269. itevilka
Ljibljau. v četrtek 23. novembra 1905.
,5*äS}a »cai sveeor, tttrail a««aU« ti« <наап(ка, te vaJja pO podil prajanaa as H U u poi leta it sa Aetrl lata I K, u n «м X K. K dar had! uua paaj, «s .iszo&s Ehvi btodobno «$>е5;1јаг*г mmräalne ae aa Mira. — Za oananila и pla&ajo od tovaič franko*»«. — B»kop*»i н na vrača}«. — Urodniitvo la upravntttvo fa v
S K to a. Za Ljubljano s ро£ЦЈац)ов aa d«
daiala «m Mittl.iipaMiU^uMrtMilKU k, aa, aa i aa vaa lata ti K, aa pol lata U K, a četrt lota 6 K tO h, sa aa noaoo 1 X «0 k. - Za tuja daiala toliko voč, kolikor aaaia poŠtama. I
pottt-vroto po 11 k, «a aa и oznanilo Itaka enkrat, po 10 h, бо м dvakrat, in po 8 k, Čo so tlaka trikrat ali votkrat. — Doptal alloak it. 6, I« pioof arodnUtvo v L nadatropja, apravalit*a pa v pritličja. — Upravnlitva na} ao blagovolijo pošiljati narofiniao, roklaaaal o.
t J.
a
Harod" telefon Ät. 34.
Posamezne številke po lO h.
„Narodna tiskarna" telefon ftt. 85.

Katoliški shod na Dunaju
Naša ljuba Avstrija, ki tiči do ušes v klerikalnem blatn in katere predstavitelji se niti kibniti ne upajo, ako nimajo v to potrebnega dovoljenja klerikalne gospode, je Se vedno premalo katoliška.
Treba jo je še globlje potisniti pod klerikalno igo, da bi bila slepo orodje v rokah klerikalizma in poslušna služabnica rimske kurije. To svrho imajo takozvani katoliški shodi, ki jih leto za letom prirejajo brumni naSi klerikalci brez razlike narodnosti na Dunaju z vztrajnostjo, ki bi bila vredna boljše in plemenitejše stvari.
Proti katoliškim shodom, ki bi se bavili z zgolj verskimi zadevami in na katerih bi se razpravljalo o vprašanjih, tikajočih se zgolj notranjih institucij katoliške cerkve, bi nihče ne ogovarjal. Toda tem katoliškim shodom, ki so prišli pri nas v navado, so vera in тегеке zadeve samo pretveza strankar-*ko-političnih aspiracij, ki teže za tem, da bi pridobile klerikalst?! zopet nazaj ono moc v državi, ki jo je nekdaj imelo in ki je klerikalce usposobljevala, da to z železno pestjo pobili na tla vsako svobodno gibanje in vdušili v kali vsak svobodnejši polet človeškega duha.
Pod tem znamenjem se je v nedeljo pričel tudi letošnji katoliški shod na Dunaju.
Avstrijski episkopat s svojimi ro-bovi-dnhovniki, omejeni tercijali in ter-cijalke iz takozvanih višjih krogov in preživelo, dekadentno, napol pervezno plemstvo, to je ona kohorta, ki brusi sedaj na katoliškem shodu na Dunaju
bridke svoje meče, da navali na svobodne pridobitve, ki eo so jih izvoje-vali avstrijski narodi po stoletni težki borbi s klerikalnim pozojem. In nad to kohorto plove zli dah Jezuitov, teh zakletih sovragov vsake svobode in napredka.
Ta naval rimskih robov bi pač ne povzročal nikomur sivih las, ako bi ne našel navdušenih pospeševateljev in podpornikov Žal v onih krogih, ki imajo danes odložilni vpliv v državi v rokah. Po zaslugi dotičnih faktorjev se je klerikalcem že posrečilo, da so ustvarili v
državi svojo sovlado, katere naravnost pogubno delovanje in moreč vpliv se Že Čuti ne samo v politični upravi in v Šolstvu, marveč celo v judikaturi, s pomočjo katere se celo teptajo v državnih temeljnih zakonih zajamčene državljanske pravice.
Na letošnjem katoliškem shodu na Dunaju je bila predmet razpravam ; in ljutim napadom zlasti naša novo-i dobna šola, ki je, odkar je bila oživo-J tvorjena, najhujši trn v peti bojevitemu klerikalizmu.
