnik cestuega odbora g. Josip Devetak pa 41 glasov, ter je bil tudi izvoljen. Pravijo, da g. Devctak vživa pri ljudstvu splošnjo zaupanje. Njegovu izvolitev bi toraj sama na sebi ue bila napačna, vendar pa no moremo odobravati načina, kako se jo vršila, ker utegne tako skrivnoBtuo ravnanje včasih imeti jako žalostnih nasledkov.
Naš notranji politični položaj se je vendar začel jiiHiiiti. Bolj in bolj uvidjajo tudi že Nemci, da z izključno nemškim pro-
gramom v AvHtriji ne bo mogočo več vladati. Zvedeli bo tudi že ustavoverci, da cesar sam tega ne dopusti, du bi se Slovani zatirali kakor pod Lasserjem in Auerspergom. Zdaj bomo videli, kako so bodo nemškoliberalci obnašali nasproti toj vesti. Še „Augsburger Allg. Zeitg." ki je zmirom z našimi ustavoverci vlekla, prinesla jo to dni članek o Avstriji, v kterem dokazuje, da v Avstriji ui mogoča narodna vlada, namreč da bi eu sam narod vladal, drugi pa zaničevani ostali, ne nemški, ne slovanski, ampak da je le nevtralna, avstrijska, nad narodnimi predsodki in prepiri vzvišena vlada mogoča. Tudi mi Slovani vemo, da je nemogoča slovanska vlada, ki bi Nemce zatirala, kakor jo njihova iuib; tega cesar no bo ui koli dopustil; pa mi tega no zaktevumo, nam so to lahko dopovč. Vprašanje jo pa, čo bodo ustavoverci kedaj pametni postali in sprevideli, da bo jo njihovi program žo preživel? Omahovati bo že začeli, novega no ved6 nič, zavezniki bo jih zapustili, njih dosedanji napori so bili brezuspešni; kaj hočejo? Najbolje, da se podajo, kakor so se naproti Madjarom leta 18G7.
Vlada jo zdaj žo na pravem sledu, ker je začela nasproti trmoglavim nemškutarskim uradnikom krepko postopati. Tuko je bil državni pravdnik v Reichenbergu suspendiran, kor ui hotel ščuvalmh člankov v tajčpemskih liBtih konliscirati. Naj vlada le pri tem OBtane, pa bo imela čedalje menj nasprotva, saj ustavoverci nemajo ljudstva za seboj, čo nemajo zaHlombe v Nemčiji, iu tako zdaj nemajo, potem se jih ni treba bati.
V Sarajevu Be bodo upeljali tudi redni Bomnji, kakor je sklenil tamošnji mestni zbor.
Med Kriki in Hrvati so jo vnel nov prepir, ki bo bo posebno razodeval zdaj o vo-itvah v hrvatski sabor. Letos bo namreč tudi že vojna Krajina poslance volila, in ker je mnogo iztočnih grauičarjov pravoslavno vere, zato so je srbski živelj v hrvatski kraljevini pomnožil. Srbski organ „ZaBtava" žo stavlja svoj« zahteve: da bo mora Srbstvo kot druga narodnost v deželi priznati, da bo mora poduk mladine vršiti s cirilskim pismom, in pisava dopustiti tudi v uradih, da so morajo ustanoviti srbske pravoslavne šolo in priznati samostojnost pravoslavne cerkve, če so vso to zahteva le za tiste kraje, ki so res pravoslavni
in se poslužujejo cirilske pisave, potem so ne morejo pretirano imenovati. Brezdvomno pa je, da Starčevičjanci o tem no bodo hoteli nič slišati.
„Presse" je silno razkačena, ker ruski list „Pordajok" avatr. Nemcem očita, du v
Nemčijo škilijo.
Sicer pa naši ustavoverci od VBeh Btrani dobivajo poduke. Posebno znamenit je članek „Kolner Zeitunge", ki našim nemškoliberalcem po pravici očita, da svojo nasprotnike prenizko cenijo in da le vse zanikajo, pa nimajo pozitivnega programa. Oportunstvo čisto zavri či, moui list, je od silo nevarna in predrzna stvar. Ustavoverci nuj se zedinijo o skupnem programu v zunajni in notrajui politiki, prej jim ui upati uspehov. To je vso reB, in dobro bi storili ustavoverci, ko bi poslušali ta Bvet. Pa' kakor mi poznamo njih prevzetnost, no verujemo, da bi se mogli zediniti v kterem drugem programu, ko v zatiranji katoliško cerkve in slovanskih narodov. Ta program žo imajo, o drugem nečejo nič slišati, toraj bodo brž ko ue pri svoji trmi ostali in tako svoj pogin zapečatili.
