te)NAie2C/21' ŠTEVILKA25 IZDAIA UPRAVA NA' RODNEGA ELEDAIIHA VIJUBUANIUREIA OTON ŽUPANČIČ CEIMMK Spored za 26. teden Drama T°rek, g, marca — Zaprto. Sreda, 9. marca — Bajka o volku. B etrtek, 10- maica — Golgota. Po znižanih cenah. Izven. „ > 11. marca — Razvalina življenja. D °bota, 12. marca — Bajka .0 volku. C nedelja, 13. marca — Razvalina življenja. Izven. °ned., 14. marca — Bajka o volku. E Opera Torek, g. marca — Tosca. C ^ e(*a> 9. marca — Mignon. Gostovanje g. J. Betetta. D p6*rtek, 10. marca — Od bajke do bajke. A e|ek, u marca — Mignon. Gostovanje g. J. Betetta. B ota, 12. marca — Thals. E elJa, 13. marca — Mignon. A °Hed 14 r, , u,> 14. marca — Zaprto. Drama pripravlja izvirno slovensko noviteto Frana Kosca K°vi“; opera Parmovega „Zlatoroga“. Začetek ob 8. Konec ob !!• Bajka o volku Igra v treh dejanjih (štirih slikah). Spisal: FRANC MOLNAR. Prevel: O. ŠEST. Režiser: ŠEST. Dr. Kelemen . . . g. Peček. Vilma, njegova žena . . . . gna Wintrova. Jurij Szabo . g. Šest. Grofica ........ . . ga Borštnikova. Micka . . gna Gorjupova. Vilmina mati . . . . gna Rakarjeva. Gospod Fajnik . . . . g. Danilo. Poročnik Zagon . . . . g. Gaberščik. Poročnik Mikhal . . . . g. Drenovec. Plačilni natakar ..... . g. Ločnik. Prvi natakar . . . g. Rakuša. Drugi „ . . . . g. Bitenc. Tretji „ . . . g. Jerman. Četrti „ .... g. Sabelj. Pikolo . . . gna Lehmanova. Prvi lakaj * Drugi „ * Tretji „ * Četrti „ • • • • * Sobarica . . gna Gabrijevčiceva Čas sedanjost. Začetek ob 8. Konec ob 10. GOLGOTA Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. °n {^karij, prior ueinetrij, Apolonij, Severin, Hilarij, Polikarp, Kvirin Ciril, W|j, * egrin, samostanski 6etia Ljubimec Muga . e > o TJ se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki Dotfljrj3 ^avaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu tarjetn . ar^iza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod ol-s'&duj .Zetls^° obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za-sltrjje vlm, ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se ‘deta tak« da spozna Sca glumica (sopran) djem (tenor) . . . . L°tari0 (bas) . . . . ^ertes, glumec . . . • arno, cigan . . *ri(1erik, mlad ple Antonio, sluga . gna Thierryjeva. . ga Levičkova. . g. Kovač. . g. Betetto. . g. Trbuhovič. g. Zorman. . gna Vrhunceva. . g. Vovko. Meščani, kmetje, glumci in glumice, cigani. Gostje barona Rosenberga. God mič (sopran) 1 se deloma v malem mestu v Nemčiji, deloma v Italiji. Ciganski ples pleše Rut. Vavpotičeva. Plese priredil baletni mojster g. Pohan. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. ki [1(^ sostilni na dvorišču. Ljudstvo popiva. Stari pevec Lotario, 130 svetu °d kraja do kraja, zapoje otožno pesem, izrazujoč Sostojv.60^ 1)0 svoji izgubljeni hčerki. Krdelo ciganov zapleše slavnj .v- ?.a^,av°. Jarno- ciganski glavar, veli Mignon plesati „pre-Drihaia Jajpii Ples", ona pa mu kljubuje; Jamo ijli preti s palico. Laerta ‘ biljem pa jo reši. Po odhodu ciganov pride glumec s svoi svar‘l Vilijema pred Filino. pretkano koketo, ki stanuje Vlij etn lgiuma^° družbo v gostilni. Filiui pa se kmalu posreči Sr*$Čin t^arati> Pflikupljivo ga