Klerikalna gospoda si je pač v svesti, da vzgojuje naša šola samo! stojno misleče indnviduve krepkega značaja, ki se ne dajo vladati tako, kakor svoje dni, ko so šole skrbele samo za veronauk in učile samo slepo, pasjo pokorščino duhovščini. Omika in prossveta, samostojno mišljenje in naziranje se je jelo polagoma, a vendar nevzdržno širiti tudi med najširšimi narodnimi masami, ki so bili doslej najkrep-kejša in najzanesljivejša opora reak-cijonarstva. Že se svita v glavah tudi te dosedaj indolentne, mrtve ljudske mase. Klerikalizem Čuti, da se mu majo tla pod nogami, in ve prav dobro, da je к temu mnogo pripomogla naša novodobna šola. Zato ga navdaja besno sovraštvo do te koristne institucije, za to ji je napovedal boj na nož, borbo na življenje in smrt.
Toda na katoliškem shodu na Dunaju niso napovedali brezobzirnega boja samo novodobni Soli, marveč so započeli borbo do iztrebljenja tudi proti onim, ki oznanjajo in zagovarjajo
svobodna načela in gore za veeobČi svobodni napredek, za omiko in prosveto.
Tudi ti morajo pasti in na njihovih truplih ima zgraditi črna interna-cijonala palače svojega gospostva.
Toda to se ne bo nikdar posrečilo črnim gavranom.
Njihova pSenica je sicer sedaj v cvetju, ker jo obseva solnce naklonjenosti odločilnih državnih faktorjev in ker se ljudska masa Se ni docela zbudila iz mrtvila.
A skoro napoči dan, ko bodo na rodi vstali kot en mož, se otresli onih j črnih parasitov, ki sedaj snujejo načrte, i kako bi ljudstvo še nadalje pridržali v
sužnosti in odvisnosti, ter jih postavili pred vrata z njihovimi dosedanjimi protektorji vred.
Deželni zbori.
Gradec, 22. novembra. Včeraj ae je nadaljevala razprava o deželnem proračunu. Brez debate ae je sprejelo porodilo o deželni ženski pripravnici v Mariboru a potrebščino 30.240 K in pokritjem 10600 K, poročilo o deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru e potrebščino 78193 K in pokritjem 30476 kron. Pri točki »Dobrna« je navedel dr. Hrašovec več pritožb o slabem stanju. Vrtnar mora sam vse kopališče oskrbovati in voditi in ni čudno, da uspeh vedno nazaduje. Deželni odbor bi moral napraviti red. Tem pritožbam se je pridružil tudi dr. Dečko in zahteval zboljšanje zveze a Celjem.
Waetian je interpeliral glede rekonstrukcije medke pripravnice v Mariboru.
V današnji seji je odgovarjal namestnik na razne interpelacije, med drugimi tudi na interpelacijo poal. dr. Dečka zaradi izplačevanja državne podpore za zgradbo ceste iz L j u b n e g a v Laie. Potem ae je nadaljevala debata o deželnem proračunu Proračun iakaznje potrebščin 26,997.786 K, pokritja 15 191.847 kron. Z davki in 12 milijonskim posojilom bo tedaj pokriti 11,805 939 K. — Pri razpravi glede pokritja se je vnela dolgotrajna debata. Poslanec dr. Ploj je poudarjal, kako potrebno je saniranje deželnih financ. Dokazoval je, da bi bilo treba naložiti 20% naklado, ako si noče dežela a posojili pomagati it zadrege. Kritikoval je deželni odbor, ki ni imel poguma, da hi bil prišel sam z zahtevo po zvišanju naklade na pivo. Ta naklada pa bo zadostovala le aa eno leto, potem bo treba davkoplačevalce znova vznemirjati. Vlade ao dandanes naglušne, zato mora deželni odbor zamujeno popraviti. — Odgovarjal je poslanec dr. pl. D ersah at t a, ki je poaival dr. Ploja, naj ai da patentovati ako res pozna
sredatvo za ozdravljenju deželnih financ. — Poal. dr. Ploj je odgovarjal, da kot aaatopnik manjšine mu ni treba ai glave beliti o saniranju deželnih financ. To je atvar večine.
Deželni proračun je bil nato sprejet proti glasom Slovencev in e o c i j a 1 n i h demokratov.
Deželnim uradnikom ae je dovolilo po 200 kron draginjske do-klade.
Celovec, 22. novembra. V današnji seji se je naročalo deželnemu odboru, da naproai znova vlado, da dovoli kak prispevek iz sredstev za od ujm prizadete k proračunanim stroškom v znesku 391000 K za popravo dež. cest in mostov, ki jih je razdjala povodenj 1. 1903 — Dr. Pupovae je pri tej točki očital deželnemu zboru, da pritiska njegovo stranko ob steno, ko gre pri voiitvi v dež. odbor preko nje in da se ni pečala z vprašanjem o splošni, direktni in tajni volilni pravioi.