„Pester Lloyd" piše o llosni in naštevajoč marsiktero napake pri notranji njeni upravi obžaluje v obče pesebno to, da je tam vso lo začasno, nekako dvomljivo in negotovo, ker bc vsled pogodbe b Turčijo no \6, ali je Bosna avstrijska ali turška. Zavolj te dvom-ljivosli predlaga omenjeni list, naj bo enkrat tej negotovosti konec stori, in nuj so Bosna proglasi kot avBtrijska proviuciju. Madjarsko-oemški list meui, da je temu Bedauji čas ugoden, in da se ui bati vmešavanja ali pro-tivljeuja kake evropske velevlasti. To je vse lepo in dobro; pa „Lloyd" naj bi to pristavil, da jo bil on sam med prvimi tistih listov, ki so bo strastno potegovali zu Turke iu celo Madjare ščuvali na Ruse; da so potem zaradi teh in tudi svojih simpatij do Turčije njegov rojak AndraBsy ni upal ali ni hotel, da bi bil Turkom kaj žalega storil; namoBto deželo kar vzeti, k čemur je bila Avstrija opravičena zavolj prelito krvi, naredila so jo tista pogodba, vsled ktore Bosna ui nuša ne tuiška. Tačas iiemškc-judovsko-mudjarski listi niso mogli prehvaliti Andrassya, zdaj toraj nemajo pravice, grajati njegovo pogodbe. Mi pa smo žo tačas obžalovali, da je pogodba taka, iu opo-minjevali na nepovoljne nasledke, kakor se
volja!" Na poti od Dumišano dospejo k reki ter se oddahnejo pri koscu kruha. Pomigneta si in rineta obu nad Turke, dauiravno imata ua vratu iu rokah okove. Črnogorec udari enega Turka z rokami iu železom po obruzu, a Jejič naskoči ua druzega Turka in bori so ž njim srdito. Trgajo bo in davijo skoraj eno uro, da so vsi krvavi; a Bog jo pomagal Jejiču iu Črnogorcu pobiti Turko. Potem hi razbijeta drug druzemu okovo ob skalo z velikim trudom, tor bo spustita v beg. Toda sosednji Turki, izvedovši, da sta ušla, ju začnejo goniti z orožjem v rokah. Jejič in Črnogorec tečeta, ko sta odvrgla nepotrebno obleko, kolikor sc da iz Azije proti Ruskemu. Četrti dan ju Turki dohitijo, a vendar jim še ubežita ; naslednje jutro pa od velikega truda iu lakoto ne moreta več iti, ter so vležeta, da bi so oddahnila, a Turki so jima vže za petami. Bkrijeta so v gozdič na bregu, kjer ju okrožijo oboroženi baši bozuki, Turki so blizo nju in mečejo v les kamenje, slifiitu krike: „Tu lo dobro poglej I" a najti ju ne morejo. Nustopi noč, Črnogorec zaspi, Jejič pa gleda, da ju ue zasačijo Turki. Toda sam
Bog njima pošlje hvoj rešiteljni znak. Po liost.i prikobaca velik medved, pogleda Jejiča, a ta upro svojo oči vanj. Medved zurujove trikrat iu gro dalje. Jejič pa zbudi Črnogorca in mu pokaže, kam jo šla zver. Brž bo odprav itu zu njeno sledjo in Bog ju reši pred Turki. Bežita nato lačna in žejna dalje. Nekaj dni že mstu videla no kruha nu vodo, gostita so z grenko travo, da ju je žo sama kost iu kožu. Deset dni ne srečata živo duše, potem pa naletita nu osem baši bozukov, koji ju okrožijo, in ker v turfikej Aziji nihče no zna slavjauskoga, poprašajo ju po turški, kam gresta. Jejič in Črnogorec začneta mesto odgovora bežati.
