GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO CENA 8.000 DIN — LETO XLII — *t. 74 Kranj, torek, 26. septembraT989 • hite so*" dn° te^o^»»0•••, /O ljubljanska banka GORENJCin FORMUL^??) BANKA PRIHRANKA V Cas po evropsko Nekaj let je mimo, odkar smo tudi v Jugoslaviji sledili duhu Evrope glede menjave zimskega in letnega časa. Tedaj je nastala tudi pobuda o ustrezni prilagoditvi delovnika, ki se je premaknil za uro. Toda zamisel je bila kratkega daha, saj so odgovorni doumeli, da delovni Čas ni zgolj stvar delovnih kolektivov. Najsi so bile nove delovne ure se bolj storilnostne, najsi so še bolj zajezile popoldanski »fuš«, od katerega živi večji del vrlih Slovencev, ob drugačnem delavniku je bilo treba misliti tudi na nov urnik prevozov, družbene prehrane, vrtcev, šol, trgovin, storitvenih dejavnosti... In ker v družbi 2 za uro premaknjenem delavniku vse to ni funkcioniralo, kot bi bilo treba, se je vse vrnilo na staro. Ta poskus je bil rezultat pobude »od zgoraj«, današnje ideje o evropskem delavniku pa shajajo »od spodaj«, iz delovnih kolektivov. Poskusno se novega delovnika od osmih (ali devetih) do petih (ali šestih) popoldne z uro in Pol vmesnega odmora lotevajo vse Iskre, ki novost uvajajo za takoimenovani režijski del zaposlenih in jo v eksperimentalnem obdobju spodbujajo s skoraj za tretjino višjimi plačami. Iskrina utemeljitev, da gredo v evropski delov-»lk zaradi približevanja navadam sveta, s kate- rim poslovno sodelujejo, je docela prepričljiva. Verjeti je tudi tistim razlogom, ki govorijo o boljši delovni storilnosti, saj nam je razvita Evropa, ki že dolga leta posluje v takšnem delovnem ritmu, najboljši dokaz za to. To pa sta menda tudi edini prednosti, ki izhajata iz idej o delovniku, kakršnega goji razviti svet. Še vedno namreč ostaja odprta vprašanja izpred let: če bodo tovarne vpeljale evropski delavnik, kako bodo denimo poslovali vrtci? Za njihovo poslovanje že zdaj ni dovolj denarja, po evropski logiki pa naj bi bili odprti do večera! Bomo hkrati z delovnim časom v tovarnah premaknili tudi delovni čas v ustanovah, kjer imajo ljudje pogosto opravka, denimo v bankah ali na občini? Kaj pa javni prevozi, ki jih je bilo pred leti tako težko uglasiti z idejo o premaknjenem delavniku? In če odmislimo vse sistemske pomankljivosti, nam ostane še eno: siva ekonomija, ki so ji namenjeni vsi zdaj prosti popoldnevi naših delavcev. Resda ji je z novim delavnikom moč učinkovito stopiti na prste. Toda ali bo evropski delavni čas zagotovil delavcem dostojnejše plače in preživetje, ki je mnogim doslej uspelo le s pomočjo popoldanskega dela. D. Z. Zlebir Letalski miting in razstava Brnik, 24. septembra - Zveza letalskih organizacij Slovenije je bila prireditelj, Predsedstvo SR Slovenije pa pokrovitelj velike letalske prireditve in razstave, ki je bila v soboto in nedeljo na ljubljanskem letališču na Brniku. Potem ko je bila pred tremi leti sredi septembra podobna prireditev na Brniku v spomin stoletnice rojstva Edvarda Rusjana, so se prireditelji tokrat spomnili 80. obletnice, ko je Edvard Rusjan poletel z motornim letalom lastne konstrukcije. Razstava, ki je prikazala obdobje od Rusjana do sodobnega letalstva, odprl pa jo je s svečanim nagovorom v soboto dopoldne komandant vojnega letalstva in protizračne obrambe generalpolkovnik Anton Tus ter ob tej priložnosti podelil zlato plaketo Zvezi letalskih organizacij Slovenije in Aeroklubu Edvard Rusjan Iz Nove Gorice, si je že v soboto ogledalo več kot 25 tisoč ljudi iz vseh krajev Slovenije. Več na zadnji strani. A. Ž. - Foto: G. Šinik Slovenska skupščina bo jutri sprejemala ustavna dopolnila Odločanje med pritiski in očitki Kranj, 26. septembra - Slovenska skupščina se bo jutri odločala o predlogu dopolnil k slovenski ustavi. Odločanje ne bo normalno. Nad slovensko ustavno komisijo in delegati skupščini visijo grožnje in pritiski, izrečeni na najvišjih organih države in politike, po drŽavi pa je slišati predloge, da je treba Slovenijo pokoriti s silo. stav ' V galeriji Mestne hiše so konec minulega tedna odprli raz-pet°\ki sodi v okvir kulturnih izmenjav Kranja z Innsbruckom. Ig« *'Parjev udeležencev tretjega tirolskega kiparskega simpozija l0 j "1988 se kranjskemu občinstvu predstavlja z grafikami in ma-G Plastiko. Razstava je nadaljevanje tradicionalnega sodelovanja z re"»jskfm muzejem Kranj. - L. M. - Foto: F. Perdan Slovenija ruši federacijo, Slovenija se kani odcepiti, Sloveniji ni mar za enotno Jugoslavijo, slovensko početje presega vse meje, Slovenija je tisti nemirni in svojeglavi del Jugoslavije, ki gaje treba umiriti, če ne z opozorili, pa s silo, je slišati zadnji mesec po Jugoslaviji, predvsem v njenem južnejšem delu. Predlog, da bi v dopolnjeno slovensko ustavo zapisali trajno pravico do samoodločbe s pravico do odcepitve in združitve in da lahko le dr- Stavka v LTH Teniško igrišče le vžigalna vrvica škofja žavljani Slovenije s svojo skupščino odločajo o izrednih stanjih in uporabi oboroženih sil, je kar naenkrat postal za nekatere v Jugoslaviji tako nevaren virus, da ga je treba uničiti. Tako zvenijo opozorila predsedstva države, predsedstva partije in predsedstva SZDL, v takem tonu razlagajo dopolnila naše ustave nekateri politiki v Srbiji in nekaterih drugih okoljih svojim ljudem na zborih, sestankih. Razlogov za tako početje je lahko več, po moje bistvena pa sta dva: različni pogledu na ustroj in delovanje federacije, kjer nekateri mislijo, da je federacija prva, šele nato pa republike in pokrajini (če o njunih avtonomijah lahko še na načela