vabi, naj gre tudi on ž njo v Viije n° barona Rosenberga, kamor je vsa družba povabljena; žg(Klbn j^ubi ž injo, Mignon pripoveduje Viljemu svojo žalostno HlUgi n ai'co so i° cigani odvedli od doma in kako jo Jarno zdaj vZeti' ]3ros' Viljema, naj io vzame s seboj kot paža. Viljem sklene 110 seboj. II. Glumci so dospeli v graščino, še nocoj bo predstava ..Sen kresne noči“. Filina bo nastopila kot Titanija, L.aertes pa kot Tezej. — Filina sedi pred ogledalom in se lišpa, kar pride Viljem z Mig-non. Filina sc roga tako „čudnemn“ služabniku, zasmehuje Viljema in ga s svojo koketnostjo popolnoma očara. Oba odideta. MSgnon je ljubosumna; ker ljubi Viljema, želi biti tudi tako lepa. kakor Filina. Pri zrcalu najde lepotilo, hitro se namaže po licu in^ se sama sebi čudi, kako lepa je zdaj. Da bi bila Viljemu še bolj všeč. obleče tudi Filinino obleko, ki se nahaja v sosedni sobi. Mladi baron Friderik, ki zalezuje Filino, se priplazi skozi okno; namestil Filme pa najde tu Viljema, svojega tekmeca. Nastane prerekanje in končno dvoboj; komaj pa sta zablestela meča. že prihiti Mig' non iz sosedne sobe v Filiinini obleki, da ščiti Viljema. Friderik odide smeje se. Viljem namerava poslati Mignon k sorodnikom. kjer bi se ji dobro godilo, pri sebi je ne more več obdržati, ker je že dorasla, Mignon pa pravi, da pojde rajša zopet kot plesalka svetu, vzame slovo od Viljema in plakajoč mu pade v naročje- V tem trenotku vstopi Filina s Friderikom, vidli Mignon v objemu Viljema ter ju zasmehuje. Viljem se opraviči in zopet odide s Filino. III. Park pri graščini barona Rosenberga. Mignon blodi vsa obupana po parku; v ljubosumnosti t>rosi Boga, naj uniči to £ra' ščano z bliskom in požarom. Lotario to čuje ter zažge paviljo*1’ kjer se vrši' predstava. Filina pride po predstavi iz paviljona, vsa družba hvali njen nastop kot Titanija. Viljem išče po parku Mign°n' ko jo najde, zapazli to Filina in jej veli, naj prinese iz pavili01^ šopek cvetic, ki jih je tam pozabila. Mianon uboga, ali komai i v paviljonu, že prihiti Laertes in pove. da paviljon gori. Ker s Mignon še ni vrnila, hiti Viljem v goreči paviljon in jo prines nezavestno. t IV. Palača Cipriani ob gardskem jezeru. Viljem P^^f Mignon, ki je okrevala, v Italijo. Lotario ju spremlja. Stari sluSj Antonio pripoveduje Viljemu, da ije mlada domača hčerka P*.®. 15 imi leti utonila, oče da je odšel po svetu, mati je umrla in 2(1 je palača na prodaj. Mignon pride, gleda na krasno okolico, na jezero in se yeS®(l blagodejnega podnebja. Vse to je že nekoč videla, spominja tega in onega — vprašala bi rada, ali nikogar ni; zakliče: Lotar ■ Viljem! Viljem pride in jo strastno objame, tudi ona je srečna. . more končno objeti ljubljenega moža. I.otario pnide v dragoc obleki, v rokah skrinjico, v koji se nahaja mej dragim tudi venik. Mignon vzame molitvenik in začne moliti — kmalu pa •j’ molitvico na pamet, nakar Lotario spozna, da je Mignon njeS0 izgubljena hčerka Sperata. — 8 - Začetek ob 8. Konec okrog 10 ' Od bajke do bajke Mravljičen ples v petih dejanjih in z eno premeno. Spisal Ladislav Novak, vglasbil Oskar Nedbal. Dirigent: A. BALATKA. Režija: V. POHAN. babica. vnuka . “tožnik . j^ekletce . ara devica I. Babica pripoveduje bajke. . gna Jakhlova. Prestar . . . gna Turkova. Lajnar . . . . g. Mencin. Turist . . . . gna. Fajgelova. Postrežček . . gna Vrhunčeva. Vajenec . . II. Kraljevič začaran v povodnjaka g. Ižanc. Kraljevič . . . gna Chladkova. tr. Simončič, g. Klepec, g Ižanc, g. Drenovec, g. Parcer. vra>i .... Kra*jjčna Zlato- Povrt - ' ' ' £na Svobodova. °dni mož . gna Jezerškova. Poljski kraljevič, gna Ilaberlova Turški kraljevič, g. Simončič. Vra°ia6.IgUS-Krasotiča' III. Pogumni krojaček. gna Svobodova. Črni vitez . g. Pohan. Njegova žena gna Špirkova. Vražički g. Ižanc.’ gna Vrhunčevii. IV. Trnoljčica. Kralj,- • • • g- Drenovec. Klepetulja . ^ožic ' ' Kna Vrhunčeva. Predica . . ^aljevič ' >lla človeštvu nisem prinesel resnice. Ljudje po M()*e P° absolutnem in tiste, ki najmanj mislijo, najbolj žeja °vosti. Med politiki, ki jih poznam, ne vidim niti enega, ki bi bil zmožen dvomiti.« Anatolc France priporoča dvom, ker ga ima za vir vztrpnosti, prizanesljivosti in usmiljenja. Ne dolgo potem, ko je roman izšel, je izrazil Paul Dcsjardins mnenje, da bi »Thais« utegnila zanimati kakega skladatelja, n. Pr-Masseneta. In Massenct je ubogal ter poveril sestavo besedil* svoje opere znanemu libretistu Galletu, ki je v svoji pesnitvi moral seveda opustiti vsako filozofsko razmotrivanje. Izluščil ie iz romana le motiv o nepremagljivi in slepi sili ljubezni. Njen« žrtev postane menih Paphnucij, imenovan v operi Athanael. Prva slika nas popelje na obrežje Nila, kjer najdemo starega puščavnika Palemona sredi tovarišev pri skromni večerji. Atn** naelov stol je še prazen. Melanholična fraza v orkestru pripravlja razpoloženje. Pristopi Athanael in da duška svoji žalosti zavolJ0 razuzdane ženske z imenom Thais, ki s svojim nebrzdanim žiy* ljenjem pohujšuje aleksandrijsko ljudstvo. Pripoveduje, da jo r poznal in celo poželel v svoji mladosti, preden je postal kristjan >n menih. Sedaj bi jo želel oteti iz objema satanovega. Ko Athanael zaspi, se mu Thais v sanjah prikaže. Topla j? nasladna glasba spremlja vizijo, a brž utihne, ko se menili prebu«1-Dasi mu modri Palemon odsvetuje vmešavati sc v posvetu® stvari, odide Athanael v Aleksandrijo, da izpreobrne grešnico. Po slikoviti introdukciji nas povede pesnitev na teraso Nik*' jevega doma v Aleksandriji, Nikias je Athanaelov prijatelj iz n*.' dosti, nasladneš, epikurejee. V lahnem dialogu, ki ga spremlJ. ravno taka glasba, svetuje Nikias Athanaclu, naj ostane v hiši pri veselici, pri kateri bo sodelovala tudi Thais. S poredni nasmehom na ustnih preoblečeta lepi sužnji Krobvla in Myrtl‘ja puščavnika, o katerem pravi Nikias, tla je tako zanemarjen, skoro ni več človeku podoben. Razposajenost v glasbi narašča, K sc bliža Thais, ki jo spremlja množica čestilccv in veseljak*’'' Athanael se seznani ž njo in ji napove svoj poset. V tretji sliki smo pri Thais. Sita življenja, toda boječa starosti in smrti vprašuje svoje ogledalo, je Ii še lepa in bo ostala večno lepa. V veliki sceni, ki sledi in ki v njej že P° ct) Thais menihu, dasi mu tega še ne prizna, se odigra dvoboj 01 j anahoretom in hetero, ki zastopata dve