Blizo jo slučajno reka in Jejič jo naglo preplava, Črnogorec pa beži za roko navzdol. A Jejiča žo čakajo na tem bregu turški pastirji. Ni se mu mogočo h čem braniti. Urno ga zgrabijo, privežejo h konju in ženejo z golo sabljo v turško Belo. Tu ga mnogo mučijo, jiopraševajo ga to in ono po turško. Jejič vso potrpi. V vasi jo bil nek Bilno Btar, skoraj stoletni Turek. On so ozro na Jojiča, potem pa začne govoriti okrog stoječim : „Ali no vi-
dite, da že ta človek skoro umira? Greh je, čti umrje zvezan; razvežite ga in dajte mu jedi 1 Razvežejo ga iu postavijo okoli stružo, a stari Turek mu prinese južino. Ko Jejič po-južina, trdno zaspi. Po noči bo mu pa približa nek človek, poda mu novo obleko iu pravi: „Vstani in hitro beži I" Jejič bo ozre, a vidi Bamo spečo stražo; pobere bo memo njo k vratam, jih odpre in zbeži. Straža so prebudi, začne streljati in po selu so razlega krik.
Jejič jo udari v svojej stiski naravnost proti Iirzcrumu, kamor bi bil prej imel biti pregnan. Vedel je pu tudi, da tam stanujo ruski konzul. No vedoč o osodi, katera je zadela Črnogorca, dospe Jejič okolo poluduo v Krzerum, ter srečavši enega Turka ga popraša po turški, kje da živi ruski konzul. Turek mu pokaže in on so odpravi v konzulstvo. A konzula ta čas ni bilo doma, bil je tam samo tajnik. Jejič m ii vso razloži, zakaj jo trpel in tajnik mu pravi: „No boj so, mi to pošljemo v Rusijo". Potem omeni Jejič Črnogorca. Tujuik so začudi: „Ali jo on tvoj drug, vsaj jo tudi tukaj I" Jejič se razveseli in tajnik privede k njemu Črnogorca rekoč: „Jutro odrineta na
zdaj v resnici čedalje očitneje kažejo. Zdaj mora pač vsak sprevideli, da bi bil vsak čevljar boljšo pogodbo naredil s Turkom zaradi Bosne, kakor je ta Audrassyeva.
Vitanje države.
Ker se v zadnjem času Itnlljti ponuja, da bi pristopila k nemSko-avstrijaki zvezi, pod uči jo ttiitflcžki list . Standard", da avstro-nemška zveza nema agresivnih namenov , da toraj agresivna Italija ne spada k taki zvezi, ampak edino lo Aiiftllju bi mogla pristopiti, ker ona želi lo miru in vidi v vojski največo nevarnost za svojo kupčijo in svoje blagostanje.
l>i»niIiei(ov» zvezda pojema. Odkar jo zadnjič v Toursu govoril, poznalo Be je, du ni več ljubljenec naroda. Bil jo tam hladno sprejet. Zdaj pa njegov govor obirajo ter ga zametujejo liati vseh strank. Nasprotniki mu bodo šo v njegovem volilnem okraju, v Belle-vile, postavili jirotikandidata. Co Gambetta tam propade, potem mu nič ue pomagajo zmage njegovih prijateljev, on je za zmirom politično mrtev mož. Škoda bi ne bila nobena za Francoze, če ta brezverski jud svojo oblast zgubi.
Izvirni dopisi.
Iz & c iii |» u mu , 8. avg. (Slamnatega moža ni več na vrtul) Kakor strela z jasnega neba, jih je izuenadila za njih stranko pre-žalostna veBt, o izidu volitve 12. aprila t. 1. sedajneaa gospoda župana Josipa Cernatič-a, ker to dobro vedeli in sprevideli, da od aedaj ne bode več slamnatih mož v podobi župana, ampak prav možak, kateri He ne d ti kakor trat nagibati na vse strani. Prej bo županovali možje, ki včaBih šo niBO vedeli, kaj spada v področje njihovo in v kakšnih okolščinah Be občina nahaja. Pa pustimo staro ua strau, kajti ko bi hotel le količkaj plev (ker presneto malo zrnja ho pridelali), pretreati. moral bi se potruditi do občinskega urada , iu tam bi to pozvedel iz premnozih zapisnikov občinshih sej, kolikor jih jo šo iz njih dobe.