zvezne ustave, tako sploh govorimo), v Sloveniji pa je bilo rečeno na kočevskem in sodimo obratno, pa stališče, da črnomaljskem zboru, v dekla- ima tisti, ki je močnejši, več be- racijo slovenske delegacije na sede, brez upoštevanja kakrš- avnojskem zasedanju pa so leta nega koli soglasja in pravice do 1943 zapisali :"Slovenski narod drugačnega mnenja. V bistvu se je združil z narodi Srbije, gre za spopad dveh koncepcij Hrvaške, Makedonije, Črne go- socializma in demokracije, re in Bosne in Hercegovine v dveh pogledov na naš razvoj. Mislim, da bi bilo politično skrajno klečeplazniško in nenačelno, brez odgovornosti pred večino državljanov Slovenije, korak pred ciljem pred pritiski kloniti. Ne zaradi kljubovanja in trme, ampak zaradi jasne igre, da gre za politično in ne za strokovno oporekanje (strokovne razprave sploh ne odklanjamo, odklanjamo pa politične pritiske in lažne mam pula-cije), zaradi tega, ker imamo stvarne argumente za vključitev pravice do samoodločbe v ustavo. O njej govorijo temelj- enotno državno skupnost, v federativno Jugoslavijo, zasnovano na načelih resnične ljudske demokracije in enakopravnosti narodov, svobodno, po svoji volji na podlagi pravice vsakega naroda do samoodločbe, vštevši tudi pravico do odcepitve in združevanja z drugimi narodi." In končno so odločitve skupščine suverene in dokončne, zoper katere ni pravnih sankcij. Tako piše v ustavi in upam, da so jo vsi v Jugoslaviji vsaj tokrat prebrali... J. Košnjek doufj" Uk«. 25. septembra - V četrtek, 21. septembra, je v LTH-jevem HladiUtvu na Trati, kjer je za-ESfl okro« »200 delavcev, prišlo do spontane stavke. Stavka je bila še isti dan/a^lJ"čena, vzroki, hES katerih Je do nje prišlo, pa terjajo daljši čas. Kot je uvodoma povedal predsednik sind kata v Df»55il?tvu ,n "krati tudi predsednik stavkovnega odbora Davorin Rugelj, so bile govorice o nejasnem ^'ozaju nekaterih vodilnih delavcev v zvezi z novimi teniškimi igrišči pri obratu Poljane" le vžigalna Ca> saj so vzroki nezadovoljstva delavcev globlji in dolgotrajnejši. zanju za skloP vprašanj, povene t- z..nadaUnjo usodo tovar- tnih J1' Sodeč tudi po polle" kaže Plovnih rezultatih, ne ktivr najbolJe- Gre za perspe-°bsta^ pro!zvodne programe, ki jjn JaJ° ga, bodo v LTH sku-sej; aCr*ati danes na razširjeni dikat if-8a in občinske8a sin' v°dstv' • r bodo Pr'sotn' tud' obči0g 01 'JuclJe iz tovarne in razSrt času, avgusta pa glede na lanski avgust manjša za 6,5 odstotka Med desetimi panogami, ki je: v predelavi kemičnih izd* predstavljajo več kot 90 odsto- kov za 7,9 odstotka, v lesni ^ tkov industrijske proizvodnje dustriji za 5,8 odstotka, v in^ na Gorenjskem, so v osmih me- striji tekstilne preje in tkanl secih letošnjega leta le tri imele za 5,6 odstotka, v proizvodi1 proizvodnjo večjo kot lani v električnih strojev in aparat" tem času in sicer obutvena in- za 4,4 odstotke, v proizvodi1' dustrija za 6,4 odstotke, črna končnih tekstilnih izdelkov % metalurgija za 1,2 odstotka in 2,1 odstotek, v živilski industf kovinsko predelovalna dejav- ji za 2 odstotka in v predela nost za 0,1 odstotek. Upadla pa kavčuka za 0,2 odstotka Zaposlovanje in kadrovska politika v jeseniški občini Za ženske ni dela Jesenice, 25. septembra - V jeseniški občini se je migracija kadra iz drugih republik umirila, izobrazbena struktura se izboljšuje, nezaposlenost pa narašča. Tudi med iskalci zaposlitve je kar polovica delavcev iz drugih republik. Precej štipendij je nepodeljenih, ker jih delovne organizacije razpisujejo večinoma za tehnične poklice. Jeseniška občina je po deležu zaposlenih žensk v skupnem številu pod gorenjskim povprečjem in celo najnižja med gorenjskimi občinami; v občini je torej za ženske malo dela, kar pa je razumljivo, saj še vedno prevladuje črna metalurgija z železarno. A tudi število povprečno zaposlenih se je zmanjšalo v vseh gospodarskih panogah, predvsem v industriji. Struktura zaposlenih se postopoma spreminja in se delež zaposlenih v družbenem sektorju zmanjšuje, povečuje pa se število zaposlenih v samostojnem osebnem delu. Medtem ko so v minulih letih ugotavljajo domala katastrofalno izobrazbeno strukturo zaposlenih, se le - ta nekoliko izboljšuje. Tudi migracija kadrov iz drugih republik se je umirila, saj so se delovne organizacije zavestno odločile za razvoj na osnovi lastnih kadrovskih potencialov. Jesenice se s tako usmeritvijo niso povsem zaprle pred prilivom delavcev iz drugih republik, vendar je dejstvo, da se je v letu 1988 priliv kadrov iz drugih republik zmanjšal za več kot polovico, ob letošnjem polletju čini so podelili dve štipend' Titovega sklada za mlade d1 lavce in 48 štipendij za pose' no nadarjene. V delovnih organizacijah ' v minulem obdobju zapos'1 tudi manj pripravnikov, kot5! načrtovali z letnimi načrti, y no več je iskalcev zaposli^ prezaposlovanje so uspešno \ vedli v Železarni, Kovinu 1 Iskri na Dobravi, za zaposlovj nje invalidov pa v občini ni"1 jo posebnega posluha. Za občino je tudi značil"' da ima med gorenjskimi o& nami največji porast nezapo*1' nih, med iskalci pa je veliko1 kih, ki so iz drugih krajev M slavije - med vsemi prijavlja mi jih je 47 odstokov. , Za prihodnje načrtujejo * lovne organizacije za 2,8 °': stotka zmanjšanje števila zaf; slenih ali 311 zaposlenih del3 cev, največ v industriji. ., D. Zazidalni načrt je pripravljen Grenc bo stanovanjsko obrtna cona Škofja Loka, 11. septembra - Če bi se vseh zazidalnih načrtov lotevali tako kot za Grenc, bi se gotovo izognili marsikaterim nepotrebnim nesporazumom s krajani oziroma z lastniki