/7J£f I
/ ^^^ ^H JO
f/ L RT ZA SVOJ /I ]\\ NAROD \l
f/VAMERIKI. (I
»fo . - MB i jfc,.	->«3e-''	«5	/	. . ,4..-	-
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmogel	,
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IlTtJRADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)

5TEV. (NO.) 17.
■ — i t CHICAGO, ILL., SOBOTA, 24. JANUARJA —r SATURDAY, JANUARY 24, 1942
LETNIK (VOL.) LI.
1 1 - . "
ARGENTINA IN ČILE PODPIŠETE PAKT PROTI OSISCU
Vseh 21 ameriških republik «e končno zedinilo za skupen diplomatski nastop proti državam osišča. — V "Rio deklaraciji" se smatra vsa Amerika kot ena celota.
Rio de Janeiro, Brazilija. —
Po skoraj teden dni trajajočemu prizadevanju in trudu se je voditeljem na tukajšnji konferenci vseh ameriških republik zadnjo sredo končno posrečilo, da so pridobili vse dežele na obeh ameriških kontinentih za podpis izjave proti državam osi-.šča. To prizadevanje je bilo, kakor že poročano, omejeno le na dve republiki, Argentino in Cile, kajti od vseh 21. ste le ti dve bili ovira, da do soglasja ni že prej prišjo.
Da ste se ti dve deželi, zlasti Argentina, podali, je bilo treba izvršiti nekoliko izpremernb v prvotnem besedilu dokumenta, s katerim se objavlja prelom z osiščem. Vendar pa so te izpre^ membe tako neznatne, da nikakor ne kazijo slike ameriške
'TItTaTliTTOa.il'deklaracija," da dežele "ne morejo nadaljevati" diplomatskih odnošajev z osiščem, namesto prejšnjega besedila, ki je bilo toliko ostrejše, da je vsebovalo direktni prelom z osiščem. Povrhu tega pa ste si Argentina in Čile izgovorile tudi pogoj, da postane njun podpis veljaven šele, ko ga nju na kongresa potrdita, kar pa je itak samo po sebi umevno.
Sprejeta izjava, ki nosi naslov "Rio deklaracija," vsebuje štiri točke. V prvi točki se pov-darja, da ameriške republike smatrajo napad kake zunanje ;,:le na katero od njih kot napad na nje vse, na kar se v drugi točki zatrjuje, da bodo republike sodelovale med seboj v seda-r.jem napadu, dokler ta ne preneha. Tretja točka vsebuje gori omenjeno izjavo, da ameriške republike ne morejo obdržati di* plomatskih odnošajev z osiščem, in četrta točka določa, da se bodo odnosa j i z osiščem zopet upostavili le soglasno med vsemi republikami, in torej, da ne bo vsi|ka posamezna vodila tozadevnih pogajanj.
JAPONCI OJA-CILI NAPAD
Nove sile poslali na filipinski otok Luzon.
Washington, D. C — Proti ameriškim in filipinskim četam, ki branijo severni filipinski otok- Luzon, 'so Japonci vrgli npvo ogromno silo vojaško silo, kakor je vojni department objavil ta četrtek. Doslej so imeli Japonci tamkaj, kakor se računa. do 300,000 mož in s svojimi novimi djačenji zdaj daleko nadkriljujejo po številu ameriške čete. TaJco se brez prikrivanja priznava, da se za obrambne nile pj-ibližuje kritičen čas, kajti 8?e ffeSfcu^3 80 po številu sojene, koso že poldrugi mesec vf neprestanih bojih.
o-
REKORDNO VISOKI DOHODKI DEŽELE
Washington, D. C. — Skupni letni dohodki Zed. drža\»ah ■ v lanskem letu so bili višji kakor kdajkoli prej v zgodovini. Znašali so namreč nad 92 miljard dolarjev, kar pride na posamezno osebo povprečno po $693. Ti dohodki so za več kot 16 miljard višji kakor v 1940 in presegajo celo dohodke v 1929, ki so se smatrali za bajno visoke, za skoraj devet miljard. Za letošnje leto 1942 pa se pričakujejo še znatno višji skupni dohodki.
FEDERALNE ZNAMKE ZA AVTOMOBILE
Poleg državnih in mestnih icenc si morajo avtomobilisti letos nabaviti tudi posebno federalno znamko, ki jo morajo prilepiti na steklu na vidnem mestu. Čas za nakup te znamke poteče z 2. februarjem. Veljavna je do 30. junija, dobi se na federalnem davčnem uradu in stane $2.09.
OPOZARJAJO NA JAPONSKO NEVARNOST
Washington, D. C. — Besede, ki jih je izrekel te dni japonski min. predsednik Tojo pred parlamentom v Tokio, -so dosegle toliko, da so ameriško javnost opozorile na nevarnost, ki preti od zapada. Tojo se je namreč izrazil, da bo Japonska vodila tako vztrajno vojno, da bo Ameriko spravila na kolena. Neki japonski admiral pa je ob isti pk-iliki povdarjal, da zdaj japonske pomorske sile kontrolirajo že celi Pacifik od Malaje do zapadne obale Zed. držav, Amerika pa, da je doslej izgubila 75. ladij, ki so bile ali potopljene, ali poškodovane. — Odmev na te besede se je slišal zadnjo sredo v kongresu, kjer se je pov-darjalo, da se mora Amerika z vsemi silami oprijeti oboroževanja, da bo kos japonskim grožnjam. Eden senatorjev se je izrazil, da je resnica, da imajo na bojiščih na d^ljnjem vzhodu Japonci točasno nadmoč in, da bo najbrž tudi Singapor padel, vendar pa, ko se bo Amerika pripravila in oborožila, kakor ima v lilprtu, bor1 vse izgubljeno
PROSTOVOLJCEM STAV-LJAJO OVIRE
Washington, D. C. — Kakor je bilo že poročano, je naborni direktor Hershey te dni naprosil vojni in mornariški department, naj se ukine prostovoljno priglašanje v vojaško službo in naj možje čakajo, da bodo poklicani. Vojni department mu je deloma ugodil, ko je v sredo izdal odredbo, da se bodo moški v vojaških letih sprejemali kot prostovoljci le tedaj, ako pred-lože dokaz, da niso zaposleni v kaki bistveni vojni industriji. Za tiste, ki še niso v nabornih letih, ta odredba sicer ne velja, vendar pa se bo tudi pri prijavah teh oziralo na to, da ne bodo vzeti s kakega dela, kjer so potrebni.
ZAVZETJE M02AISKA PO-
ŠITEV ZA MOSKVO
Možaiskom izgubili Nemci glavno oporišče za napade na Moskvo. — Cdta Rusija se raduje nad zmago. — Naziji predelali ruske železniške proge.
KRATKE VESTI
—	Rangoon, Bu?ma. — V obrambo vzhodne meje britanske Burme je prispel pred krat kim s Kitajske oddelek vojaštva, ki je napravil 1000 milj dolgo pot peš ter prj tem nosil vso opremo ter transportiral celo topove, pri čemer imel niti tovornih živali v pomoč.
—	Havana, Kuba. — Vladni kabinet je v sredo do javil novi zakon, s katerim se postavlja Mehika v popolno vgjno stanje ter se daje vladi oblfst za kontrolo nad cenami in »lačami ter tudi nad industrijsko ter poljedelsko produkcij^.
—	Cleveland,tovarni American Sioetjand Wire Co., ki leži v prčfn^stju New-urugn TTeigms, jt \ arcuu nastala eksplozija, ki je napravila tako škodo, da se je morala tovarna začasno zapreti ter je več tisoč delavcev moralo biti poslanih domov.
. -..-o.. —
SE VEČ LADIJ SE BO ZGRADILO
Washington, D. C. — Poslanska zbornica je zadnjo sredo odobrila predlog, ki dovoljuje, da se lahko zgradi 1,799 novih bojnih ladij; vse te ladje pa bo-'o manjšega tipa. Predlog je bil poslan v senat.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA*
VESTI 0 DOMOVINI
Tiskovno poročilo poslaništva kraljevine Jugoslavije objavlja članek uglednega bostonskega lista "The Chris-~ tian Science Monitor", v katerem razlaga pisatelj, kako "osvoboditelji" monopolizirajo "Neodvisno Hrvatsko". * ' _ _
Ruske "Osvoboditelji" monopolizirajo
Moskva, Rusija. — Ruske
čete so prodrla že< več milj daleč na drugi strani mesta Mo-žaiska, s trdimi boji pridobljenega, in zdaj je njih prihodnji večji cilj mesto Smolensk. Mo-žaisk je samo na sebi dokaj neznatno mesto, vendar je njega zavzetje takega pomena, da je navdalo z veseljem celo Rusijo. Bilo je namreč tukaj glavno nemško oporišče za napade na Moskvo, in tako zdaj prestolica po skoraj treh mesecih zopet i svobodno diha.
Po zasedbi Možaiska so imeli Rusi priliko spoznati, kako točno deluje nemška vojna maši na v vseh ozirih. Kakor znano, so ruske železniške proge širše od evropejskih, toda naziji so v teh par mesecih predelali proso, da so lahko direktno
j al prav v ozadje fronte. Prebivalci pa so povedali, da je vsaka ruska družina morala oddati Nemcem po en par su"RnenegW obuvala, par roko-vic, po eno kučmo in en ovčji kožuh.
Dočim nadaljuje ruska armada z zasledovanjem umikajočih se 'Nemcev v smeri od Možaiska. da jim ne pusti časa. da bi se kje zopet tako trdno zasidrali, pa skuša istočasno stvoriti tudi velike "Mešče," da s sunkom od severa in od juga obkoli večji kompleks ozemlja, ki sega tja do Smolenska.