Pa še bolj poparjeni ao bili, ko bo vidili, da novo izvoljeni r. župan pripusti volitev novega tajnika starašinatvu, katero pa euoglaano (se ve da brez njih glasov , ki ho bili oddani bivšemu tajniku Fr. Humarju njih „kolovodjutl),
izvoli novega oni etranki uaaprotnega, in energičnega, pa tudi bolj izvedenega č. g. kaplana Josipa Poljšaka, kajti drugač;) ni bilo mogočo jim tako hitro poti preteči, kakor s tem, da si je Bedarije stareši nštvo volilo moža Bebi aomišljenega. To je bivšega tajnika Ilumarja tako podrlo, da se ne bode zopet tako hitro vzdiguil ter jahal onega vranca, ki mu je bil žo več let pokoren, in proklete grablje mu ne bodo več toliko nagrabile, kakor do sedaj.
Po izidu te volitve ae ni druzega govorilo, kukor o tem, marsikteri je rekel, „vsaj je prišel kdo, ki ga je podrl"; le malo jih jo bilo, ki bi ga milovali iu še ti ae ga ne držijo več tako trdno kakor takrat, lo Bamo nekdo mu je še vdan, ki pa pri vsaki priliki gleda edino lo ua to, da bi kaj dobička imel.
Mež je imel take nazore še celo v našem bralnem društvu, ter je nekemu udu, ki ga je bil nekoliko prijel zarad njegovega sina, odgovoril : Ko bi kazal kak dobiček, bi ga še hotel pustiti v tem. Žalostni nazori take stranke, ki dela na to , da bi braluo društvo vsahnilo, kakor mnoga druga društva, ter zmirom pazijo, da bi koga odcepili; pa naj se varujejo I
Rusko. Ne minete dve uri, da ae vrne ruski konzul. A komaj je prišel domov, že je poslal Jejiču in Črnogorcu po drugomanu vsakemu pet turških grošev z ukazom, da naj se koj spravita iz njegovega dvora, Hicer ju izroči Turkom v oblast. Zastonj sta plakala Jejič in Črnogorec, vedela Hta, da to niso norčije iti iz konzulBtva pri belem dnevu med Turke. A konzul ju zupodi. Vendar Turki niso zapazili tujcev in ona dva sta bežala iz Erzeruma h Kerzu in bežalu šest dni. Kar naletita na turško stražo , ktora ju primo, a ker ni vedela, kaj sta in kako, ju spusti za denar. Drugi dan prideta Jejič iu Črnogorec do Korza, kjer se tudi oglasita pri ruBkem konzulu. Bog naj povemo njemu in njegovi družini usmiljenje njegovo do ptujcev. Konzul ju sprejme, kakor svoje brate, ju obdari denarjem in pismom ter ju pošlje s svojim človekom v Rusijo. Tako prideta Jojič in Črnogorec G, junija 1868. leta v veliko pravoslavno Rusijo, iu kakor bi bila vstala od mrtvih, dobita novo moč in življenje, hvaleča z vsim srcem in duhom Boga za čudno rešonje.
Jejič je dobil potem sredstva, da so jo odpravil v Srbijo.
Domače novice.
V Ljubljani, 13. avgusta. (Mil. knez in Škof) ho bili tudi v Rim telegralirali in v imenu škofije ljubljanske izrekli svoj stud nad nesramnimi dogodki o pogrebu Pijevem. Kardinal Jakobiui jim jo v imenu hv. Očetu telegraličuo za to izrekel zahvalo h pristavkom, da sv. Oče vsem podelč apostoljski blagoslov.
(Slakarjova v stanova za učiteljsko vdove) jo razpisana. Prošnje naj se izručč do 20. septembra pri knezoškofijskem konzistorji.
(Petindvajsetletnico svojega mašništva) bodo 25. avgusta v Dolu obhajali duhovni gospodje, ki so bili 1. 1856 posvečeni. V ljubljanski Bkofiji jih je od njih pri življenji šo 11, v drugih škofijah posvečenih in redovniških sošolcev pa G.