zemljišč. Nikjer sicer ni zapisano, da se stanovalci z Grenca s to ali ono rešitvijo ne bodo strinjali, vendar je možnosti za to malo. Projektanti so namreč že pred izdelavo osnutka zazidalnega načrta za stanovanjsko obrtno cono Grenc anketirali ljudi, ki tam živijo, in obrtnike, ki nameravajo graditi, ter pri oblikovanju zazidalnega načrta v kar največji moči upoštevali njihove želje in potrebe. V zazidalnem območju, ki sega med sedanjo in bodočo Kranjsko cesto ter Kidričevo z novim križiščem Stari dvor, bo skupaj 27 stanovanjskih in gospodarskih objektov, od tega trinajst za potrebe sedanjih prebivalcev. Ciste stanovanjske hiše bodo samo tri, stanovanjsko funkcijo namerava dopolniti z obrtno dejavnostjo deveterica "staroselcev", na novo zgrajenih objektov z obema funkcijama bo šest, devet pa jih bo namenjenih samo obrtni dejavnosti. Območje zazidalnega načrta Grenc je razdeljeno v štiri sklo- pe. V prvem bo avtoservisna dejavnost, v drugem gostinstvo, tretji, osrednji sklop je namenjen obrtni coni s petimi novimi poslovalnicami za javno ponudbo, četrti, pod Obrtnikom, pa za trgovino in kiosk. Enajsterica investitorjev novogradenj stanovanjsko obrtnih objektov je že znana, medtem ko je nekaj prostora še neodda-nega. Zazidalni načrt je usklajen s kmetijsko zemljiško skupnostjo. Morda je zanimivo tudi to, da je kot edini dovoljeni vir za ogrevanje določen plin. H. Jelovčan pa je bil priliv večji kot v polletju lani za 38 delavcev, čeprav se je v vseh drugih gorenjskih občinah zmanjšal. Kljub sprejetim usmeritvam so zaposlovali pri Vatrostalni, Gorenjki in zasebnih obrtnikih. Jeseniške delovne organizacije so povečale število kadrovskih štipendistov, a je kljub porastu delež štipendistov glede na zaposlene precej nižji od regijskega povprečja. Razpisanih kadrovskih štipendij je bilo manj, kljub deficitarnosti nekaterih poklicev. Večina štipendij je namenjena tehničnim poklicem, kar je verjetno tudi vzrok za visok delež nepodeljenih štipendij. Število štipendij iz združenih sredstev se je glede na minula leta bistveno povečalo, kar je posledica padanje življenjskega standarda. V ob- Obvestilo Rdečega križa Slovenije darovali pomoči za prizadete občane ob neurjih v severovzhodni Sloveniji Na Rdeči križ Slovenije se v teh dneh še obračajo posa" zni občani z željo, da odstopijo kot pomoč za prizadete ob 1^ njih neurjih v SV Sloveniji rabljena oblačila, kar nekaj pa jih* dati tudi rabljeno pohištvo. Zato obveščamo vse tiste, ki bi ie\ še darovati, in prepričani smo, da bomo svojo solidarnost s m kretno pomočjo izpričali še vsi tisti občani, pa tudi delovne 0$ nizacije, ki se doslej še niso vključili, da Rdeči križ sicer ne * klanja ponujenih oblačil, vendar jih prizadete občine zaenkrat?, potrebujejo. Podobno velja tudi za ponujeno staro pohištvo. ' liko, kolikor so ga za ureditev začasnega bivanja prizadete dr"' ne potrebovale, so ga že prejele. Radi pa bi povedali, da z ne", terimi kosi pohištva občani, ki so ga prejeli, niso bili zadovoU1! je že tako, kriterij »uporabnosti« je pač individualen. Zato p0",' vno prosimo občane, da, v kolikor bo še potrebna pomoč v p0, štvu, za katero bo Rdeči križ Slovenije v sredstvih obveščanja \ di zaprosil, da darujejo le take predmete, kakršne bi ob poi(C uporabili tudi sami. ,i Akcija pomoči se še nadaljuje. Prizadete občine, kot je ^ že objavljeno, ponovno prosijo predvsem za pomoč v denafl gradbenem materialu, hrani — tudi v obliki ozimnice (kromP zelje, čebula, jabolka), živinski krmi, saj so tudi kmetje ojt brez pridelka. Ponovno objavljamo žiro račun Rdečega križa Slove"1. 50101-678-51579 s pripisom »za prizadete ob neurjih v SV Sl° n'ji«- J Želimo, da se v akcijo vključi čimveč občanov in deloyl, organizacij ter v skladu z navedenimi potrebami pomagajo ta da bi do začetka zime s skupnimi močmi zagotovili prizade' vsaj primerno bivanje in osnovno hrano. ., RDEČI KRIŽ SLOVEN'J J Torek, 26. septembra 1989 3. stran m: GLAS Kilogram umetnega gnojila poveča pridelek pšenice za tri kilograme_ Začaran krog dragega kruha Kranj, septembra - Kruh je pri nas vse dražji, kmetje se pritožujejo, da Se nikoli ni bilo tako slabo, vse bolj varčujejo z umetnimi gnoj -H, ker so pač tako draga. Izdelovalci umetnih gnojil so zelo zadolžiti, več kot 40 odstotkov celotnega prihodka odrinejo za obresti, ♦ožijo državo, ker jim je z intervencijami v preteklih letih povzročila izgubo, ki so jo pokrili s krediti. Začaran krog problemov, ki ga bo težko presekati, ima za končno posledico Izčrpano zemljo ki ji Jemljemo več, kot dajemo, to pa je seveda že strateško vprašanje dr-W ki bi lahko bila izvoznica hrane, žal pa je uvoznica. Temel Ito bi torej morali zasukati kmetijsko politiko, jo tako kot v razvitih državah s pomočjo posojilno denarne politike in ukrepov usmeriti v cenejšo proizvodnjo hrane, saj, kjer so to napravili imajo danes hrane preveč, ne premalo. V razvitih in ekonomsko trdnih državah je hrana strateško blago in to bi morali imeti vedno pred očmi, ko se lotevamo vPrašanj kmetijstva in z njim povezanih dejavnosti. Tudi zemljo seveda, saj brez nje kmetijstva ni. Kaj ni torej za naš obstoj in razvoj usodno tudi vprašanje, kako z zemljo ravnamo, pa ne le v tem smislu, ^a jo preveč pozidamo in torej Premalo varčujemo z njo, ali Pa v pogledu lastništva oziro-ma preživelega zemljiškega maksimuma in vse bolj aktualnega vprašanja denacionalizacije zemlje, temveč tudi pogledu, koliko zemlji vzamemo in koliko ji damo. Zemljo siromasima, bolje re-tono ropamo ^e pet, šest let v Jugoslaviji iz zemlje izvlečemo več, kot ji dajemo, pravijo v tovarni umetnih gnojil v Kutini, ki sodi v okvir zagrebške INA. Ropanje zemlje pa je seveda primitivni °dnos, ki so si ga lahko privolili naša daljni predniki, v sodobnem kmetijstvu je to zelo kratkovidno ravnanje, ki se Prej kot slej maščuje. V kmetij-*ko razvitih deželah Evrope Porabijo tudi do 700 kilogramov umetnega gnojila na hek-tar (denimo Nizozemska) in ne govore o zmanjšanju. Pri nas y!femo na hektar zemlje le 100 *!'