VEŽBANJE ZA SKRAJNI SLUČAJ
KONFERENCI BO PREDLOŽEN DALEK0SE2EN NAČRT
Washington, D. C. — Konferenca, ki se točasno vrši v brazilski prestolnici Rio de Janeiro, se bo imela baviti z še vse večjim p/ogramom kakor pa samo z dosego politične edinosti med ameriškimi republikami, ki se je pravkar dosegla. Predložen ji je bil namreč tudi neki drugi načrt, po katerem se ima ves ameriški kontinent združfti v eno gospodarsko enoto.
Kot se je v sredo izvedelo tukaj, bo ta načrt stavljen od delegacije Zed. držav in bo vseboval predloge, da se med ameriškimi ! republikami odpravijo vse carinske omejitve, dalje, da se ustanovi za vse skupen denar,
ter da se lahko pošilja delavstvo iz ene dežele v drugo, kjer bo pač potrebno. Načrt je predviden sicer samo za časa vojne, toda, ako bo sprejet, se bo brez dvoma obdržal tudi v mirni dobi, ki bo sledila.
Važna je posebno točka, po kateri bi se uvedel skupni denar za vso zapadno poloblo To pomeni, da bi se vse dežele oprijele iste denarne enote, ki bi bil najbrž dolar. Podlaga tej enoti bi bilo zlato in Zed. države bi v to svrho dale na razpolago svoje zlate zaloge, katerih imajo ogromne množine shranjenih v svojih zakladnicah pod zemljo. Načrt pa gre še dalje, namreč, da se cirkulacija tega denarja
ŽELEZNI CAM DOVOLJENO ZVIŠANJE VOZNINE
Washington, D. C. Meddržavna trgovska komisija je zadnjo sredo izdala ..železniškim družbam dovoljenje, da smejo zvišati voznijio za potniški promet za okrog 10 odstotkov. To bc zvišalo družbam letni dohodek za okrog 45 milijonov dolarjev. Zvišanje pa ne bo veljalo za vojaštvo, ki potuje na dopust, za katere bo ostala dosedanja voz-nina po en in en četrt centa za miljo. — Istočasno pa se vladne oblasti bavijo z načrtom, da se omeji za civiliste potovanje po železnicah, da bodo ti prišli v poštev le, ako vlaki ne bodo potrebovani v vojaške svrhe. Podobna odredba je že izdana za potniške aeroplane.
-o-
70,000 POSLOPIJ RAZBITIH V FRANCIJI
Bern, Švica. — Iz statistike o vojni škodi v Franciji, te dni izdani v Parizu, se razvidi, da je bilo tekom bojev na Francoskem razdejanih 70,000 poslopij, poškodovanih pa 200,000.
raztegne tudi na druge zavezniške dežele, namreč na Britanijo, Kitajsko, Rusijo, itd.
skokatoliške vere, Srbi pa vzhodno-pravoslavni Hrvati. Vsekakor, Srbi in Hrvati so si zelo podobni; oboji govore skoraj isti jezik. Tako so si podobni — in tako različni — kakor Kanadci in narod Združenih držav.
Telesno ste dve vrsti Srbov in Hrvatov. Prvi je visok, vitek okreten in žilav gorjanec, drugi pa je okrogel, dobrohoten, napreden in prikupen kmet s plodnih donavskih ravani. Večina Srbov je vitkih. Mnogi Hrvati so okrogli.
Razen tega je še srednja skupina prebivalcev "Neodvisne Hrvatske", ki ni ne srbska ne hrvatska, To so Slovani moha-medanci, ki jih ljudstvo imenuje 'Turki'. Ko je označitev razlike pri Hrvatih katolicizem in
pri, ^fc^^^^vjg^akiUžL
mohamedanci mogli biti to ali 'drugo? Srbi in Hrvati trdijo, da so oni Južni Slovani.
Tako je ''Neodvisna Hrvatska" mala država rimsko-kato-liških Južnih Slovanov — vsaj v teoriji. V resnici je samo polovica njenega prebivalstva katoličanov; prav tako je znatno manj kot polovica njenega prebivalstva Hrvatov. A ti niso hoteli in nočejo današnje vrsto nekakšne "Neodvisne Hrvatske".
Ameriški viri o dogodkih v Jugoslaviji
London, 16. decembra (UP) — Višji uradnik jugoslovanske vlade v izgnanstvu je danes izjavil, da Nemčija pomno-žuje svoje vojašnice v Srbiji, Črni gori in Bosni kot mero previdnosti, če Turčija vstopi v vojno na strani protiosiščne-ga bloka. Poroča se, da "vojska svobode" generala Draže Mihajloviča nadaljuje napade, Prav tako prihajajo poročila, da bi v Bolgariji moglo priti do uporov, če Turčija pride v vojno.
Predsednik jugoslovanske vlade general g. Dušan Simo-vič je sinoči po radiu pozval bolgarsko ljudstvo, naj se prr-druži četam generala Mihajloviča.
-o-
"ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
"Osvoboditelji" monopolizirajo "Neodvisno Hrvatsko"
Boston, (JČO) — Ugledni bostonski list "The Christian Science ^ Monitor" je priobčil sledeči članek znanega časnikarja in pisatelja g. R. H. Mark-hama:
"Hrvatski vojaki pomagajo Hitlerjevim armijam v napadu na Rusijo. Tisoč let so Hrvati bili podjarmljen narod, pa vendar sedaj nekateri med njimi pomagajo pri podjarmi je van ju drugega naroda. Hrvati so Slovani, pa vendar sedaj nekateri med njimi pomagajo Hitlerju pri njegovem prizadevanju, da uniči slovansko pleme. Hrvate so Nemci skoraj vedno izkoriščali, sada j pa nekateri med nji-mo podpirajo prizadevanje na-cijev da vnovič vzpostavijo .paartkik izkoriščanje, kakršnega svet še ni videl.
Vse to kaže, kakšna država je ta "neodvisna Hrvatska". V resnici to sploh ni država. S stališča njenih poglavarjev je "Neodvisna Hrvatska" politična naprava, ki omogoča mali skupini krutih, nesmiljenih in pokvarjenih politikov izvrševanje polne oblasti. S stališča nacijev je nov "gau" ali provinca podrejenega naroda, ki služi Nemcem. -
Za sedaj je Hitler Hrvatsko dal v najem Italiji; to bo trajalo dokler Hitler ne bo odredil drugače. Italija je Hrvatsko dala v najem krajevnim hrvatskim teroristom. Tako je "Neodvisna Hrvatska" hrvatski narod na trojen način oropala svobode; nad njim je Hitler, potem Mussolini in končno Ante Pave-lič s svojo sodrgo krutih plačancev.
Morebitni zračni napad ne bo našel mesta New Yorka nepripravljene Poleg tega, da imajo nastavljene topove, da napad odbijejo, so tamkaj tudi organizirali skupine, ki imajo nalogo, da takoj popravijo vsako ikodo. Slika kaže delavce, ki se urijo, v popravljanju vodnih cevi, ako bi te raz bila bomba.	v
9«-
Slovani so
Ko so Hrvati sedaj v tej novi "državi" pravi nacijska propaganda zanje, da so poslova njeni Nemci, a našli so tudi peščico Hrvatov odpadnikov, ki hočejo pridigati to doktrino. Taki Hrvati mislijo, da bi njihova sprememba iz Slovana v nordijskega plavolasega nadčloveka bilo isto kot spremenite v Pepel j čice v kneginjo.
V resnici so Hrvati zares Južrii Slovani. Oni so Srbi rim-
DIVJAŠKO PREGANJANJE V SLOVENIJI
Washington, D. C., 13. januarja (JČO) — Iz verodostojnih nepristranskih virov smo prejeli poročilo o strašnih pregonih, ki jih izvršujejo naciji med Slovenci v Jugoslaviji:
"Iz Slovenije poročajo, da Nemci v masah prešeljavajo slovensko prebivalstvo deloma v vzhodno Poljsko, v zadnjem času pa tudi v Nemčijo v pojeraji-ne Hannover, Saksonska in Šle-zija. Predvsem izseljujejo sedaj
prebivalstvo iz krajev vzdolž Save, posebno iz okraja Brežice. Samo iz okraja Brežice je do sedaj preseljenih v Nemčijo nad 12.000 prebivalcev. V okraju Brežice so Nemci zbrali skupaj vse otroke izpod 10 let in jih odpeljali neznanokam.
Zgodba o trpljenju slovenskega naroda je vedno strašnejSa, če ne bo kmalu pomoči, bodo Slovenci popolnoma iztrebljeni."
Sobota, 24. jaj
The first and the Oldest Slovene . Newspaper in America. Established 1891.
iMoed daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication offica:
1849 W. Cermak RcLv Chicago. Phone: CANAL 5544
Snbacriptkm: For one year
For half a year	. , .
For three months___1.75
Chicago, Canada and Europe: For one year	f7 nn
For half a year _ 3.50
For three months__2.00
Single copy	.	3c
Izpisi vainega pomen« ca hitro objavo morajo biti podani na ttredniitvo m,P°1 FT"1 dneTOm*	Het. — Za aadujo številko v tedna je čas
ao četrtka dopoldne. — Na dopiae brex podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo no vrača.
Entered as second class matttr, November 10, 1925 at the post office at Chicago. Illinois, under the Act of March 3. 1879.