(Ministerstvo prava) je poklicalo g. dr. Vojtekn Levičnika, Hodnika v Ptuji, k poslovanju jiri omeujeuem ministerstvu. Dr. Levi čn i k je iskren rodoljub in je imel zarad tega že veliko sitnosti. Nedavno pričela He je bila proti njemu celo disciplinarna preiskava, ki je pokazala, du ima svoj vrad v najlepšem redu. Častni poklic ga bode odškodoval za zo-pernosti, ki so mu jih napravljali na Štajerskem.
(Županjo ljubljansko okolice) so pri shodu v sredo izvolili jioseben odsek, ki ima Bosta-viti pravila nameravane posojilnice. V ta odsek ho bili izvoljeni gospodje: Gal<5, Ločuikar, Bavdek, Knez, Mazek, Lenasi iu Strah.
(Pijano ribo.) V četrtek so bojo iz tukajšnje cigarnico po Gradašici spustili vodo, v kteri tobak namakajo. Ta voda jo Gradašico tako prevzela, du so raki lezli iz vode, ribo pa so bile vse omotično in so jih otroci kar z rokami lovili. Se li v zdravstvenem oziru tudi za ljudi ni bati nobene škode, ako se s tobakom zastrupljena voda spušča v tekoče vode?
(liudolfova Železnica) naznanja, da veljajo karte z znižano ceno , ki jih izdajajo ob nedeljah in praznikih, za jiostajo med Ljubljano iu Lesecami, tudi za opoludanski vlak, iu da so moro človek s to karto iz Ljubljane odpeljati že o sobotah.
(j- G. Edmund Valenta), učenec 5. roal-kinega razreda in sin znanega zdravnika dr. Valenta, je 9. t. m. za tifusom umrl, ter bil 11. t. m. popoludne pokopan. Naj v miru počival (Oklic.) C. kr. kranjska kmetijska družba
bode iz državne subvencije, ki jo je za letošnje leto prejela od si. miuiBterBtvo kmetijstva, podelila nekoliko podpore tudi
za napravo in vzdržavanje Šolskih vrtov pri ljudskih šolah in pa
za povzdigo iu zboljšanje domače ovčje reje.
1.	Za napravo in vzdrževanje šolskih vrtov (drevesnic) bode dala krajnim šolskim svetom majhno zneske v denarji in darovala cepljena drevesca in cepiče, in to pred VHem takim šolam, katere nimajo še vrta, pa dokažejo, da so žo v posestvu za vrt dobro pripravnega zemljišča iu da bo krajui šolski Bvfet v Bvoji dotični prošnji izrečno zaveže, da bode nemudoma za šolske namene pripraven vrt napravil ter ga za zmerom šoli kot učni pripomoček ohranil.
2.	Za zboljšanjo domače ovčje rejo bode družba kmetijska nakupila nekoliko ovnov lepega ukviškega plemena na Koroškem iu jih brezplačno darovala takim gospodarjem, ki v svoji po županstvu in župniku potrjeni proSnji dokažejo, da a) že več let in precejšnje število redijo, b) da je njih kraj za ovčjo rejo posebno ugoden, iu c) da jih je volja, dobljenega ovna, kolikor umna živinoreja dopušča, svojim sOBedom za pleme prepuščati.
Prošnje za podporo šolskih vrtov in za ovne se imajo pismeno najzadnji čas do sv. Mihela vložiti podpisanemu glavnemu odboru. Ker bo pa p r o d s t o j u i k i podružnic kmetijskih v posameznih okrajih po deželi pover-janiki glavnemu odboru, zato jo treba, da resnico odboru vložene prošujo potrdi tudi predstojnik dotične kmetijske podružnice.
Glavni odbor c. kr. kmetijsko družbe v Ljubljani 5. avgusta 1881.
Razne reči.
—	D u h o v h k e p r e m e m b o v 1 j u b-ljanBki škofiji: č. g. Janez Bevc, kurat v Podkraju, je vsled lastno prošnje prestavljen za kurata v Podvelb. č. g. Primož Klemene, kurat na Gori, gre v atalui pokoj. — Razpisano so Rateče 20. julija, pa Selo pri Šum-bregu v dekaniji Trebanjski.
—	L i e c h t e n b t e i n o v k a n o n i k a t n a Dunaji je razpisan. V prvi vrati ga dob<5 knezi ali grofje, ako pa njih ni, tudi baroni iu vitezi.