°gramov umetnih znojil, s lrner smo na repu evropske le-^e. Kmetijske subvencije v Jjzavah Evropske gospodarske **uPnosti znašajo 120 dolarjev "a Prebivalca, pri nas le 18 do-'arjev. V kmetijsko razvitih državah e seveda tudi dobro zavedajo, *ako pomembno strateško bla-*° so umetna gnojila, saj kilogram umetnega gnojila za tri kilograme poveča pridelek pšenice in brez njihove uporabe bi kaj kmalu cene hrani skokovito porasle. Danska ima na primer za pet let zalog fosfatnih gnojil, pri nas o tem ne razmišljajo, v tovarni umetnih gnojil v Kutini pravijo, da jih nimajo niti za leto dni. Obresti dražijo umetna gnojila V Jugoslaviji je 84 odstotkov polj slabo pognojenih, tudi kmetijski kombinati, ki za naše pojme porabijo veliko umetnih gnojil - 200 kilogramov na hektar - bi lahko porabo povečali jih v preteklih letih, ko so gradile nove zmogljivosti in ko so zaradi intervencijskih ukrepov države izgubo pokrili s krediti. Breme preteklosti pa je težko, v Kutini morajo za odplačilo kreditov in obresti odriniti kar 42 odstotkov celotnega prihodka. Odplačati morajo namreč še 300 milijonov dolarjev dolga za novo tovarno, ki so jo dokončno pognali leta 1985, 106 milijonov dolarjev pa so "težki" krediti, ki so jim morali najeti v preteklih letih za pokrivanje izgub, ki so nastale ob zamrznjenih cenah. Pri tolikšni obremenjenosti celotnega prihodka je seveda razumljivo, da tudi za tekoče poslovanje morajo najemati krediti in verigi kreditov ni videti konca. Tožili so državo, Višje gospodarsko sodišče SR Srbije jo je sicer letos obsodilo, da mora Kutini vrniti več kot 100 milijard dinarjev, s pripadajočimi obrestmi vred, vendar se bodo verjetno morali zadovoljiti z moralnim zadoščenjem, saj denarja ni. prav je investicija v nakup umetnih gnojil donosnejša od vezave dinarjev v bankah. Dogaja se, da kupci od blizu in daleč prihajajo v njihovo maloprodajo v Kutino, celo iz Slovenije, kar seveda govori o slabosti trgovske mreže in zadrug, za 100 odstotkov. V povprečju na njive družbenega sektorja kmetijska vržejo 125 kilogramov umetnih gnojil na hektar, v zasebnem torej toliko manj. Če je povprečje celotnega kmetijstva 100 kilogramov na hektar. Kmetje z umetnimi gnojili pač varčujejo, kaj pa naj storijo drugega, če so zanje predraga in če se jim računica drugače ne izide. Umetna gnojila dražijo krediti, ki jih imajo naše tovarne umetnih gnojil, najemale pa so Zalog se branijo vsi K žalostni sliki prispeva Še dejstvo, da se vsi branijo zalog, ker jim pač vežejo obratna sredstva, dandanes pač vsakdo skuša čim hitreje obračati denar. V Kutini spodbujajo prodajo v "nesezonskih" mesecih in dajejo 10 do 15 odstotni popust, tistim, ki račune plačajo v zakonitem roku pa še dodatnih 10 odstotkov, saj imajo z neplačanimi računi velike probleme. Vendar za takšno ponudbo pretiranega zanimanja ni, če- vse skupaj pa je seveda skregano z racionalnostjo. Zalog se seveda branijo tudi v tovarni, ker domača prodaja upada. V letošnjih prvih štirih mesecih je v Kutini upadla za 23 odstotkov, od tega dobavijo v Slovenijo za 27 odstotkov, skušajo več izve žiti, letos računajo na 70 mi'ijonov dolarjev izvoza. Kaj se državi bolj splača izvažati: pšenico ali umetna gnojila? V Kutini pravijo, da bi bil odnos korekten, če kilogram umetnega gnojila stane toliko kot kilogram pšenice. Toda ne pozabite, kilogram umetnega gnojila pridelek pšenice poveča za tri kilograme! M. Volčjak ^organizacija KOG P Kranj J^vni značaj ima le komunala Kotnu 'i3' 8€PtemDra " Kranjski izvršni svet je obravnaval vlogo nai. ,naln«ga, obrtnega in gradbenega podjetja Kranj. Čim prej D| razjasnili, katere dejanosti imajo javni značaj. dregj^ ^?muna.,no' obrtnem gradbenem podjetju Kranj so v za-nai se reocraniziraio v skladu z novih zakonom o ujejo v .kdaj se morajo tovrstne gospodarske organizacije reor- Drv?'' Kak0 naJ sc reogranizirajo v _. r"QJetjih, podobno se verjetno sprašujejo v sorodnih organizaciji; • Ni namreč še povsem jasno, kakšna bo vsebina javnih podje 'J in do kdaj se morajo tovrstne gospodarske organizacije reor Mn,zirati. Zakon o podjetjih namreč določa, da morajo to posto riti do konca letošnjega leta, glede ustanavljanja javnih podjetij pa bodo ustrezni zakoni lahko sprejeti šele pp spremembi slovenske ustave, zakone s področja vodnega, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva je torej moč pričakovati šele prihodnje leto. Da bi se izognili dvakratnim postopkom organiziranja javnih podjetij, najprej zakonu o podjetjih, nato pa Še posebnim zakonom, bodo v Kranju počakali s formalnim postopkom za registracijo javnih podjetij s področja vodnega, stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Za Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj to pomeni, da naj se njihove gradnje in obrt organizira do konca letošnjega leta v skladu z zakonom o podjetjih, vodovod, kanalizacija in komunala pa bo kasneje, ko bodo sprejeti posebni zakoni s področja komunalnih dejavnosti. Pravi odgovor Izvirnost, kije bila ie kar nasilna, se nam ni obrestovala, prave odgovore zdaj iščemo s pomočjo tuje pameti. "Razgovor