Rev. K. Zakrajšek:
WOODROW WILSON VSTAJA
Usoda velikih mož je, da dobe v življenju veliko kamenja, po smrti pa velik kamen. Njih duh je prevelik, da bi ga povprečni človek dosegel s svojim vsakdanjim razumom, njih pogled gleda vsako dejanje in vsake razmere predaleč naprej v njih posledicah, zato so njihovi načrti predalekosežni, da bi jih moglo malo, navadno oko dogle-dati. Zato jih pa njihova doba ne razume in jim le prepogosto ne sledi. Ljubosumnje, strankarstvo, osebna mrž-nja, osebne koristi store pa poleg tega še svoje. Tako se narodi, mesto da bi bili veseli in hvaležni, da so dobili velike može, da bi jim sledili, še obrnejo proti njim, mečejo vanje v njih življenju kamenje. Še le ko čas in razvoj razmer pokažeta, kako so ti veliki možje imeli prav, kako narobe tisti, ki so jim nasprotovali, kako narobe je naredil narod, da jim ni sledil, jih začne svet občudovati, spoštovati in njihove načrte izvajati, ko je dostikrat prepozno.
In tak veliki mož je bil Woodrow Wilson, bivši predsednik U. S. A. med svetovno vojno št. 1.
Umrl je zlomljen na duši in telesu, zadet od kapi.
Samo on je bil zmagalec v zadnji svetovni vojni. Ni toliko zmagalo orožje, kolikor so njegove zgodovinske točke, toraj njegov veliki duh. Te točke so združile okrog njega vse svobodo in demokracijo ljubeče narode. Navdale vse z mogočno voljo zmagati in streti krivične napadalce in si rešiti svobodo in demokracijo. Navdihnile so vse milijone vojakov po frontah z nadčloveškim novim pogumom, da so se zagnali v boj kakor levi in — zmaga je bila dobljena. Vse samo na podlagi njegovega velikega duha, njegovih točk.
Nič več kaj takega, je tedaj zaklical Woodrow Wilson in z njim celi svet.
Toda kako to doseči?
Pa je njegov veliki duh rodil veliko zamisel—ligo narodov. Nismo si bratje in sestre samo kot posamezniki, temveč tudi kot narodi, kot države. Liga narodov naj združi narode v eno družino bratstva in medsebojne ljubezni.
Šel je sam v Evropo na mirovno konferenco in res dosegel ustanovitev te lige narodov.
Pa, kaj se je zgodilo med tem časom doma? Njegovi Politični nasprotniki so ravno to veliko zamisel po svoje iz-maličili, tako izmaličeno predstavili celi državni naši javnosti in tako nahujskali skoraj celi narod proti ligi, t. j. proti njemu. "Kaj nam mari Evropa?" so dejali! "Sama naj za se skrbi! Proč od lige narodov! Mi ne gremo vanjo!"
Smrtno utrujen se je vrnil po mirovni konferenci domov. Toda mesto nujno potrebnega počitka, je vspričo tega moral vzeti vlak in iti na govorniško turo po Ameriki, da narodu pove resnico, mu pojasni svojo veliko zamisel in j mu dokaže, da je liga narodov v glavnem v korist ravno i1 Ameriki. Gotovo bi bil uspel, kakor je uspel v sličnih slu- ] čajih že večkrat preje. Narod bi mu verjel in ligo sprejel. 1 Twja — prišel je samo do St. Louisa. Prevelik trud, še bolj t pa bolečina srca, ga je stri. Sredi govora ga je zadel mrt- \ voud. Padel je kot žrtva strankarskega nasprotstva. 2 j njim je pa seveda padla tudi liga narodov, ker je brez USA ( postala in morala postati samo mrtvorojeno dete.	=
Meseci, katere je preživel tako telesno zlomljen in duševno strt na postelji v trpljenju, so bili zanj grenki že radi sramote pred celim svetom, da ga je njegov lastni narod zapustil in zavrgel. Prijatelji, ki so ga obiskovali v njegovi bolezni, so vedeli povedati o velikem njegovem duševnem trpljenju, večjem kakor telesnem. In tako je umrl. . Danes pa? ~
Odličen dnevnik je zapisal besede: "Zavrgli smo Wil-sonovo ligo narodov. Nismo mu hoteli slediti v mini, kakor smo mu v vojni. Kaj imamo za to danes? Izgubili smo skoraj ves denar, ki smo ga narodom med vojno posodili in novo še večjo vojno imamo na glavi."
In prav je povedal. Danes ve celi svet, vemo vsi, da je res tako. Tudi njegovi nasprotniki, nasprotniki Hge naro-iov, morajo priznavati: Ko bi bili sledili Wilsonu v njegovi veliki zamisli in bi mu pustili, da jo izvede, kakor si jo je zamislil, pa bi danes svet ne ječal v tolikem gorju in se ne
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
tommy set out to master the weapon
WHICH WAS THE PR5ZE OF HIS VICTORY. AMD SOON HE WAS TO NEED AIL HIS SKILL
...MEANWHILE, TARZAN HAVING ESCAPED THE SAVAGES, ENCOUNTERED AN EQUALLY
DANGEROUS FOE----A
HUGE RHINOCEROS.
SNIFFING AND SNORTING, THE ARMORED BEAST BLOCKED HIS PATH /
ANO IT WA5 TARZAN'S />«NCIPLt NEV&? TO GIVE WAY TO MAN OS. BEAST.'
V tem, ko se je Tarzan Tešil in ušel divjakom, je že stal nasproti novemu sovražniku — velikanskemu rhi-kocerosU. __ _. -,?<l	> »--^»d
Bilo je pa Tarzanu glavno, da svoje poti ni prepustil nobenemu, ne človeku ne zverini!
Vohajoč in kruleč je dobro oborožena zver zaprla Tarzanu pot!
Prvi tu ruijštarejii slovenski . Ust v Ameriki. Uatuovtjan lata J391.
^	rM«n	Pono-
tfeUkojr bt dam? po prasnikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naatov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago. Tjkfon: CANAL 5544
Naročnina:
2a celo leto t*™ Za pol leta ___300
USttZJ,et*-r*--175
Z* Ckktffo, Kanado faa Evropo: Za celo leto____$7 00
Ja pol leta --_-3.50
Za četrt leta ---2.00
Poeamezne številka __ jC
Amerikanski Slovenec

AMER1KANSK1 SLOVENEC
kopal v potokih človeške krvi, bi naša država ne bila zopet v vojni. Zato vse govori samo eno: samo liga narodov, pravilno izpeljana, bo rešila svet novih katastrof, v kakor-šni smo bili med prvo in smo v sedanji svetovni vojni. Samo liga more biti podlaga trajnega svetovnega in pravičnega miru.
Ob njegovi obletnici je bilo težko njegovim nasprotnikom se udariti na prsi in priznati "mea culpa". Pa se ni dalo drugače. Potoki krvi po širnem svetu, tudi naše, kriče preveč glasno, da se ni dalo drugače, kakor priznati, pa — se tudi obrniti nazaj k Woodrowu Wilsonu, k ligi narodov.
Da, Woodrow Wilson ustaja. V življenju je dobil kamenje, sedaj bo preje ali sleje dobil velik kamen — spomenik.
NAŠA NAROČNICA IZ DRŽAVE IOWA BO NEKAJ POVEDALA . . .
^ ^	Clinton, Iowa
Spoštovano uredništvo Amer. Slov. — Naznanim, da sem prejela "Baragovo Pratiko". Prav " vesela sem je. Se vam prav le-i po zahvaljujem! — Ko sem . brala, sem se prav sladko na-smi jala.
[ Brala sem moj dopis. Se vam prav lepo zahvalim. Ste imeli veliko dela z njim. Koliko sem vam dolžna?
Brala sem v listu Amer. Slo-i venec od belokranjskega Vino-• mera. To ime mi je prav sladko. 1 Rečem samo to in na kratko, . kako je izgledal Vinomer, ko sem še jaz hodila tja, kot mlada deklica. Moj oče so imeli trtje, ali vinograd v Vinomer j i. Vinomer je bil lepa vinska gorica takrat. Kako je sedaj, mi ni . znano. Takrat je rastlo tam prav lepo, sladko in okusno grozdje. Vam lahko povem imena grozdja: okroglina, ranina, šapulina, zelenika, beli muška-tel, rdeči in črno grozdje. Od vseh teh imen se je grozdje razločilo po obliki, barvi in okusu. Kadar je bila lepa jesen, je bilo tudi vince dobro, močno j sladko, teklo je prav gladko. Ako bi ga izpili en glažek al' pa dva, vam korajžo da.
Rečem pa še to. Vinomer ni bil nikdar pod Gorjanci. Z Gorjanc, se ne more videti Vinomer, z Vinomera se ne more videti Gorjancev. Nisem toliko "gešajt", da bi vam lahko prav povedala. Na primer, kakor bi rekli: Gorjanci so proti »vzhodu, Vinomer proti zahodu. — Mogoče so vam Gorjanci znani. — Lahko da veste, da so Gorjanci meja "Belokranjske" in "Čr-nokranjske" dežele. Kadar se pride čez ^Gorjance proti Metliki, se začne Bela Krajina, kadar se pride čez Gorjance proti Novemu mestu, se začne "Črno. Kranjsko". — Vinomer je ravno na meji Vlaške dežele. < Vinomerska gorica se razteza 1 proti vasi Drašiče, Vidošiče. — -< Kolpa je dobre pol ure hoda od ' Metlike. Kolpa meji Hrvatsko i in Kranjsko deželo. Kadar je J deževje, se Kolpa razlije na 1 Kranjsko in Hrvatsko stran, in < na obeh straneh zalije travnike, i Dolgo je že od tegk, kar sem 1 te kraje videla in po teh krajih s hodila. Od leta 1889, osmega * junija, sem tukaj v Ameriki, v U Clinton, Iowa, v isti hiši kakor' s
-	sem prišla. Pretečeni teden, 16. januarja sem stara 80 let. — Naj bo Bog- tisočkrat zahvaljen za gnade, katere še imam! — Prisrčno pozdravljeni! Zbogom!
M. Tancik.
-o--
JUGOSLOVANSKI POMOŽ-1	NI ODBOR
Cleveland, O.