Poal. Grafenauer je želel zvišanje pristojbin lovskih kart.
Pri razpravi o dež. proračunu ae je izkazalo potrebščin 4 207.270 K, pokritja pa le 680.887 K, toiej primanjkljaja 3,526383 X
Poslanci Weiss, K atz, Drey-bo rat in Wies er so se pritoževali na dež. šolski svet, češ. da kateheti pri krščanskem nauku v šoli širijo alovenščino in izpodrivajo nemščino. — Poal. Grafenauer je ostro pri jemal sedanji šolski zistem splošno in posebno v jezikovnem oziru na utrakvietičnih šolah in zahteval šestletno šoloobvennost z oniigatno dveletno nedeljsko šolo. Deželni šolski nadzornik Paila je priznal, da eo na koroških šolah maraikake pomanjkljivosti in da bo treba precej »boljšati razmere.
Dunaj, 22. novembra. V današnji seji se je ekienilo, vzeti po s o jila v največjem znesku 15 mili* j on o v kron za pokritje doidaj sklenjenih železničnih stavb.
Brno, 22 novembra. Dež. zbor je tudi v drugem in tretjem branju sprejel zakonski načrt glede ureditve
rabe obeh dež. jezikov pri avtonom: nih oblastvih na Moravskem. Glavna tendenca načrta je popolnoma enaka vrednost in opravičenost obeh narodnosti v deželi.
Parlamentarne zadeve.
Lvov, 22. novembra. Danes se vrši seja parlamentarne komisije poljskega kluba, da se posvetuje o političnem položaju. Listi pozivajo ministra P i e t a k a, naj pojasni svoje posredovanje glede volilne relorme ter pravijo, da je mogoče, da bo poljski klub primoran zapustiti državni zbor, kakor leta 1873. ali pa začeti z obstrukcijo, češ, da po novem volilnem redu dobi Galicija manj mandatov ter se tudi volilni okraji nengodneje sestavijo. Poljaki zahtevajo 120, dobe pa le 90 mandatov.
Dunaj, 22. novembra. Permanentni obrtni odsek je sklican zopet na dan 27. t. m.
Vlada je že baje sestavila dogovorno z zastopniki vseh strank načrt za volilne refo rmo. Ministrstvo notranjih zadev izdeluje sedaj razdelitev. Število poslancev ostane, kakor je dosedaj, 425.
Kriza na Ogrskem.
B u d a p e š t a, 22. novembra. Bogati magnati v ogrski opoziciji nameravajo najeti veČmilijonsko posojilo, da iz dohodkov dobe odškodnino komitati, katerim je vlada odtegnila dotacijo.
Prihodnjo soboto se vrši skupna ministrska konferenca.
Srbsko posojilo.
Fielgrad, 92. novembra. Pogodba glede srbskega posojila se je včeraj V liruselju podpisala. Srbija dobi 40 milijonov v gotovini, 30 milijonov pa v opciji po 4Va%.
Napetost med Bolgarijo in Turčijo.
Sofija, 22. novembra. Napetost med Bolgarijo in Turčijo seje tako poostrila, da se je resno bati vojne. Obe armadi sta tudi že pripravljeni.
Konflikt s Turčijo.
Dunaj, 22. novembra. V diplo-matiŽnih krogih se zatrjuje, da se je
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski.
Nabral A. B.
• Dalje.)
Da pa je bila pred sto leti takratna arvežka župnija vsaj južno Sakove*) 'Saggan) in Pesnice Že res slovenska, za to nam priča kronika arvežke župnije. Ta žopnija je nastala leta 1785. Razen kat. občine „lJod goro41 (Unterberg) je spadala dotlej cela k Sv. Janžu v Sakovski dolini (St. Johann im Sag-gauthale), daleč na severu Arveža. V zgodovini št. janžke župnije «e pokaže prvikrat jezikovno vprašanje leta 1G97. Ko je namreč 31. januarja istega leta »mrl tamošnji župnik Jan. Jak. Karbič (roj. v Tolminu okoli leta 1644.) je za to župnijo prosilo šest duhovnikov, ki >o se vsi sklicevali na potrebno
*) Pravilneje je menda Sagova, ker Р»жпа narod še sedaj glagol „eagati" (platnen »»g» --- iviga.)