je bilo težko vzpostaviti, ni in ni stekel sproščeno, dokler nismo povedali, da imamo v Sloveniji razvojni dinar in kaj smo z njim že napravili, "je predsednik slovenske vlade Dušan Ši-nigoj opisal zadrego ob srečanju z Georgom Reischom, generalnim sekretarjem Evropskega združenja za prosto trgovino (EF-TA), ki se je na obisku v Jugoslaviji pred kratkim ustavil tudi v Ljubljani. Podrobnost veliko pove, predvsem pa to, da v razviti Evropi niso nagnjeni k modrovanju, kaj vse bi bilo dobro napraviti, temveč so navajeni na dejanja, bolje rečeno na delo, kaj je kdo napravil in česa ni. Najrazličnejše ravni in oblike dogovarjanja, ki smo jih kot jugoslovansko izvirnost kovali v nebo ter jim nadeli ideološka oblačila, izgubljajo vrednost, bolje rečeno sploh nimajo več cene. temveč so postale nekurantno blago, na katerem se v skladišču nabira prah. Vsi tisti, ki so stavili na dejanja, so nas namreč krepko prehiteli in ko danes capljamo daleč za njimi in se vse pogosteje oziramo navzgor, počasi doumevamo. vsaj v Sloveniji že, zakaj so nas prehiteli in iščemo z njihovo pomočjo prave odgovore. Vse pogosteje se slovenska vlada ozira in srečuje s predstavniki sosednje Furlanije-Julijske krajine, ki je v zadnjih letih povsem na novo gospodarsko zaživela, podobno tudi zahodnemška dežela Baden-Wuertemberg, kjer je prav tako nastala kopica novih podjetjih, mnoga zastarela pa so propadla. Gospodarska sestava se je temljito spremenila, seveda ne čez noč, proces traja vsaj pet let. Pravi odgovor pa seveda nikakor ne bo lahek, njegova bistvena sestavina namreč ni le nastajanje novih podjetij, temveč tudi umiranje starih, čemur danes tudi že pri nas upamo reči stečaj. Kako boleč je stečaj in kako nepripravljeni smo nanje, seveda ni potrebno razlagati, saj niti njegove pravne razsežnosti še niso razčiščene, kaj šele napotki, kako naj bi ravnali z delavci, ki bodo čez noč ostali brez dela. čeprav postaja usmeritev vse bolj izčiščena, še vedno lahko pričakujemo zdravljenja bolnih podjetij na star način (beri: iskanje denarja, kjer ga je še kaj ostalo, če ga ni drugje, pa kar pri ljudeh), saj so takšne reševalne akcije na kratki rok še vedno vabljive, na dolgi pa so koristi zelo vprašljive. M. Volčjak IICOSPOPAKSKECA SVETA g) Za pet milijard dolarjev deviznih rezerv Jugoslovansko gospodarstvo je do sredine septembra izvoz na konvertibilno območje povečalo za dobrih devet odstotkov v primerjavi z enakim lanskim razdobjem, preračunano v dolarje pa celo za 15 odstotkov. Zvezna vlada načrtuje, da bi izvoz še bolj naraščal in sicer kar za 20 odstotkov letno, tudi zato, ker se bo povpraševanje na domačem trgu zmanjšalo. Zaradi večjega izvoza in drugih ukrepov je Jugoslavija v osmih mesecih letošnjega leta odplačala tujini 2,3 milijarde dolarjc\ za anuitete in obresti, kljub temu da je šlo za odliv akumulaci je, pa ima naša država za 5,15 milijarde dolarjev deviznih rezerv. Kratkoročna posojila so se zmanjšala za 470 milijono dolarjev, predsednik zvezne vlade Ante Markovič pa pravi, d. smo v šestih mesecih letošnjega leta devizne rezerve v resnic povečali za 2,7 milijarde dolarjev, ne da bi najeli en sam dola posojila. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Kaj bo z internimi bankami Po slovenskih sozdih in delovnih organizacijah deluje 37 internih bank, ki se bodo morale do konca leta reorganizirat po določbah zakona o podjetjih in o bankah. Kako, še vedno ni povsem jasno, odgovor so skušali poiskati na posvetovanju na Brdu pri Kranju, ki ga je 22. septembra pripravila slovenska gospodarska zbornica. Po mnenju gospodarstvenikov naj bi bile v prihodnje zakonsko preoblikovane in kapitalno vgrajene v poslovne sisteme lahko banke, hranilnice, posojilnice, čiste holdinške in finančne firme, itd. Pogoje za te spremembe pa je tudi preoblikovanje našega davčnega sistema. V Jelovici likvidnost vse večji Jecanje mladih iz jugoslovanskih železarn ne }l$?*"lce< 25- septembra - Koordinacijski svet ZSMS Železarskih zd ?r8anizira od 2°- septembra do 1. oktobra srečanje S°delovfli enJa irne mete'urgije Jugoslavije. Na srečanju bodo rna j2 J* ",mladi iz železarn Sisak, Split in Ilijaš ter iz Magnohro-*°nibin.,raljeva' s°ZDa Inex - Celik iz Beograda, Metalurškega zarne Bn • 'Z Smedereva, iz KM K Boris Kidrič Lukavac, Žele-ter Žičnecepidrii' 'Z EK Kosto,ac'iz Zclczarne Ravne in Štore dvanaj^t0 sreianJe mladih združenja črne matalurgije - zdaj je že 'avej sJeSI° - so organizirali mladi iz železarne Ravne. Mladi de-rijo 0 ^re/čujejo z namenom, da se bolje spoznavajo in pogovo-u.dele2cn°lem a j. Pro8rarn letošnjega srečanja je po sklepu koordina-\estav|je° • a 2SMJ za združenje črne metalurgije Jugoslavije Petek "o2 ku,turnozabavnih in športnorekreativnih aktivnosti. s°bot0 vi seP,erriDra, bodo udeleženci prišli v Kranjsko goro, v Pliriah'v sePtemDra, pa se bodo pomerili v več športnih disci-'*'et vb P?delJ°' 'oktobra, pa jim bodo organizatorji pripravili Bor"nj in na Bled. D. S. Jezerjani sprašujejo Kdaj bo obnovljen Storili Kranj, septembra - Delegacija krajevne skupnosti Jezersko je v občinski skupščini zastavila delegatsko vprašanje o tem, kaj bodo kranjska Živila napravila z objektom Storžič (nekdanja očesna bolnišnica). Živilin tozd Gostinstvo v odgovoru navaja, da so na takšno vprašanje odgovorili že novembra lani, stvari pa se medtem niso bistveno spremenile. V Živilih so načrtovali, da bodo ob- jekt Storžič obnovili letos, vendar zdaj vse kaže, da temu ne bo tako, razlog je seveda preprost, nimajo denarja. Idejno zasnovo za objekt imajo