Predsednik John Gornik ot-] vori sejo ob pol deveti uri zve-i Čer. Pozdravi navzoče zastopni-) ke ter se jim zahvali za udeležbo. Navzočim pove, da je bil na
-	ta sestanek povabljen tudi žu-
-	pan Frank J. Lausche, ki je . častni predsednik tega odbora, , toda se radi zaposljenosti ne
>	more udeležiti, zakar prosi, da l se ga oprosti. Nato predstavi ; odbornike lokalnega odbora št.
-	2, ki so povečini glavni odbor- * 1 niki naših bratskih podpornih
i organizacij, ki tvorijo Jugoslo- i 1 vanski pomožni odbor, sloven-
>	ske sekcije, v Ameriki. Poroča, \
■	da je imel odbor že precej dela 1 , v preteklosti, ko je pomagal pri < . dveh prireditvah, ki ste bili vpri- < l zorene v , pomoč pomožnemu -» fondu. Izf*Ve nadalje, da se je <
■	z obema prireditvama doseglo i dober moralen in finančen 1 j uspeh, zakar je odbor poslal že
($1500.00 na glavnega blagajnika Leo Jurjevca v Chicagu, a doma imamo še nekaj stotakov na rokah.
Tajnik lokalnega odbora čita imena zastopnikov, ki so bili izvoljeni pri posameznih društvih. Navzočih je okoli 40 zastopnikov in zastopnic, precej se jih menda ni udeležilo radi premrzlega vremena ali pa so pozabil: na datum. Tajnik pove, da je poslal našim društvom in posameznim slovenskim skupinam 124 pisem, toda se vsi niso še odzvali.
Predsednik pozove Janka N. Rogelj a, da naj oriše delovanje lokalnega odbora JPO-SS ter razmere v domovini.
Odbornik Rogelj obrazloži po-četek in organiziranje pomožne akcije, kateri načeljuje glavni odborniki naših slovenskih bratskih organizacij v Ameriki, ki so zastopniki glavnih odborov. Izpove nadalje, da ima pomožna akcija postavno dovoljenje od državnega tajništva v Wash-ingtonu, da sme nabirati denarno pomoč za naše trpeče in ne-svobodne brate in sestre onkraj morja. Vlada v Washingtonu zahteva od tega odbora vsak mesec natančen račun glede fi-
t nančnega stanja. S tem hoče 1 t poudariti, da tu ni na mestu ni-_ kako nezaupanje ker nabrani denar je pod kontrolo glavnih odbornikov naših podpornih organizacij ter vlade Združenih držav ameriških. " » Nadalje opisuje razmere na-- ših ljudi onkraj morja. Pripo-»jveduje, da se je po najnovejših _ poročilih izvedelo, da so se morali iz zasedenih krajev na Gorenjskem in Štajerskem izseliti naj prvo vsi oni, ki so se v teh krajih naselili po prvi svetovni vojni. To so bili povečini primorski begunci, ki so iskali zavetja v Jugoslaviji. Za njimi je sledilo' izganjanje vodilne inteligence, tako da ni ostalo tam več vodilnih mož in žena. Nato se je pričelo naseljevanje Nemcev na vse večje kmetije. Nazadnje so pričeli izganjati še druge Slovence iz vseh zasedenih krajev, katere sedaj pošilja-
•	jo na Poljsko.
Končno povdarja, da je sedaj 1 Amerika v vojni, ter da bo po-" treba storiti tudi dosti za ob-
•	rambo te dežele, ki je sedaj naša domovina. Apelira na društva, da naj kupijo obrambne hranilne bonde ter po svojih močeh darujejo ameriškemu Rdečemu križu. In ko storijo to prvo dolž-
. oost, naj po danih močeh nabi-. rajo tudi denarne prispevke zs . naše nesrečne brate in sestre . onkraj morja. To nabiranje jc 1 popolnoma v soglasju z državnim departmentom v Washing
•	tonu, katero nam je izdalo orne-, njeno dovoljenje.	'
: Končno odbornik Rogelj su-l gestira navzočim, da naj stavijo i vprašanja, če jim ni vse dovolj , jasno, na katere bo radevolje . odgovarjal.
[ Predsednik Gornik se zahvali . govorniku za podani nagovor.
Nato pa se izrazi, da bo najbrže , j glavni odbor JPO-SS za nabra-. ni denar kupil obrambne bonde, tako da se bo s tem nabranim denarjem naj prvo pomagalo Ameriki pozneje pa naši stari domovini.
Za tem pokliče predsednik odbornika Matt Petrovčiča, ki v dobro zamišljenem nagovoru pojasnuje vprašanje, kako se moramo organizirati v Cleve-landu in okolici. Posebno lepe je navzočim povdaril, da naš narod v domovini ne more pričakovati pomoči od nobenega drugega kot od ameriških Slovencev. Ako ne pride od nas,-ne bo prišel od nikoder. Nadalje opiše glavni odbor pomožne organizacije, je najboljši za stopnik slovenskega naroda v Ameriki, kajti glavni odborniki so izvoljeni od demokratičnega zastopstva naših bratskih društev v Ameriki. Zato ima lahko vsak Slovenec zaupanje v to pomožno organizacijo.
Nato. priporoča, da bi se društva v Clevelandu organizirala okoli svojih domov, v katerih zborujejo. Vsak narodni dom bi bilo središče za vsa društva, ki v njem zborujejo. Priporoča, da naj društva darujejo iz svojih blagajn, kajti to je njih denar, s katerim lahko pomagajo nesrečni domovini. Pri vsakem društvu naj bi se pooblastilo enega, najbolj priporočljiv bi bil društveni tajnik, ki bi pobiral prostovoljne darove od društvenih članov. Vsak lahko dobi rezitne knjižice od lokal-noga odbora, ki so napravljene .
tako, da se ima popolno kontrolo nad sprejetim denarjem. Tako naj bi društva okoli svojih domov napravila igre, koncerte ali podobne prireditve v pomoč rojakom onstran morja. Priporočljivo bi bilo, da bi direktorji domov sodelovali s temi društvi ter jim odstopili dvorane za njih seje in prireditve}
Odbornik Petrovčič je zaključil svoj govor z apelom na vse navzoče, da naj pomagajo in organizirajo svoje postojanke okoli svojih domov ter naj pomagajo in dajo, kolikor jim je mogoče v danih razmerah.
Predsednik se zahvali govorniku za lepe besede in nasvete, ki jih je povedal navzočim.
Zastopniki poročajo, kaj so društva že napravila za svojo sedanjo domovino in kaj nameravajo napraviti tudi za pomožni odbor. Posamezni zastopniki stavijo vprašanje glede poslovanja JPO-SS. Odborniki lokalnega odbora jim odgovarjajo in pojasnjujejo, kar so zastopniki 3 zadovoljstvom vzeli v nazna-nje.
t Savi j eno je bilo tudi vprašanje, ako JPO-SS vključuje tudi naše primorske Slovence Odgovorilo se je, da JPO-SS vključuje vse Slovence in Slovenke onkraj morja, s tem so vključeni tudi primorski Slovenci. Stavljeno je bilo tudi vprašanje glede organizacije slovenskih župnij, ki je nabira-a denarne prispevke ter jih po-iljala v domovino, kot so to po-•očali časopisi. Tudi na to vprašanje so dobili 'navzoči povoljen )dgovor.
Zastopnica društva SDZ v Suclidu, Mrs. Albina Vesel, se e priglasila, da daruje lokal-emu odboru št. 2 vsoto $25.00. Predsednik se ji lepo zahvali tako velik dar.
Stavljen, podpiran in sprejet ;e bil predlog, da se sestanki Iruštvenih zastopnikov vršijo -saka dva meseca. Odbor določi )rimeren dan v mesecu marcu.
Končno - predsednik apelira la vse navzoče, da naj pomaga-
0	Ameriki v tem boju za svo->odo in demokracijo vsega sve-a, da kupijo obrambne bonde
1	darujejo Rdečemu križu. 3nak apel napravi tudi Mrs. rosepH5ne Zakrajšek, ki pobira irispevke za Ameriški rdeči o-iž.
S tem je bil večerni red končan in predsednik je zaključil :borovanje.
John Gornik, predsednik;
Janko N. Rogelj, začasni zapisnikar.
DRUŠTVO SV. GENOVEFE
ŠT. 108, KSKJ SLAVI JUBILEJ
Joliet, 111.
Društvo sv. Genovefe št. 108, KSKJ praznuje 35 letnico svoje ustanovitve in delovanja. Ob tej priliki se priredi slavnosten banket z bogatim programom. ^Banket se bo vršil v četrtek večer 29. januarja v Slovenia dvorani, na North Chicago Street. Začetek banketa je ob 6. uri zvečer.
Vljudno se vabi na udeležbo zlasti vse članice društva sv. Genovefe, potem seveda zlasti naše glavne uradnike in uradnice KSKJ., ki se bodo ravno tedaj nahajali na letnem zborovanju na glavnem uradu KSKJ. — Prav tako so vabljeni
; Dogodil I
-	I ! aid Sbrend m
; >— 1
i Milwauoani pridejo na shod
Chicago, 111. — Urednik "Ju-
-	goslov. Kurirja" v Chicagi nam i javlja, da mu javlja urednik
-	"Obzora" iz Milwaukee g. Staut,
-	da pride v nedeljo na narodni
-	shod v Chicago tudi več Mil-
-	waucanov. Med njimi bodo preč. g. Anton Schiffrer, tamošnji
-	slovenski župnik, g. in ga. , Staut, od "Obzora". Tudi iz drugih krajev se obeta več udele-
) žencev.