—	Imenovanj e. G. Jožef Ogorek, profesor v Novem mestu, postal jo profesor na drugi (nemški) gimnaziji v Levovu. Gosp. Ogorek je rodom Poljak.
—	Iz B o h i 11 j a k e Bistrice poročajo, da so g. kaplana in pogrešanega zidarja našli 9. t. m. ob 4. uri popoludne, ter ju v v sredo 10. t. m. pokopali. Zdravniki so po preiBkavanjl previdili , da smrt jo bila pri g. Jeralu nagla, kar v trenutku. „Novieam" so poroča, da vzrok grozni nesreči so pripisuje preslabemu podnožju zvonikovemu in pa po-t r e a u, ki ho ga zvečer pred to nesrečo Čutili neki tudi v ltadolici in v okolici.
—	V Kostanjevici se je s 1. julijem opustil rentni vrad in bodo denArno zadeve ta-mošnjega samostanskega posestva oskrbovala tamošnja davkarija, drugo reči pa c. kr. gozdarski oskrbnik.
—	Goriški državni poslan o c dr. P o n k 11 vabi volilce tolmiuBkega, goriškega m sežanskega okraja, naj se 24. t. m. ob 11. uri dopoludne zbero v goriški čitalnici, da jim poroča o avojem delovanji v državnem zboru ter pozvč njih posebne želje.
—	Tagespoštni poročevalec od
bv. Petra pod sv. gorami, ki od Peterških nemcev govori in ščuje nad Slovence, je baje kakor se nam poroča nek ondotni nemčurak trgovec, ki je to delo že pred nekimi leti še kot 8luževen „komis" oskrboval na veliko radost Slovencev. Trgovci Bploh prejemajo slovenski in nemški denar, ter se imajo tudi v življenju tako obnašati.
—	Od drevesa ubit je bil v Želečab na Bledu lOletni deček, čigar oče je hotel 4. t. m posekati neko lipo. Otrok je od strani gledal, pa drevo je padlo na isto stran in ga tako nesrečno zadelo, da je kar mrtev obležal.
—	Pri konjskih dirkahv Mariboru dobil je drugo darilo častnik Hugo princ Wiu-disch-Griltz.
—	Razstava v Trstu. 2. avgusta je imel zopet izvrševalni odbor za razstavo sejo. Sklenilo se je, naj se mestno starešinstvo naprosi, da brezplačno prepusti potrebne prostore na Campo Marzio. Izvolil se je tudi odbor peterih, naj nasvetuje, kateri kandidatje se imajo odboru pridružiti, ker se odbor skoraj gotovo razdeli v odseke in bo novih potreboval. — Nabralo se je doslej za razstavo 88.950 gld. V seji 5. t. m. so bili izvoljeni nasvetovani novi udje in sklenilo se je, naj se odbor razdeli v tri odseke. „Edinost."
—	Podporno delalsko društvo v Trstu napravi dnd 14. avgusta 1881 veliki koncert b plesom na vrtu in v dvorani Monte Verde. Spored: 1. Ouvertura iz slovanskih napevov po Titl-u, izvršuje orkester okoliške godbe. 2. Govor, (po govoru izpostavljenje zastave). 3. B. Ipavec. — „Kdo je mar", zbor, samospev in dvospev, poje pomnoženi zbor se Bpremljevanjem godbe. 4. jjMedea'-
—	deklamacija, gospodična J. K. 5. A. Ned-ved. „Oblakom" — mešani zbor, pojeta moški in ženski zbor društva. 6. Stopaj „Banovci"
—	orkester okoliške godbe. 7. Srečkanje na teh le 12 darov: I. en par zlatih uhanov, II. en cekin, III. ena ura za mizo, IV. en meda-Ijon, V. en par svečnikov, VI. en album, VII. pihalka, VIII. en svilnati robec, IX. nekaj zavitega dobrega, X. nekaj zavitega za smeh, XI. nekaj zavitega za šalo, XII. nekaj zavitega za kratki čas. 8. J. Kocjančič — „Venec" poje pomnoženi zbor. 9. D. Jenko — „Na-prej", orkester okoliške godbe. Po izvršitvi sporeda bode v dvorani veliki ples, na vrtu petje in godba. Vstopnice h koncertu in plesu za osobo brez razločka 40 soldov, številke za srečkanje po 10 soldov. Začetek točno ob 8 uri zvečer. Cisti dohodek je namenjem za stroške kesnejega blagoslovenja zastave. Za tujce, kateri bi hoteli obiskati to veselico, preskrbena je znižana cena po železnici. Za dotične karte se je obrniti do urada delalskega podpornega društva, Via Coroneo, hiša Judtman žt. 23. Darovi so razpostavljeni v društveni dvorani. Listki Be prodajajo: v tržaški čitalnici, v društvenem uradu in v prodajalnici g. Žitka, Corsia Stadion, št. 1., zadnji dan samo na vratih.