pripravljeno, v njem nameravajo urediti apartmaje, vendar pa se dokončno še niso odločili, nove možnosti odpira nova zakonodaja: skupna vlaganja, ustanovitev konzorcija za razvoj Jezerskega, oddaja v najem, itd. Ker je krajevna skupnost Jezersko izrazila skrb, da utegne na objektu nastati gospodarska škoda, ji Živila odgovarjajo, naj jih to ne skrbi, saj so domači tudi pri obnovi Korotana le pridobili, njegova obnova pa je bila predpogoj za obnovo hotela Kazina in depandanse Storžič. problem Kljub prodajni sezoni se v škofjeloški Jelovici likvidnostne razmere ne izboljšujejo. V petih mesecih so s prodajo načrtovani priliv denarja uresničili le 88 odstotno, "zmanjkalo" jim je 25,5 milijarde dinarjev, za toliko so se dodatno zadolžili. Kratkoročna zadolženost se je tako z 26,5 milijarde dinarjev na začetku leta povečala na 52,2 milijarde dinarjev koncec maja. Maj pa je bil doslej edini pozitivni mesec, ko so denarni prilivi presegli odlive. Julija pa so se razmere glede na dotedanje mesece poslabšale več kot dvakrat oziroma za 10 milijard dinarjev. Pri vsem tem se jim zaloge povečujejo, namesto da bi se zmanjševale in tako znižale kratkoročno zadolženost. V letošnjih petih mesecih so zavrnitev kreditov in obresti plačali 20 milijard dinarjev, za kosmate osebne dohodke pa so v tem Času namenili 18,3 milijarde dinarjev, kar najbolje pove, kako težko breme predstavlja prevelika zadolženost. Zaradi napovedane ostrejše posojilno denarne politike in ukinitve jugo-menic se škofjeloški Jelovici napovedujejo še slabši časi. drugače povedano, nenehna bojazen, kdaj bo žiro račun blokiran, kar bo po novi zakonodaji seveda pomenilo neneh no grožnjo stečaja. /ureja MARIJA VOLČJAK J> 1199999 L KRATKE Z GORENJSKE Cerklje - Krajevni praznik se bliža tudi v cerkljanski krajevni skupnosti oziroma v krajevnih skupnosti pod Krvavcem. V spomin na 4. oktober 1944, koje drugi bataljon Šlandrove brigade napadel štab Črne roke za Gorenjsko v Zalogu, so se v krajevnih skupnostih pod Krvavcem že začele prireditve. Tako so bila prejšnjo soboto in nedeljo na programu že tekmovanja v košarki in malem nogometu, ki so se potem nadaljevala tudi ob koncu minulega tedna. Med večjimi prireditvami so še Lovsko tekmovanje, ki bo to soboto na Štefanji gori, suhi tek Gorenjskega odreda in tekmovanje traktoristov, ki bosta v nedeljo, 1. oktobra, in ribiško tekmovanje na ribniku v Lahovčah v nedeljo, 8. oktobra. Osrednja svečanost pa bo v sredo, 4. oktobra, ko bo slavnostna seja sveta KS in družbenopolitičnih organizacij s kulturnim programom in nato še družabnim srečanjem. Ob letošnji 45-letnici, ko je bataljon Šlandrove brigade napadel štab Črne roke, bodo v Cerkljah v prazničnih dneh proslavljali tudi 25-letnico obstoja krajevne skupnosti in 750-ietnico Cerkelj. A. Ž. Vesel in svečan zaključek praznovanja na Visokem - V krajevni skupnosti Visoko v kranjski občini so to nedeljo s športnim po-poldnevom v športnem parku, ko so bili na programu teki, nogometna tekma med debelimi in suhimi, vlečenje vrvi, skoki z vrečo in druge vesele igre, veselo in svečano hkrati sklenili praznovanje letošnjega krajevnega praznika. Toliko slovesnim dogodkom in pomembnim pridobitvam, kot jih je bilo minuli in prejšnji teden na Visokem, smo le redkokdaj priča v krajevni skupnosti ob krajevnem prazniku. Nova Mercatorjeva trgovina, sistem kabelske televizije z internim kanalom in studijem, nov prizidek h garderobam in dve novi teniški igrišči z umetno travo so najpomembnejše pridobitve v tej krajevni skupnosti. Uspehi niso majhni in bilo je veliko dela in truda v zadnjih letih in zadnje leto, da so jih dosegli. Ob krajevnem prazniku so tako podelili tudi priznanja. Na otvoritvi Mercatorjeve trgovine so jih podelili Sozdu Merca-tor, Dušanu Flajsu, predsedniku delavskega sveta Mercatorjeve-ga tozda Preskrba Tržič in direktorju tozda Marjanu Gradišar-ju, pohvale pa Marlesu in SGP Tržiču, Marjanu Jazbecu, Dušanu Sombolcu, Montaži Ljubljana oziroma Stanko Zorcu in Do-poni Arpadu. Ob otvoritvi sistema kabelske TV so podelili priznanje Marjanu Lukežu, pohvalo pa Juretu Tomašiču, ob otvoritvi teniških igrišč pa Ivanu Marjeku in Dušanu Prezlju. V nedeljo, ob zaključki praznovanja v športnem parku, pa so podelili plakete KS Aljoši Drobniču, mešanemu pevskemu zboru Valentin Kokalj in Vrtcu Janček ob 10-letnem jubileju, Slavku Hočevarju za veliko materialno in drugo pomoč pri gradnji prizidka in drugih naprav v KS in Franciju Oreharju za 31-letno delo v trgovini na Visokem. Priznanje pa so podelili tudi Gorenjskemu glasu oziroma novinarju Andreju Zalarju. Na nedeljskem veselem popoldnevu v športnem parku so krajani podpisovali tudi Temeljno listino. Na sliki: Podelitev priznanja in pohvale ob otvoritvi sistema kabelske TV in studia za interni TV kanal. Kros in tek kaveljcev Kokrica - Številne prireditve so letos ob krajevnem prazniku pripravili tudi v krajevni skupnosti Kokrica. Po srečanju ob zaključku telefonske akcije, slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti, predstavitvi Vasovanja in Kmečke ohceti in še nekaterih drugih je bil minuli petek na Kokrici tudi pionirski kros pred osnovno šolo. V soboto, 30. septembra, ob 16. uri pa bo na programu še tek kaveljcev in korenin. Start in cilj bo pred brunarico Dežman. Podpisovanje Temeljne listine Jesenice - V krajevni skupnosti Sava v jeseniški občini lahko vsi, ki se želijo pridružiti podpisu Temeljne listine Slovenije, le-to podpišejo vsak ponedeljek in petek od 8. do 12. in ob sredah od 14. do 16. ure. Pred jubileji v Cerkljah ureja