Smrtna nezgoda
Cleveland, O. — Ko se je oni i večer Michael Gozdanič vračal
-	z dela od 'NYC., ga je na mostu
-	NYC železnice na 152. cesti na 1 mestu do smrti ubil neki avto. i Pokojni je bil star 60 let in je
-	stanoval na E. 149th Street. Doma je bil z Reke. Zapušča so-
-	progo in dve hčeri. V Ameriko ' je prišel pred 35. leti. Pokopan * je bil iz cerkve sv. Save na ru-? sko i pokopališče v ponedeljek
-	19. januarja.
. Rojak Frank Gricar je bolan
i Milwaukee, Wis. — Rojak » Mr. Frank Gricar, R. 1. Box . 73., Cudahy, Wis., se nahaja . hudo bolan že nekaj tednov. — . Mogoče ima kateri njegovih ■ znancev priliko, da ga gre obi-1 skat, četudi je malo bolj daleč od tukaj. Gotovo mu bodo prijateljski obiski dobrodošli. _
i Želimo mu skorajšnjega ljubega zdravja! — R. D.
Rojak pokazal ljubezen do Amerike
Cleveland, O. — Kot poroča tukajšnja "Amer. Domovina", je John Intihar, bivši Cleve-landčan, ki sedaj živi v Cerknici na Notranjskem, sporočil svojemu bratu Matt Intihar ju, ki živi tukaj na Ivan- Ave., v Euclid, Ohio, na takoj kupi za $1000 obrambnih bondov z denarjem ,ki ga ima John na tukajšnji banki.
Nesreča pri delu
Pueblo, Colo. — Nesreča res nikdar ne počiva. -- Mr. Frank Košak se je pri delu v tovarni prav težko pobil, da ima vso levo nogo zmečkano in peto rim je odtrgalo. Poleg tega je dobil tudi notranje poškodbe. Težko; če bo mogel. Še kedaj delati. Zi vi na 1131 Egans. Omenjeni je naročnik Amer. Slovenca in Novega Sveta. — J. M.
Smrt ko«i
Pittsburg, Kans. — Tukaj je umrl pred kratkim rojak Jakob Baloh. Doma je bil iz Zgornjega Tuhinja pri Kamniku na Gorenjskem. Zapušča soprogo in pet sinov ter brata v Luzerne, Pa., v starem kraju pa dve sestri in več sorodnikov.
uradniki in uradnice raznih društev, kakor tudi njihovo članstvo ter prijatelji in rojaki v Jolietu, Rockdalu in drugih bližnjih naselbinah. Za vse bo izborna postrežba in zagotavljamo Vam, da vam vašo udeležbo ob enakih slučajih prav radi vrnemo.	Odbor
Sobota, 24. januarja 1942
ODBOR ZA PREPREČEVANJE STAVK
JUSTIČNI DEPARTMENT
OBJAVIL. IZVLEČEK VSEH REGULACIJ GLEDE SOVRAŽNIH INOZEMCEV
V svrho preprečevanja stavk se je sestavil nov vojni delavski odbqr, ki sestoji iz 12. članov. Med njimi so trije voditelji, ki jih kaie slika, namreč (od leve na desno): Wm. H. Davis, zastopajoč javnost; A. W. Hawkes, sestopajoč industrijo, in Matih. Wall, ki zastopa delavstvo.
ZA NAŠE GOSPODINJE
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Krompirjeva juha s testenino
Olupi in zreži na drobne kocke tri ali štiri krompirje in jih deni kuhat v dva in pol kvorta vrele slane vode. Ko je krompir že kuhan, zakuhaj še zraven iz pol pinta moke narejene krpice, rezance, polžke, nastrgano kašo ali testeni grah. Namesto tu naštete testenine lahko vzameš malo več kot četrt funta kratkih makaronov, katere pa moraš posebej skuhati, ko so kuhani vodo odce-diš in deneš samo makarone h krompirju. Deni v ponev žlico masti, v kateri zarumeni žlico moke in drobno sesekane čebule ter deni v juho, osoli če je .treba in daj na mizo.
Nadete telečje prsi z jetrnim nadevom
Tri funte telečjih prsi. — Potegni iz telečjih prai rebra, jih položi v dolgo ponev, v kateri boš pekla pfgenko in jih dobro nadrgni s soljo. Mešaj za Lri unče juhne masti, eno jajce, dve v mleku ali vodi namočeni in rahlo ožeti žemlji ali toliko kruha, malo majerona, popra, pol žlice v masti scvrte čebule, zelenega peteršilja, malo soli, pest drobtin in nekaj nad četrt funta nastrganih telečjih jetr. Ta nadev dobro zmešaj in z njim nadeni.prsa, deni jih nazaj v ponev, polij z vročo mastjo in peci približno poldrugo uro; medtem prilij malo juhe ali vode ter s tem pridno polivaj pečenko.
-o-
Pečen krompir Olupi krompir, kolikor ga potrebuješ, zreži na precej velike kose ter operi v mrzli vodi ; odlij to vodo ter krompir potresi s soljo. V prostorno ponev deni eno, Gve, ali tri žlice masti, kolikor pač imaš krompirja; in ko je mast dovolj vroča, deni vanjo nekaj rezin če-" bule, katero, ko zarumeni, vzemi ven, v ponev pa stresi krom-
NA FILIPINIH JE 70 ODSTOT KOV LJUDI KATOLIČANOV
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
HI Louis J. Zefran
I 1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
HH NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
— NajboljSi avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja — Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — CENE ZMERNE.
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, C stane samo________________________O UC
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bila izdana za štiridesetletnico "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je Spominsko knjigo od 40 letnice in se-dan jo Zlato knjigo, obe za samo_______/ %/v
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
|mr, kateremu si prej odlila vodo, ki se je natekla. Pokrij krompir in ga peci na precej vroči peči. Medtem ga večkrat prepolji, da se lepo speče in zarumeni. Ne sme ga pa biti v ponvi več, kot da se dobro pokrije dno. Pečen je v četrt ure; ko je gotov, ga daj hitro na mizo.
RAZNO
SOVRAŽNIKI MOLIJO SKUPNO
London. — Francosko ljudstvo in nemški častniki ter vojaki, so se zatekli v molitvi v {Lurd. Tako pravi Alexis Dau-i re, francoski organizator romanj, ki je sedaj v Londonu, in še c.ostavlja, da je v Lurdu gnječa, kot še nikoli. — On pravi, da je v mestu vse polno beguncev iz Belgije, Luxenburga in drugih evropskih dežel, poleg t*h pa še množice iz vseh delovj Francije, zlasti iz Alza-cije-Lorene. Hoteli so štirikrat prenapolnjeni. — Ko so nemške čete za provizijo, prvič prispele v Lurd, je bilo ljudstvo vse zbegano, kaj se je zgodilo. Tedaj so Nemci pobrali polovico krav in večino žita. — Alexis Daure, ki je služil v zadnji svetovni vojni v angleški armadi, v tej vojni pred razsulom francoske armade pa v francoski, je v londonskih krogih dobro poznan, ker je bil organizator raznih romanj v Lurd. -o-
ŠVICARSKI KATOLIČANI • POMAGAJO BEGUNCEM IN UJETNIKOM
Bern, Švica. — Švicarski katoliški misijon, ki se je posvetil pomoči vojnim žrtvam, zlasti beguncem in jetnikom v tej deželi, nadaljuje svoje karitativ-no delo za 12.000 Poljakov, kakor tudi več stotin Angležev in Belgijcev, ki so bili pridržani v Švici. V začetku je organizacija .dobila pomoč od francoskih vojakov, pa so pozneje odpotovali. — Njihovo delovanje je zlasti to, da zalagajo prizadete z molitvenimi knjižicami in drugimi verskimi stvarmi ter katoliškimi pesmami, kakor tudi z opravo, ki služi pri darovanju sv. maše. Drago važno opravilo te organizacije je, da poizveduje za pogrešanimi in izgubljenimi, v sodelovanju z Rdečim križem v Genovi. V samo enem mesecu so izmenjali 650 pisem med sorodniki okupirane Francoske in jetniki v Švici.
PREUREDITEV PREKOOCE-
' ANSKEGA PARNIKA
Eden izmed dveh javnih prostorov slovečega in razkošno opremljenega prekooceanske-ga pamika "Normandie", katerega sedaj preurejajo in mu jemljejo njegove bogate okraske, da bo tako postal pomožna ladja vojne mornarice, bodo ohranili nedotaknjenega. Ta javni prostor je kapela,..ki je posnetek katoliške kapele iz prvih časov krščanstva.
IZGLED GLEDE GUMIJA NI POVOUEN
Odkar je nastala vojna in omejila dovoz gumija iz vzhodnega indijskega otočja, je *a-stalo resno vprašanje glede gumija v deželi. Uvoz gumija iz Daljnega vzhoda in. Indije je znašal do 90% vsega gumija. Domača proizvodnja gumija, kakor tudi sintentična izdelava gumija, to je nadomestilo, se le počasi razvija in ne bo zadostilo 'zahtevam širokega, trga za gumi j v deželi. Zato zastopst v. raznih automobilskih z vez in organizacij resno apelirajo un vse lastnike automobilov naj štedijo z vožnjo in hranijo gumijaste obroče kolikor največ se da. Edino s tem se bo podaljšalo uporabo in trpežnost gumijastih obročov na automobilskih kolesih.