nasprotujoči si sveto' naziranji. Ko zastor pade, godba ne utihne; polagoma izpodrl^ jj resni, religijozni mativi lascivnc melodije. Burnemu prizoru sl preprosta in v srce segajoča meditacija, ki nas obvešča, da je na-Thais notranji mir, da je rešena. V naslednji sliki pove Thais Athanaelu, da je Pr’PrilV^jo slediti mu. Nikias in njegovi prijatelji, zbrani pri orgijah. odhod kurtizane zabraniti. Da prepreči nesrečo, se zavzame . slednjič za odhajajoča in vrže denar med množico, da ocl' pozornost od njiju. V peti sliki vidimo Athanaela in Thais na potu v safnost^e kamor vodi menih spokornico. Thais je utrujena, njene krvave. Redovnice pridejo in jo odvedo v zavetišče, ki ga ne zapustila nikdar več. Navidez zadovoljen sc vrne Athanael med svoje brate. :e0 govem srcu pa je nemir. Kakor Tannhiiuser Wolframu o svj, romanju, pripoveduje Athanael Palemonu o neozdravljivi bo ' ki se je polastila njegove duše. V nemirnem, sunkovitem T st govori o Thais. Prehajajoča iz mola v dur, izzveni njegova P — 12 — v Priznanju: »Vse, kar zrem. je Thais! —■ Thais! — Thais!« V sanjah se mu prikaže najprej Thais kot kurtizana, potem kot rc* .vniea na smrtni postelji. V največji razburjenosti odhaja, da bi 10 videl še enkrat v življenju. , V zadnji sliki vidimo Thais poslavljajočo se od sveta. Pod košatim figovim drevesom so krog nje zbrane njene tovarišice. Glasba izraža izključno cerkvene molitve. »Usmili se je, o Gospod!« P°jo redovnice. Thais zre kakor zamaknjena predse, njeno obličje 'Zraža rajski mir. Ob vrtnem vhodu se prikaže Athanael. Z ble» ?.ega lica mu sije obup. Prizor spominja na svidenje Fausta in Marjetice v ječi. Thais je v smrtni ekstazi, Athanael ji govori be» ?Ctle, ki jih ona ne razume, ne more več umeti: »Laž je bilo vse, *ar sem govoril, le življeje je resnica! Reci mi, da živiš! Ne umri!« Prepozno. »Sladkost uživam nadzemske sreče« — šepeta Thais ~~ »in odpuščeni so mi moji grehi. Zdaj zrem nebo . .. Boga!« iv — 13 - O hudožestvenikih. Nahitro par neurejenih zapiskov. Astrov in Teljegin (Kačalov in Pavlov) v pijanosti. Kot da me je obsenila grozna vizija. Pošasten ples — danse macabre modernega inteligenta, pošastnejši od vseh srednjeveških mrtvaških plesov. Strahota ... Ne da ti pokoja, preganja te noč in dan in dan in noč, vriva se ti v misli, in še tedne in tedne se ti bo kradlo v sanje. — Umneg3 človeka je zajahal zloben demon in ga ponižal do zadnjeg3 s tem da mu je vzel uzdo samovlade; živega človega je p°' avtomatil in ga kreta po svoji satanski kaprici. Kod ga kreta • Po absolutnem prostoru . . . Najvišja, zagonetna sila te umetniške akcije: svet, dostopen peterim človeškim čutom, p[e' obrazi pred tvojimi očmi in ga premakne v četrto dimenzij0’ Ta soba z zaklenjeno kredenco, po kateri trka blazen p^s po taktu blazne muzike, je še tu pred menoj, a je izgubil8 vso realno bitnost; eksistira samo še kot nekak privid, ko duh sobe, ki je vstal iz groba, pošasten kakor ta dva človeka, ki plešeta po tej imaginarnosti svoj neznanski, tragično gr°' teskni ples. — Čehov sam je moral osupniti in se zgroz'! do dna duše, ko je zagledal svoj pesimizem, svoj obup I,a sodobno Rusijo tako vtelešen, in