ANDREJ ŽALAR Podpisovanje Temeljne listine Slovenije na Mlinem Kaj je s telefonijo...? Bled, 25. septembra - Precej več krajanov, kot so pričakovali, se je minuli teden, še posebej v četrtek, odzvalo na podpisovanje Temelj- podpisovanju listine pogovorijo tudi o problemih in vprašanjih, k ne listine Slovenije, ki ga je v okviru krajevne konference Sociali- bi j«vn v ^m delu krajevne skupnosti Bled radi čimprej rešili. P stične zveze Bled organiziral odbor Socialistične zveze na Mlinem. končanem podpisovanju v četrtek zvečer so v odboru ugotovili, daj1 Še posebej proti večeru so se domačini precej številčno zbrali v dvo- na Mlinem do tega dne listino podpisala skoraj četrtina vseh volij' rani gasilskem doma na Mlinem. V odboru krajevne konference cev, krajani pa so izpostavili predvsem tri vprašanja, na katera pf Socialistične zveze Bled na Mlinem so se namreč odločili, da se ob čakujejo odgovor in rešitev. koliko interesentov je za telefon," je razložil predsednik odbora Socialistične zveze Mlino Milan Rejc. "Resnih interesentov je bilo takrat okrog 50, vseh skupaj, ki bi radi telefon, pa je okrog 70. Pravega odgovora danes sicer še vedno nimamo, vendar ocenjujemo, da bi se najbrž morali povezati s sosednjo krajevno skupnostjo Bohinjska Bela, kjer je telefonija prav tako velika želja in odprto vprašanje. Zdaj smo trdno odločeni, da se akcije tako ali drugače čimprej lotimo, hkrati pa pričakujemo tako od krajevne skupnosti, izvršnega sveta občine in še posebej od Podjetja za PTT promet Kranj, da dobimo pravi odgovor in predstavljene možnosti, kako se stvari lotiti." Ob tem, ko je bilo med pogovorom o telefoniji večkrat slišati tudi pripombe, da se vse skupaj neupravičeno tako vleče, in da možnosti morda niso tako nemogoče, saj se dogaja, da na trenutke ta ali oni (tudi) vikendaš dobi brez težav telefon, pa so kot drug problem, za katerega so zelo zainteresirani, da se reši, izpostavili televizijo. Na Mlinem danes lahko spremljajo po večini le prvi ljubljanski televizijski program. Strokovnjaki RTV Ljubljana so sicer (menda) že nekaj začeli delati na tem, vendar pravega rezultata oziroma odgovora ni. Zato bo odbor, tudi glede te-levzijskega programa, terjal tako od koordinacijskega odbora pri občinski konfe- Ob podpisovanju Temeljne listine Slovenije so krajani Mlina v krajevni skupnosti Bled v pogovoru največkrat poudarili, da želijo pravi odgovor, kako bo s telefonijo in tv programom... Največkrat, in tako je bilo moč tudi pričakovati, je bila izpostavljena telefonija. Na Mlinem, kjer je okrog 90 gospodinjstev, imajo vsega skupaj dobrih deset telefonskih priključkov, želja, pa tudi razgovorov, pa je bilo že precej. Tudi obljub, kot je bilo slišati v četrtek zvečer, ni bilo tako malo. Ena zadnjih je menda bila, da se bodo stvari okrog telefonije vendarle začele premikati po končanem svetovnem prvenstvu v veslanju na Bledu. "Že spomladi smo na območju Mlina izvedli anketo, da bi tako dobili podatek, Nova trgovina Mernik Takšnole parkiranje in divje kopanje ob jf zeru je začelo resno presedati tudi domaČ'' nom... renči SZDL, kot od RTV Ljubljana ti drugih v krajevni skupnosti in občini, da se o rešitvi enkrat dokončno izrečejo if1 odločijo. Pripravljenost za akcijo na Mli* nem menda je. In kot tretje je bilo slišati tudi tokrat največ pripomb na račun parkiranja ob cesti pod Vilo Bled. Parkiranje in divje kopanje na tem območju je tudi za doma-čine postalo že nevzdržno. Če se ta pr°' blem ne bo razrešil, je bilo slišati, bodo krajani morali ukrepati sami...! A.Žalaf Jabolka v Podvinu Zgolj domači prehrambeni izdelki Dobra letina, različna ponudba Kranj, 26. septembra - Jutri, 27. septembra, ob 14. uri bosta na Planini v Kranju, v ulici Jaka Platiša 13, Jože Štritof iz Kamnika in Berta Sušnik iz Šenčurja odprla novo trgovino, v kateri bo vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 20. ure (pa tudi ob sobotah in nedeljah) moč dobiti domače prehrambene izdelke oziroma domačo hrano. Že ime trgovine Mernik (mernik je kmečka mera, in kot so včasih rekli, drži 25 kilogramov ali 32 litrov) pove, kaj naj bi pravzaprav prebivalci Planine in okolice v njej lahko dobili. Pa vendar smo vseeno zaprosili Berto Sušnik iz Šenčurja, naj nam nekaj več pove in razkrije, s čim bo založena nova trgovina. "Večkrat smo že doma, kjer imamo v Šenčurju manjšo kmetijo, razmišljali, kako se usmeriti. In tako smo skupaj z Jožetom Štritofom iz Kamnika, ki je znan po predelavi mesa, mesnih oziroma suhomesnih izdelkih, prišli na misel, da bi morda odprli manjšo trgovino, v kateri bi ponudili vse, kar se danes pridela in predela na kmetiji... Tako naj bi bila trgovina zdaj tudi založena z različnimi suhomesnatim! izdelki, zelenjavo, domačim kruhom, čez čas recimo s krvavicami, kislim želejem, repo in podobnim; pa tudi z domači- Podvin, 25. septembra - "Pravzaprav je zaradi muhastega poletj*' nasadu Resje kazalo, da bo letošnji pridelek jabolk slabši. Pote"1 pa se je vreme ustalilo in otoplilo in tako smo zdaj priča skot" enemu najboljših pridelkov v zadnjih desetih letih," pravi vodja n*' sada Tine Benedičič. Milili Berta Sušnik mi žganimi pijačami in vini. Imeli bomo tudi sveže pakirano meso, mleko in mlečne izdelke. Skratka, cilj je: domače, zdravo, okusno in predelano način, kakršen je marsikje še vedno v veljavi in so ga kmetovalci že nekdaj poznali..." A. Žalar Ponudba v največjem gorenjskem nasadu jabolk je letos precej raznovrstna. Kot smo že pisali, se je konec minulega tedna začelo obiranje in hkrati tudi prodaja zgodnjih sort, med