Kakor zdaj zgleda so bili Angleži kaj slabo pripravljeni z obrambo na Daljnem vzhodu. Ako poj de tako naprej, bodo Japonci kmalu v posesti vzhodne-
ga indijskega otočja, ki je zalagalo gumij naši deželi. Ta angleška politika je kaj čudna Anglija se nahaja že do dve kti in pol v vojni. Mobilizacijo je izvršila že davno. Ni dvoma, da mora imeti več milijonov, mož pod orožjem in vendar, kje jih drži? Razun v Libiji jih ni videti nikjer in še tam so oddelki iz drugih dominjonov. Taka si la bi morala pa vsekakor nuditi malo boljši in večji odpor, ne pa samo umikati se v vsakem boju. Slepi pa Angleži menda tudi niso, saj so videli kako so se Japonci naprej in naprej bli žali doli proti vzhodnemu indijskemu otočju in proti Avstraliji. In taka nepripravljenost. Ali se Angleži zanašajo res le na druge, da jih bodo branili in jfrm izvojevali zmago? Zakaj sami ne pokažejo kake inicijsr tive, čemu se zanašajo le na druge? Stališče Anglije je res čudno in naravnost nerazumlji vo.	t
■
ZNANSTVENIK NAPOVEDUJE , POTRES NA JAPONSKEM
Znani znanstvenik Dr. Land-sberg, ki se bavi na chicaški univerzi z vedo o potresih in sličnih naravnih pojavih, napoveduje, da se bodo v bližnji bodočnosti pojavili na Japonskerr hudi potresi. On pravi, da Japonska sedi na velikanskem sodu smodnika, to je na vulka-ničnih krajih kjer neprestano povzročajo potresi nemire in veliko škodo. Nad 400 raznih potresov zaznamujejo na Japonskem vsako leto. Japonski otoki "so™v tem ozlru najbolj aktivni, kar se tiče potresov, stresi j a-jev itd. Dosedanja zgodovina kaže, da se ha tem otočju pojavijo vsakih 20 do 30 let potresi v večjem obsegu. Zadnji hujši potres, ki je zadel Tokio je bil leta 1923. Na podlagi tega dopoveduje omenjeni znanstvenik, je skoro sigurno pričakovati, da se pojavi silnejši potres v kratkem, ali vsaj kmalu po letu 1943.
Veliki potres leta 1923 je pokončal več, kakor 100,000 ljudi na Japonskem in je pevzročil
velikansko materialno škodo. Veliko industrije je bilo uničene in mnogo drugega. Japonska je po zadnjem potresu zanemarjala gradnjo, ki bi bila zavarovana proti potresu ali. vsaj nekoliko vzdržna. Posvečala je vso pozornost le oboroževanju. Zato, če pride do potresa, bo škoda toliko večja.
Dr. Landsberg pravi, tak potres, če pride bo Japonski napravil mnogo več škode, kakor pa vsi bombniki v enem letu. Tak potres bi naravnost omejil japonsko vojskovanje. Japonci se silno trudijo, da bi mogli' potresne sunke v naprej spoznati, da bi narod očuvali pred uničenjem, toda to se je pokazalo dosedaj za nemogoče. Ta naravni zmaj, vulkani pod zemljo glodajo po svoje notranjost in jo polnijo s plini, ki povzroče eksplozije in potrese nepričakovano, kadar se kdo najmanj nadeja. Ako se to dogodi med to vojno, bi tako razdejanje odprlo široka vrata zaveznikom za akcijo proti japonskemu otočju.
Novinarski urad narodnega katoliškega dobrodelja v Wash-ingtonu objavlja vest, da je med 12 in pol milijoni ljudi na filipinskih otokih do 70 odstotkov katoličanov, ostali so v večini Mohamedani in nekaj malega spadajo k raznim paganskim skupinam raznih rodov po otočju.
Katoliška čerkev je organizirana v dveh provincijah pod vodstvom nadkofije v Manili in nadškof i je na Cebu, v katerih je dvanajst škofij in tri apostolske prefekture. V Manili je tudi apostolski delegat.
Luč sv. vere so prinesli Fili-pincem auguštinski redovniki, za njimi frančiškani in domini-kani ki so s svojim misijonstvom prinesli filipinskim rodovom z lučjo vere tudi omiko in civilizacijo, v kolikor so tamošnji rodovi sprejemali.
Ko so se španski duhovniki s Španci po porazu v vojni leta 1898•umaknili, je katoličanstvo nekaj časa trpelo, a ne dolgo, ker je k mala prišla pomoč od drugod in katoličanstvo se je zopet začel« jačiti. Najbolj pa 'j« seveda k temu pripomogla domača duhovščina, ki se je s
pomočjo od zunaj načela vzgajati. Tekom zadnj ih 40 let se je pokazal velik uspeh na polju katoliške cerkve na Filipinih. Zdaj je že sedem škofov, ki so domačini Filipinci. Je pa še vedno pomanjkanje domačih duhovnikov, zlasti misijonar j ev, ki bi se hoteli žrtvovati za misij on-stvo med onimi rodovi, ki so še paganski.
Kako bo z verskim življenjem zdaj po onih krajih, katere zasedajo Japonci je težko še na povedovati. Ali kolikor se da sklepati in pa pričakovati po tem, kakor Japonci ravnajo s katoličani in misijonarji po onih krajih, ki so jih zasedli na Kitajskem, ni pričakovati prevelike naklonjenosti od japonskih oblasti. Vse prej, kakor to. Sicer pa pričakujejo da je japonski uspeh na Filipinih le začasen, dokler ne pride do končnega preobrata v Evropi, ko bo začela padati fronta osišča. Kadar pride to, ne bo dolgo vzdržala japonska fronta na Daljnjem vzhodu.
-o-
Širite in priporočajte list ' 'Amerikanski Slovenec I*
Kako skrbimo za galoše
Narodno obrambni' program potrebuje mnogo izdelkov, in med temi so tudi izdelki iz gumija ali "rubber". Čedalje manj gumijastih izdelkov bo na trgu vse dokler bo trajala vojna vihra. In med gumnaste izdelke spadajo tudi galoše. Sicer dosedaj še ni nikakega primanjkljaja galošev, vedno se še lahko kupijo, vendar je dobro, da znamo ceniti njihovo vrednost, zlasti da jih znamo negovati, da nam čim del j časa zdržijo. Čeprav galose niso u-mazane, jih je treba snažiti. Namazati jih moramo s posebno mažo za galoše, katera se dobi v drogeriji, ali pa z belo mastno mažo za čevlje. Če so pa galoši umazani, jih najprej obrišemo z vlažno krpo; ko so suhi, jih dobro obrišemo s suho krpo in jih namažemo. Ko so namazani, jih še ne obdrgnemo do svetlega, ampak naj ostanejo le namazani, dokler jih ne obujemo. Šele tik pred obu-tjem, jih usvetimo. — V galose denemo vedno strkljan časopisni papir, da ostanejo lepo napete. Nikdar ne pustimo v ga-lošah čevljev, čeprav jih z ga-lošami vred szeujemo! Galoše tudi ne smejo biti nikdar blizu kake kurjave, ali peči in tudi ne na soncu. Tega galoše ne prenesejo, postanejo slepe in prehitro izgube trpežnost. Najtemnejši prostor v stanovanju je pravšen zanje in za njih čim daljše življenje. — Pomislimo tudi na to, da je treba galoše tudi znotraj snažiti! V ta namen vzamemo krpico z jesiho-vo vodo in obdrgnemo galoše od znotraj, a potem jih vsaj en dan ne obujemo. Preden pošljemo galoše v "poletno spanje", jih moramo osnažiti,. kot smo zgoraj navedli in jih nato zavijemo v svileni papir ter jih položimo v najtemnejši kot omare. Ko se bo spet začela zima, bomo z zadovoljstvom opazili, da so galoše še povsem uporabne.
MaU junak, ki ga kaie »lika, je David J. Jame«, kalerega je neka filmska družba najela kol igralca. Pogodba se glasi za 21 lat isi dečka vidimo ko s prslnim odliskom "podpisuje" pogodbo.
POSTAL FILMSKI IGRALEC
(Dalje)
Sovražni inozemec sme pri zaslišanju biti v spremstvu člana družine ali prijatelja, ne pa odvetnika. Razlog zato je, kakor se razlaga, ta, da zaslišalni svet ni nikako sodišče; ni nikake ustavne obveze za Združene države, da bi poskrbelo za legalni priziv proti aretaciji sovražnega inozemca za časa vojne in postopanje pred zaslišalnim sve tom je le uvedeno zavoljo demokratičnih načel. Osebe, privedene pred tak svet, bodo po splošnem pravilu smele same obraz-loževati, zakaj bi morale biti spuščene na svobodo, in predložiti priče in zaprisežene izjave glede svojega značaja. Ak6 bo potrebno, bo Priseljeniški in naturalizacij ski urad priskrbel tolmača.
Zaslišalni svet bo odpošiljal svoja priporočila Generalnemu pravdniku, ki izreče končno določbo, kaj se naj stori z dotičnim sovražnim inozemcem. Svet more priporočati nepogojno izpustitev na svobodo ali na parolo ali pa internacijo do konca vojne. Oni, postavljeni na parolo, morejo biti izpuščeni z jamstvom ali brez njega, ali se bo zahtevalo, da se redno prijavljajo priseljeniški in naturalizacijski oblasti in da se ravnajo po gotovih drugih pogojih, ki utegnejo biti postavljeni. Osebe v zaporu smejo pošiljati in dobivati pisma, sprejemati obisk sorodnikov in prijateljev, opravljati svoje potrebne posla in rabiti telefon.
"Sovražni inozemci bodo pri-^ držani le tedaj, ako se njihova konfinacija smatra za potrebno za mir in varnost te dežele, je generalni pravdnik razložil. "Le ako je tehten razlog bojazni za notranjo varnost dežele, bo sovražni inozemec interniran za dobo vojne."