to na mestu, kamor je P°' stavil on samo kratko režijsko opazko. Baje je ta prizor prvotno zamisel Stanislavskega. Torej: koliko je tu prevzetega — v najboljšem besede — koliko lastne izvirne tvornosti? Grški kiparji s ponavljali in ponavljali do nebroja že dane in po tradidJ , posvečene tipe. Recitacije. Gospa Knipper-Čehova, bogata duša, ’ podaja svojo zrelo umetnost s plemenito pridržanostjo vna°ie izrazil. S čustveno toplino in preprostostjo ustvari okrog se intimno ovzdušje; mehko in kakor z blago pregovorljiv°s J • te vede v svet svojih globokih doživljajev. Pri njej kakor P Kačalovu ona produševljenost besede, ki živo priča, dospel umetnik do one točke, odkoder je poet izšel. ni bilo gospe Germanovi mogoče nastopiti v recitaciji, cl? e vedno kot izgubo nečesa lepega, kadar se spomnim n-l® Grušenke iz Bratov Karamazovih ali Olge iz Treh se® t Njen glas je prosojna dragocenost, vsa njena pojava l7‘ diskretne, tako diskretne duše. — - 14 — Kačalov. Antonijev govor — čudo ritma in jezikovne §lasbe. Ta skrb za besedo, ta fanatizem za polnozvočje gre Pri Kačalovu tako daleč, da je v Brutovem govoru pustil v netnar kontrast med prozo in verzom, da je izginila psihološka Brutove preproste okornosti, ki se tako razlikuje od An-°nijevega skrbno pripravljenega, s premišljeno retoriko ume-110 zaokroženega govora. Ne morem si misliti, da je Kačalov 0 Ponevedoma prezrl. Kainz je Shakespeareovo dikcijo moderniziral; dobro se spominjam njegovega Hamleta. Verze je ponekod bočil v ve-castno kipeče loke, drugod se se mu izlivali v burnih, preučujočih se kaskadah, pa zopet padali navadno, vsakdanje: r~ Kačalov ohrani nekaj klasičnega celo pri Čehovu. Poetova eseda mu je svetost, niti drobec hostije ne sme ostati ne-Vz't. S tem povzdigne tudi naturalizem do stila. /y — 15 — Cene prostorom Parter Drama Opera Sedež I. vrste . 40 K „ II. - III. vrste . . . . 26 . . . 35 . „ IV,— IX. vrste . . • 22 „ . • 30 , , X,-XIII. vrste . . ■ 18 . . . 22 . Dijaško stojišče .... 4 . . 4 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . . 130 „ . K O GO Balkonske lože za 4 osebe . 90 . . . 130 . Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 25 „ . • 30 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . 20 . . • 25 , Balkon Sedež I. vrste r O CN • 25 , „ II,—III. vrste . . . . 13 , . to o « Galerija Sedež I. vrste • 9 , . . 10 , . II.—V vrste . . . • 7 . . • 8 . Stojišče 3 , . . 3 , Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (°P® gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% P°v in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. Med predstavo vstop ni dovoljen' - 16 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. V?uClališki list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-pri 11 Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti ^elih 8 ^ru8°d, kratke članke o važnejših dramskih in opernih Ooijaln n.i'h avtorjih. Sodelujejo: Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel N>*ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, J Kraigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Župančič in dr. nsrcn učiTr.i.jsKn tiskarnh v l.juhijhmi