V Trstu, 2. avgusta 1881.
Odbor delalskega podpornega društva.
—	O poštnih hranilnicah, ki se imajo napraviti pri mnozih poštah, ter ljudem dati priliko, da zamorejo brez posebnih sitnost in potov varno naložiti majhne prihranjene zneske, je te dni na svitlo prišla, posebna knjižica: „Ein VorBcblag zur prakti-schen Einrichtung der Postsparcas-sen,in Oesterreich. Von Camillo Hell, Wien, im Selbstverlage des Verfassers: II. Miesbachgasse 9". Za poskušnjo sklenilo je ministerstvo osnovati take hranilnice v nekterih
imenitnejših krajih, Bredišče pa bo na Dunaji pri kupčijBkem ministerstvu. Od vloženih denarjev bodo iz prva vložnikom plačevali po 3 odstotke.
—	Nesreča na mor ji. Avstrijsko-oger-ska ladija „Astrea", ki je odplula 28. julija iz Marselja v Port Said, zgorela je na planem morji, 90 morskih milj od Marselja.
—	Za štajarske po toči poškodovane prebivalce darovali so cesar iz lastnega premoženja 8000 gld. Dotične prošnje je izročil državni poslanec baron Goedel.
—	Pasji davek v Celji se bode po-vikšal na 4 gl. na leto.
Hvala In slava!
Vsem slavnim narodnim društvom, vsem domoljubnim p. n. gg. poverjenikom, vrlemu ljubljanskemu „Sokolu", trudoljubivim gg. pevcem, slavnej požarnej brambi, brhkim na rodnim dekletom, ter v obče vsem gostoljubnim prebivalcem v Dolenjem Logatci, posebno pa še čestitej duhovščini, našemu g. Franu Grbiču, g. Candusso-tu, kateri je na stopine vrednega lesa zastonj biogodušno prepustil v pripravo prostora za svečanost, gg. Tollazziju, Sicherlu, Iliengu, Lenassi-ju in sploh vsacemu narodnjaku, ki nam je bil, kakor si bodi, v čem v pomoč, da se je notranjski narodni praznik v dan 7. avgusta 1881 ne le v ponos in na čast vsej Notranskej nego in vsej Sloveniji, tako sijajno in velikansko izvršil, da imamo v vsacem obziru tako povoljen in dostojen uspeh. —
V Dolenjem Logatci, 8 avg. 1881. Osnovalni odbor :
A. Arko mi., Ig. Gruntar, A. Mulley, Iv. Resman, A. Ribnikar.
Za šolska in druga darila
priporoča
Katoliška bukvama v Ljubljani,
stolni trg, G sledeče knjige za mladiuo, katere im vedno v zalogi:
Kržid, A. Izgledi bogoljubnih otrok, n. dol,
lično vezana knjižica stane 40 kr. (Prvi del Kržičevih ,,Izgledov" se je jako hitro razprodal, gotovo dobro znamnje za knjigo.) Kržid, A. Sv. Germana (ponatis iz Izgl.) 8 kr. Kržid, A. Jerica lugovic (ponatis iz Izgl.) 5 kr. Tomšič, J. Dragoljubci. Zbirka poučnih pripo-vedek, lično vezano 40 kr.
Tomšič, J. Peter rokodelčič, poučna povest
slov. mladini, lepo vezano, delce stano 60 kr. Genovefa, povest iz starih časov. Iz pisem Krištofa Šmida. Vezano s pod. 30 kr. Ev 8lahij , povest iz pisem Krištofa Šmida. Vezano b pod. 30 kr. Nedolžnost, preganjana in poveličana. Po Krištofu
Šmidu. S pod. vezano 30 kr. Dobra hči Evstahija. Iz nemškega prevel I. Š. bogoslovec. Drugi natis, vezano 30 kr.