Vsi sovražni inozemci — to so vsi državljani Nemčije, Italije in Japana sedaj živeči v Združenih državah — morajo u-bogati nekoliko regulacij, da se izognejo aretaciji. Te so v kratkem sledeče:
1.	Ne smejo vstopiti v zono Panamskega kanala niti ne smejo biti tam.
2.	Ne smejo vstopiti v nikak
del kontinentalnih Zdr. držav oziroma njih posestev in teritorijev niti iti ven iz njega razun pod takimi regulacijami, ki u-tegnejo biti odrejene. Lokalni urad priseljeniške in naturali-zacijske službe bo dajal vedeti, kakšne so te regulacije.
3.	Sovražni inozemci ne smejo imeti v svoji posesti oziroma «v svoji hiši ali poslovnem pro-Istoru nikakega izmed sledečih Jpredmetov: strelno orožje; orožje ali orodje za vojno ali sestavino istega; strelivo; bombe; za sprejemanje na kratkih valovih (uradno označene kot "vsak aparat, ki je v stanu prejemati signale, poslanice ali vesti vsake narave, ki se razpošiljajo potom frekvence od 1,750 kiloci-klov ali več ali frekvence od 540 kilociklov ali manj); odpošiljal-ne radio aparate (uradno označene kot "vsak aparat, ki je v stanu odpošiljati ali preposiljati radio signale, vesti ali poslanice katerekoli vrste"); tajne brzojavne znake in cifre; fotogra-fične aparate; papirje, dokumente ali knjige, v katerih u-tegne biti nevidljivo pisanje; fotografe, orise, slike, črteže, mape in grafična predstavljanja katerekoli vojaške ali mornariške instalacije ali opreme, vojnega orodja, stroja ali stvari, rabljene ali ki bi se rabila v bojnih opremah vojske ali mornarice Združenih držav ali pa kake vojaške oziroma mornariške postojanke, tabora ali postaje.
Ta odločba je bila nedavno razširjena, da se zahteva od sovražnih inozemcev, naj predajo lokalni policiji vsa strelna orožja, kratkovalne prejemne radio aparate, odpošiljalne aparate, fotografične aparate ne dalje kot dne 5. januarja.
4.	Sovražni inozemci se ne smejo *r>ziti po aeroplanih brez dovoljenja generalnega pravd-nika.
(Konec prihodnjič)
--o . .. ■
■— Ko se'lamo k zajutreku, kosilu ali večerji, naj nam stopijo pred oci ubogi reveži v stari domovini. Bog ve, ali imajo oni, kako skorjico kruha, da bi jo zavzili? Pomagajmo jim, zbirajmo za nje prispevke!
AMERIKANSKI SLOVENEC *
Stran S
Sobota, 24. januarja 1042
150 POROČNIH PRSTANOV ZA KELIH
kNew Orleans. — Sto petdeset poročnih prstanov je bilo med drugo darovano zlatnino, katera je bila pretopljena v 36 unč čistega zlata, za kelih in pateno, ki sta bila darovana cerkvi sv. Avguština ob njeni stoletnici.
o-
ČE JE ČLOVEK RAZTRESEN
Prof. Galetti iz Gottingena je veljal za enega najbolj raztresenih učenjakov svojega Časa. Nekaga dne ga je znanec povabil na kosilo k sebi. Galle-ti je sedel k mizi in se je za-rMslil v znanstveni problem, ki ga je bil pravkar obravnaval z gostiteljem. Med tem so prinesli juho na mizo. Pokusil jo je, pa se mu ni zdela preveč okusna. Obrnil se je h gostitelju in dejal:- "Oprostite,
da je juha tako slaba. Moja žena je bolna, a služkinja kuha slabo."
-o-
FRANCIJA DALA DEVET MILIJONOV ZA MISIJONE
Lyon. — Nekako tretjina misijonarjev na svetu je Francozov. Nedavno je Družba za razširjanje vere izdala svoje poročilo, da je bilo v tej, od vojne tako prizadeti deželi v letu 1940 nabranega denarja nad devet milijonov frankov. Ta svota seveda nikakor ne zadostuje za vse katoliške misijone v pokrajinah k! spadajo pod fi-ancosko oblast, kajti svota, ki se jo rabi - za francoske in druge misijone, je dvakrat tolikšna, kakor omenjeni dar iz Francije. Vsekako je pa, če premislimo na vojno okupacijo Francije, ta dar, naravnost ne-mavaden. -
SAMOSTANSKI LOVEC
LUDVIK GANGHOFER
J. M. Trunk
Pravijo, d« se mora poraziti "hitlerizem". Pravilno. Ali ne tudi "japonizem"? Oba sta si podobna ko jajce jajcu. Nista morda le politična prikazen, oba označujeta pravo "religijo". To-jo, ki je zdaj Japonska, je že drugokrat "poromal" v svetišče sončne boginje Amaterasue. Povprečni Japonec smatra japonskega cesarja za potomca te boginje. Ali se smatra tudi cesar sam? Videl sem kritiko japonskega šintoizma. Izobražen Japonec dobro ve, da je Amate-rasu le bajka, pa se drži šintoizma. Vsak razsoden človek bo to imenoval hinavščino. V cvetu pa je, da bi namen posvečal sredstva. Navaden Japonec se strastno drži te "vere", in če pade v borbi, upa, da postane sam neko božanstvo. To je sila, nečedna sila pa je. _
Slično je tudi pri hitlerizmu. Sam Hitler je te dni izjavil, da ga sili neka "božanska misel", da prevzame med Nemci vse. To bi bila le sila nekih nordijskih bogov. Tudi to je bajka, ampak nemški nazij se je drži enako strastno, kako naj se te sile-porazijo, ker se morajo poraziti, če naj pride do miru? Morda z boljševiškim nihiliz-mom? To bi bila pot, če ni Boga, če je nihilizem pravilen. Ampak tudi nihilizem je le — bajka, ker tajenje Boga ne zbi-je raz nebes. Do resnice, da je Bog, je pa dolga pot, ker krogi ki bi bili v prvi vrsti poklicani za to pot, so pri hitlerizmu in japonizmu. Še vse drugih porazov bo treba, preden bo vse poraženo.
silijo čez ogrjo in v gobec volka, se jih mora zastražiti z dvojno ograjo in jim postaviti ostrega čuvaja. Ali razumete? Bistre glave med Slovani ali vsaj bistre glave za Slovane morajo te Slovane ograditi s plotom političnih mej da grabežljivi vokovi ne morejo preskočiti tega pota, in plot mora biti tudi za Slovane same, da ne bodo mogli čez ta plot, ker Slovani so kakor otroci, ki silijo sami čez ta plot.
Morda se uravna nekaj, le Slavi j a je danes še predmet za-smeha in znak neke duševne omejenosti med Slovani samimi.
Goričanke so -bile skupaj, ampak vse — Italijanke, in ne-bene Italijanke med njimi. Otročarija.
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca1' in jim ga priporočite, da s* nanj na* roce!
NE OSTANITE BREZ
"Baragove Pratike"
ZA LETO 1942.
t
Pratika je zanimiva in gre hitro se ne bc v prihodnjih par dnevih pomujal, bo najbrže
ostal brez nje. Pratika stane samo:
\
30 centov
kai je poslati v gotovini, Money Ordru, ali pa v znamkah po 3c. na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
NAZNANILO IN PRI POČILO
Vsem našim naročnikom na Chisholmu, Minn, sporočamo, da je sprejel zastopništvo za nase ste "Amer. Slovenec" in "Novi Svet" Mr. Joseph Gazvoda, ki je pooblaščen, da sprejema naročnine za omenjeni list, za oglase in vse drugo, kar v zvezi z našim podjetjem. Vsem našim naročnikom in vsem Slovencem rojakom ga najtopleje priporočamo, da mu gredo na roke in mu pomagajo širiti v naselbini in okolici naše liste.
Uprava "Am. Slovenca" in "Novega Sveta".
Nekaj Gorinčank je prišlo skupaj tu v Ameriki. Vse so bile po narodnosti Slovenke, nobena pristna Italijanka. Narodna pripadnost ali vsaj neka polzavest slovenske narave še ni popolnoma izginila, ampak govorica je bila — Dantejeva, ne Levstikova. Vidi se sad zadnjih 20 let. Moderna sredstva raznarodovanja so potom šol tudi — blicasta. In pri tem je slovensko ali slovansko šle varstvo ostalo staro: komaj prestopi domači prag, že ne pozna doma, in vse tuje mu je domače, domače pa naravnost mrzi. Za mnoge ljudi morajo drugi ^nisli-ti, ne radi drugih, ampak radi samih sebe. Ako ovce z vso silo
* Listen to >
PALANDECH'S RADIO BROADCAST
Featuring a»Program of .
YUGOSLAV FOLK MUSIC
Every Saturday, 1 to 2 P.M. STATION WHIP
1520 kilocycles (Top of Hie Dial)
IZREDNA^RIUK^
f	I
za ljubitelje lepega poveštnega berila se nudi samo za j nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
_i-
'Ena božjih Cvetk'
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen Čas na razprodaji samo ♦
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
DR. H. M. LANCASTER
Dentist
2159 West Cermak Rd.
(ogel Leavitt St.)
Telefon Canal 3817 CHICAGO, ILL.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycles.
8 knjig za polovično ceno
Imamo na roki kakih 50 izvodov vsake spodaj navedene knjige, katere objavljamo v razprodajo, dokler bodo na roki.