znanje slovenščine, in sicer: 1. T r e t j ti, k TJIrik, ki je poprej sedem let v dveh sosednjih župnijah kaplanoval, pravi v svoji prošnji: „sintemahlen der dritte Theil derPfahrr der windischen sprach kündig auf die zwei windischen Pfarren angrenzen als Leut-schach und Remschnig." — 2. Bernardin Martin, rojen Ljuto-meržan, piše v svoji prošnji: „Quod antem praesumptuosus ad Suam Celsi-tudinem confagiam, stimnlum addidit, quod in praedieta paroehia n o b i li s sit numerus eurum, qui Sclavo-nico i d i o m a t e utuntur, ego vero ambas linguas Germanicam et Sclavonieam apprime c a 1 1 e a m, sic in decarrente occa-sione provisioned Babtismos & Copula tiones, quae saepissime eveniunt tales, faciliori couatu peragere valerem." V drugi prošnji piše: „...cum ambas linguae Gerroauicam et Sclavonicam optime calleam, quae etiam in hac paroehia necessaria est, nam q u a r t a pare Sclavonico idiomate u ti-tur." (Bernardin je bil že 4 leta kap-
lan v Lučanah in je gotovo razmere prav dobro poznal.) 3. Stubner Franjo pravi v svoji prošnji „beeder sprachen khundig". — 4. Wu-r i a n (Burjan) Jan. Sebast. piše: „ . . . firma spe alor ex eo, quod ego
sclavonicam linguam calleam, cuius scientia in illa paroehia r e (j u i r i t u r, cum magna illino: pars eadem utatur, quia germanica m i g n o r a t.u — 5. Ferd. Leopold pl. Paumgart pravi: „. . . undt der erforderten w ü n d is ch en Sprach kbundig." — 6. Maurer Jan. Krištof, rodom Nemec iz Celovca pa je bil že predestiniran od škofa za Karbiče-vega naslednika, dasi ni znal slovensko. To gotovo ni bilo neznano arhidiakonu Jos. Ernest baronu Rehlingu, ki je pri pošiljatvi imenika prosilcev v Solno-grad posebno priporočal Burjana ter zraven pisal: „Guet wäre es woll, wan hierzue ein Subjectum, so windisch und tentsch khunte accomodiert würde" (1. febr. 1697). O Mauerju je pisal 9. Jan.: „Obzwar zu dieser Pfar vor allen prae(ten)dentea zu considerie-ren, were herr Maarer, weilen er aber
die wintische sprach niht k h a u, also khunte ich vor ihn ( — für ihn) nicht einraten." Haron Behling je namreč pri sosednjih župnijah poizvedoval o razmerah, in vsi so mu so mu priznali potrebo, da mora sv. janŽki župnik biti zmožen slovenskega jezika iu 15. februarja je bil imenovau — edini Nemec Maurer. Godilo se je že tedaj, kakor se dogaja glede Slovencev še dandanes.
Bila je tedaj sedanja arvežka Župnija vsaj južno Sakove in Pesnice še slovenska. — Samostojno župnijo je dobil Arvež v jožetinski dobi leta 1788. Do leta 1872. so bih vsi župniki Slovenci. Ko je bila leta 1826. Župnija razpisana, bilo je 6 prosilcev, 4 Slovenci in dva Nemca. Patron (posestnik arveške graščine grof Schimborn) je prezentiral zadnjega Nemca. Takoj je vprašal ordinarijat lučanskega dekana, ali je Župniku v ArveŽu potrebno znanje slovenskega jezika ali ne. Provizor Lešnik je odgovoril: 1.) Slovencev, ki nemški ne znajo, je v župniji 22 3. 2.) Vseh sloven-akega pouka potrebnih bo v
župniji okoli 280. 3.) Pride posebno v postu dosti Slovencev k spovedi. 4.) Slovenske sosednje župnije so preodda-ljeue, da bi od ondot bila lahka pomoč v sili. 5.) Sedanji kaplan Fabiani (Furlan^ je Nemcem in Slovencem nerazumljiv. 6.) Tudi Slovenci sosednjih nemških župnij prihajajo v Arvež k spovedi. (Potemtakem je bilo še tudi v tem Času v Št. Janžu dokaj Slovencev, ker druge nemške sosednje župnikuje na severu ni, iz-vzemši morda lvnico.) 7.) Ko bi provizor ne znal slovensko, bi nikakor ue mogel opravljati svojih dolžuosti, kar sam sprevidi, isto pa velja tudi o župniku. Končno je še pristavil da je skoraj tretjina arvežkih prebivalcev Slovencev. — Med patronatom iu ordinarijatom se je potem vnel dolgotrajni prepir, in dasiravno jc prezentizani Nemec sporočil, da se ž• uči slovensko iu se bode kmala toliko privadil, kolikor je potrebno — in to ni dosti že glede ustanovljena nemške šole — vendar je moral rezignirati in patron Slovenca prezen-
tiratL —	vDa\je prik.)