Star vojak in njegova rojenica. Gledališka igra
v dveh dejanjih 15 kr. Povesti, ktere sta spisala v laškem jeziku H.
Parea in A. Brameri, tretji natis 40 kr. Timotoj in Filemon. Zgodba kršanskih dvojčkov,
spisal Krištof Šmid 10 kr. Dve povesti iz pisem Kr. Šmida 10 kr. Zlata vas, podučna in kratkočasna povest, po-
poslovenil F. Malavašič. 10 kr. Zlato bukVO slovenskega vedeža, za Slovence vre-
dil V. Podlaz. 40 kr. Silvester, R. Mali Šopek domoljubnih cvetličic 20 kr.
Pobožni otrok ali podučno in molitevne bukve, za mlade kristjane. Spisal V. L., lepo vezane 20 kr.	(1) Za bolj odraslo mladino: Jurčič, J. Slovenska Vila 30 kr. Orožen, Val. Zbrani spisi, vezano 70 kr. Janko, Pajk. Izbrane narodne srbske pesni.
Drugi pomnoženi natis, 40 kr. K obilnemu naročevanju vljudno vabi
Katoliška bukvama.
Theologia moralis
auetore Enicsto iTEiiller,
suae sanetitatis praelato domestico , canonico ecclesiae metropolitanae vindoboneusis , semi-narii cleric. reetore etc.	(1)
Trije zvezki vezani v pol usnji stanejo 11 gl. 40 kr. Dobiva se v kat. Iiukrariil.
Nova kniga je prišla ravnokar na svtlio, z imenom
,jLurška Mati Božja"
po fraucoskem poslovenil č. g. Franjo Marešič, duh. pomočnik v St. Vidu nad Ljubljano. Veljajo mehko vezane 1 gld., v pol platnu 1 gld. 20 in v pol usnji 1 gld. 25 kr, Po pošti '10 kr. več. Kdor vzame 10 iztisov. dobi jih franco. Prodaja jih preiagatelj in Katoliška bukvama.
Teleicrnftcnr drnnrnr eenc 12. avgusta. Papirna renu 77.40 — Sreberua rent« 78 30 — renta 93 85 — 18601etno državno posojilo 133 —
Uankin« akoije 833 — Kreditu« akcije 362 ---Lonrtor.
117.--— Ce». kr. cekini o.53. — 20-frankov 9 31.
Le še malo časa!
«8 03
O
I—I
až
a
®
»aa o
A
Samo
zn 8 gld.
pošljem vsakemu popolno jedi'no opravo iz britsinje srebra, in sicer teh le 51 krasnih reči:
C nožev iz britanje srebra in angleškega jekla; G vilic iz britanjo srebra prav močnih; (i močnih žlic iz britanjo srebra; 12 malih žlieic za kavo iz britanje srebra;' 1 močno veliko žlico za mleko, iz britanje srebra ;
1	težko veliko žlico za juho, iz najboijega britanje srebra;
2	krasna namizna svečnika;
3	lične kupice za jajca ;
6	ličnih cizeliranih podčašnic;
1	lepo posodico za poper ali sladkor
1	fino precejilo za čaj;
6	podnožnikov iz stekla;
teh 51 reči vseh skupaj velja samo 8 gld.
Te reči so bilo nakupljeno v neki veliki tovarni za britanije srebro, ki je pa falirala, ter so prej veljalo 40 mark. Dobri stojimo za to, da ostanejo to reči lepo belo.
Naročila proti poštnemu podvzotju (Nachnahme) se točno izvršujejo, dokler imamo reči šo kaj v zalogi; pisma naj se pošiljajo pod napisom:
Hcrrn 91. Vtiimlfiakin,
Wien II. Hedwigsstrasse 4.
Vsakdo so lahko brez škode prepriča, kako po ceni in kako krasno je to blago, kor se poslano reči, ako niso všeč, v 10 dnoli lahko pošljejo nazaj in prejete denarje takoj povrnemo.	(6)
t*
®
cc< ®
p
<s< p
w p
Le še malo časa!