Letos, ko ne bo Mohorjevih knjig iz domovine, imajo ljubitelji lepega berila lepo priliko, da si naroče te knjige, ki jih tu* objavljamo za polovično ceno. Te knjige so:
"MALI ANGLEŠKI WEBSTERJEV BESEDNJAK", ki
ga uporabljajo v osnovni goli_____________________________________ 30c
"CELJE", zanimiv opis mesta Celja in njega okolice............... 40c
'NA NOGE V SVETI BOJ", zanimiva knjiga, ki jo je spisal pok. škof Jeglič--------------------------------------------30c
"OB SREBRNEM STUDENC-J" (zanimiva povest) __________ 50c
"OČE BUDI TVOJA VOLJA" (Povest iz Istre)___________50c
"TARZANOV POVRATEK" (v sliki in povesti 2. knjiga)_. 45c
"OD SRCA DO SRCA" (L in 2. zvezek) preje_______________50c
"ZA DOMAČIM1 OGNJIŠČEM" (povest) ____________________25c
Prodajna vrednost____________$3.20
NA PRDDAJ
je zidana hiša s 6 stanovanji po
4 sobe. Dva velika podstreška (attics) lepo dvorišče zadaj. Rent nosi od $70. do $75. mesečno. Nahaja se na 1831 W. 21st Place. Proda se za jako zmerno ceno. Vprašajte pri: Mrs. Jos. Wolf; 1837 West 21st Place, Chicago, 111.
i DR.JOHN J. SMETANA |
|	OPTOMETRIST	J
| Pregleduje oči in predpisuje očala J 23 LET IZKUŠNJE 1801 So. Ashland Avenue |	Tel. Canal 0523
| Uradne ure: vsak dan od 9 J ► zjutraj" do 8:30 zvečer. ■*■■-■— — — — — ■*■-•-'■-——■*•-'———^aa a o^J
TA NOVI SLOVAR
ima posebno poglavlje o ameriški angleščini. Slovar je priredil in sestavil znani profesor J. Mulaček, ki je bival več let v Ameriki. — Knjiga ima 295 strani.
CENA: Trdovezan v platno—.$] .50
Zelo praktična knjiga. Žepne Broširan mehko.........$ |
oblike.
NaroČila s potrebnim zneskom je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
S prijateljem po svetu
Učbenik
Angleškega
jezika
Vsebuje SLOVNICO in kratek SLOVAR.
Zdaj dobite te knjige, dokler zaloga ne poide za—-SAMO-
Dober zanimiv list, ki daje pouk, je najboljši človekov prijatelj. Do* Ler list bogati človekovo znanje. Dober zanimiv list dela vam tovarištvo ob dolgih zimskih večerih. Tak list bote imeli, če si naročite družinski mesečnik
NOVI SVET 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois;
-..... , i t
STANE LETNO SAMO $2.00 — NAROČITE SI GA SE DANES!
Naročila-je poslati na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Rd.	Chicago, Illinois
In tako je imel spet trd dan za sabo. Na poti proti svoji koči se ga je polastila huda utrujenost; saj v vsem tem besnem viharju, v vsem snegu in prelivajočih se vodah ni bilo mogoče govoriti o redni hoji, ki jo je bil izvršil, temveč samo o boju za vsak korak. Pač se je že mračilo, a dokler je le še iskrica svetlobe ožarjala pobočja, ni smel misliti, da bi se vračal domov. Na visokem ki nu, na katerega se je pravkar vzpenjal, je kanil počakati noči.
Ko je stopil na vrh, je obstal pred mogočnim znamenjem, ostro se odbijajočim od rdečkastega večernega neba; nad slemenom križa se je bočila strešica, v obeh prečnicah sta tičala žeblja, a manjkala je podoba križanega Zveličarja; pobožni plapsarci so jo bili pač v pozni jeseni vzeli s križa, da je ne bi poškodovala zima, snežni zameti in plazovi.
Hajmo je snel kapo in malo pomolil. Nato se je spustil ob znamenju na tla, se naslonil na sleme, del roke križema za glavo in se ozrl naokoli, tiho in s trudnimi očmi, ki so že hrepenele j5o spanju. V kratkih sunkih, sedaj tise, nato spet z večjo močjo, je hrumel jug Čez njega.
Za njim se je navzgor' proti strmim kamnitim stenam razprostiral večstole- ' ten, od viharjev in plazov močno razred- j cen macesnov gozd, kateremu je dal ime križ, rekli So mu Križe v je. Preneko jutro ' se je bil Hajmo že vzpel v ta gozd, da bi ujel na uho prvo petje divjega petelina. Toda ponosnemu samotarskemu ptiču so se zdela pomladna jutra pač še premrzla, da bi že začenjal oznanjati svojo vročo ljubezen. Na levo od križa se je odpirala prostrana Peščena draga, na drugi strani je v senci nekaj smrek stala lovčeva koča, poleg nje pa večja iz brun spahnjena hiša, v kateri sta prenočevala gospod Henrik in samostanski xa}pet, kadar sta prišla na lov. Pod drago se je pričenjal mogočni gorski gozd, ki je obdajal sedaj že popolnoma kopne planinske pašnike in se nižal proti dolini, kjer je počivalo jezero. 1; : ,
S kraja kjer je sedel, Hajmo ni mogel videti je'/ xi"i, tudi ne \ prostranih samostanskih polj v dolini/ Napoti so mu bili niže ležeči gorski grebeni, ki so mu ovirali razgled v nižavo. Toda daleč okoli njega se mu je v siliti razprostranjenosti nudila slika neizrekljive lepoto. V žarnordečih pramenih zahajajočega sonca so kipeli mogočni snežniki nad temno morje gozdov : na levi divje Ture, oba roglja silnega Vacmana in vrhovi Vacmanovih otrok, na desni ponosni, brezpotni Gel, v daljavi so se v modrikasti zameglenosti dvigale pod zlatožareče večerno nebo ostrozobe La-tenske stene ter oblaste gmote Untersber-ga. Četudi je bučal jug po vsem ozračju, vendar ni pomladno jasnega neba temnil niti oblaček, okoli gorskih vrhov se ni vlačila nobena meglica in nižji svet ie bil brez hlapa in pare.
Hajmo je dihal globoko, da so se mu dvigale prsi; tiho je gledal v daljavo in sredi viharja in vetra napol zadremal in zasanjal. Potem se je iznenada prebudil in osupel planil kvišku, prevzet od skoro-da babjega strahu.
Mlado dekle ie stalo pred njim in ga opazovalo z velikimi, začudenimi očmi.
Slišal ni bil njenih bližajočih se kora-. kov, ni je bil videl, kdaj se je po javila na vrhu, mahoma je stala pred njim, kakor bi bila stopila iz oblakov. In po svoji vitki, drobni rasti, z bledim nežnim obrazkom in globokimi, zagonetnimi očmi ter
črnimi prameni razpuščenih las, v tankem rdečem krilcu, v katerega se je zaganjal vihar, se je res dala primejati onim vilam, ld domujejo v gorskih globinah in prihajajo včasih na svetlo, da osrečijo kakega zemljana s svojimi darovi.
In navrh vsega je nosila še košarico na svoji majhni roki! Kaj neki je bilo v tej košarici? Iskreči se dragulji, biseri, žlahtno kamenje?
Hajmo je čutil, da ga je stresla lahna zona. Nato se je pa moral nasmehniti, zakaj dekletova okorna* obutev in siromašna obleka je bila zares prav malo vi-linska. Hajmo je vstal. ' "Dekle! Cesa iščeš tu?"
Molčala je in ga gledala še vedno napol plašno, napol zaupljivo.
"Dekle! Spregovori vendar! Od kod prihajaš?"
"Od tam!" je rekla tiho in mehko ter pokazala na strmo snežno pobočje, ki se je vleklo nad Križevjem visoko navzgor proti golim kipečim stenam.
"Od tam?" je ponovil Hajmo in bežno pogledal drobno dekliško postavo. Tam gori se je težko hodilo in je bilo nevarno. Samo ena napačna, negotova stopinja na snegu, ki sta ga snežnictl/in jug gladko iz-prala, in šlo bi doli po strmini v divjem zaletu. Kam? Krvava slika, ki je vstala pred Hajmovimi očmi ob tem nemem vprašanju, mu je vzbudila v prsih čudno tesnoben občutek, in sunkoma je rekel: "Dekle! To je bila nevarna pot! Vesela bodi, da si se srečno vrnila."
Stresla je z glavico in se zasmejala — ! zvonek smeh otroka.
"In kaj si gori iskala?"
"Telohe," je rekla in privzdignila poprov na košarici, napolnjeni do polovice z onimi nežnimi, belimi cveti, ki so tako lepi pa tudi tako mrzli ko zimsko jutro, ^a-to je deklica smehljaje se spet pogleAala lovca. "Je bil res pravi križ. Že od jutra sem na nogah in sem vendar nabrala le toliko cvetlic, da jih bo komaj dovolj za majhen venček. Pozno je že, zvečine so stebla že odevetela."
"In za koga so cvetlice?"
"Za božji grob našega ljubega Gospoda. Pojutrišnjem je veliki petek." Za trenutek sta pomolčala. Hajmo se je ozrl na prazno znamenje; nato je pogledal spet dekletu v oči in vprašal:
"Kako ti je pa ime?"
"Gitka!" CBrigita) In ti, kdo si ti?"
"Samostanski lovec!"
"Novi?" - -
"Novi! In kje si doma, dekle?" r "Doli v Podkloštru."
Hajmo se je prestrašil. "Dekle! Kako pa misliš priti domov? In še danes? To je pot, ki je tvoje noge ne prehodijo v petih urah. In noč bo temna."
"Vem za stan pol urice od tod, tam bom prenočila,"
"Zeblo te bo! Noči so mrzle."
"Zeblo?" se je zasmejala. "Seno greje!"
Naravnala se je za odhod; a preden je odšla, je vzela še hitro nekaj telohov iz košarice in jih zataknila za oba žeblja, ki sta tičala v slemenu križa. Nato je nemo po-kimala lovcu v pozdrav, si ujela z roko vihrajoče lase, jih ovila okoli vratu in stekla. Nekaj korakov samo in potopila se je v globel.
(Dalje prih.)
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na~ roče!