katerimi je najbolj znana koksoranžna reneta in še nekatere druge. Že ta teden se začenja tudi obiranje zlatega deliše-sa in jonatana in potem bodo prišle na vrsto še žlahtnejše sorte, kot sta na primer jona-gold in ajdared; slednjo bodo začeli obirati nekako v začetku prihodnjega tedna. Računajo, da bo letošnji pridelek znašal nekaj nad 700 ton. Obiranje pa poteka tako kot že vsa leta. Prenekateri okoliški in drugi stalni obiralci so se tudi konec minulega tedna oglasili v nasadu. Tine Benedičič je bil prijetno presenečen nad tolikšnim številom. Plačani so tudi tokrat od nabranega polnega zabojčka, kar znese okrog 35 do 40 tisočakov na uro. Glede prodaje je tudi letos za "P°f vinska" jabolka precejšnje zj nimanje med zasebniki in tttf med sindikati. Znana kakovo5 in "dobro prezimovanje" s.' glavni odliki jabolk, ki prihar jo iz tega skrbno negovani" nasada. Kot rečeno, se je prod*! zgodnjih sort že začela kofž' minulega tedna. Ta teden se V čenja tudi prodaja za sindik? najprej tradicionalnih sort f natana in zlatega delišesa, t tem pa še žlahtnejših sort. K ne so nekoliko nižje (za traf' cionalne sorte) od dogovori, nih. Obiranje in prodaja, ys* dan od 8. do 17. ure (tudi o nedeljah) bosta trajala neka*1 tri tedne. Kar pa zadeva na^ nameravajo nasad še napj. negovati, posodobiti poni»oy in zasaditi nove sorte ter t*? obdržati sloves, ki ga imajo ,, vsa leta gorenjska jabolka nasada Resje pri Podvinu. A. Ž«1* 35 let AMD Podnart Podnart - 1954. leta so odborniki v takratni občini, ki je obsegala območje današnjih krajevnih skupnosti Podnart in Ljubno, ugotovili, da potrebujejo organizacijo, ki bo povezovala motorizirane prebivalce. Še isto leto, 26. septembra, je bil ustanovni občni zbor društva AMD Podnart. Prvi tečaj za voznike so organizirali že leto dni kasneje. Društvo je na začetku poslovalo v gostišču v Podnartu. S prirejanjem različnih prireditev in izkupičkom od le-teh so kmalu kupili svoje motorno kolo. Organizirali so tečaje, ocenjevalne in hitrostne vožnje, pionirsko šolo in podobno in s pomočjo Avtomoto zveze Slovenije čez nekaj let dobili tudi že osebni avto za poučevanje kandidatov. Potem ko je društvo od Kmetijske zadruge Podnart dobilo garažo za avtomobil, pa so se na obenem zboru 1962. leta odločili, da zgradijo svoj dom. Takrat je društvo imelo že 423 članov; na ustanovnem občnem zboru pa jih je bilo 40. Po odločitvi za dom so se začele zbiralne akcije in tako so z delom, prispevki, in pomočjo Kemične tovarne Podnart in drugih okoliških podjetij ter z brezobrestnim posojilom in prostovoljnim delom članov 29. novembra 1963 že odprli nov dom. Še danes so v njem mehanična, kleparska in ličarska delavnica, učilnica, sejna soba, društvena pisarna, pisarna krajevne skupnosti, SLO, arhivska soba in stanovanje za hišnika. V Podnartu so ugotovili, da ravno vsakoletni izleti najbolj združujejo člane. Za zaključek praznovanja 35-letnice pa je upravni odbor društva sklenil, da bo v Domu kulture v Podnartu za vse člane in njihove svojce družabna prireditev s kulturnim programom. (cr) Spomnili so se na upokojence Kranj - Sredi avgusta so tudi upokojenci - nekdanji č1?f kolektiva kranjske Save dobili regres oziroma enkratno soci^1' no pomoč. Čeprav je v današnji draginji težko in je vsak dir*3 dobrodošel, je še veliko več vredno prepričanje, da jih ko'e' ktiv, kjer so nekdaj delali, ni pozabil. Upokojenci iz Save se pomoč zahvaljujejo, kolektivu pa želijo še naprej veliko uspe' hov pri delu. (ip) , Torek, 26. septembra 1989 KULTURA 5. stran (smmmmmmiJks Mnogo novega na Poti kulturne dediščine S KULTURO PO KULTURNI POTI Žirovnica - Potem ko so pretekli teden z zaključnim koncertom Milka Bizjaka na cerkvenih orglah na Breznici zaključili letošnje - že Seste po vrsti - poletne glasbene prireditve, pri DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica - Breznica;že dobro vedo, kaj bodo delali v novi Morda je letošnjim glasbenim srečanjem manjkalo tisto okolje, ki ga lahko prireditvi da edino starodavni prostor Markove cerkvice v Vrbi, kjer So se tradicionalni glasbeni večeri tudi doslej odvijali. Zaradi obnove so se sicer ža lani mo-raH seliti v Kosovo graščino na Jesenice, letos pa v obnovljeni Kulturni dom Na Breznici. Pa-ganinijev večer, nastop Novega '.lubljanskega pihalnega tria, Ljubljanski oktet, organist Mil-?° Bizjak so vsekakor glasbena 'mena, ki zgovorno pričajo o kvaliteti teh prireditev, ki jih °biščejo ljubitelji z vse Gorenj-s*e> pa tudi iz Ljubljane. »Prihodnje leto trdno upa-mo. da bodo poletne glasbene Prireditve znova v Markovi cereci,« je povedal predsednik ^ezniške DPD Svobode Slavko Mežek. »Pričakujemo na-mreč, da se bodo problemi z obnovo cerkvice končno uredili in Ja bodo obnovitvena dela stekla. Vrba s Prešernovo hišo in Markovo cerkvico je namreč tako Pomemben spomenik naše kultne dediščine, da so ti objekti z Vsem, kar se dogaja v njih in °koli njih, zanimivi ne le kot sPomenik sam, pač pa tudi v ponovnem smislu. To je razumela tud> ljubljanska Lesnina, ki je Povzela pokroviteljstvo nad polnimi glasbenimi prireditvami, J"8zen tega pa je za obnovo Markove cerkvice - namensko za obnovo lesenega cerkvenega stropa " namenila visok denarni prispevek.« Če je morda kdo še zmagal nad zagretostjo ljudi v teh krajih pod Stolom, zdaj verjame, da se jim posreči vse, česar Se lotijo. Trdo delo, ki so ga Pred več kot desetimi leti začeli ^.zamislijo o poti kulturne de-^ščine in v te kraje, kjer so se godili pomembni slovenski mo-£lev - od Prešerna do Čopa, že Kaže sadove. Pri tem pa si prav n,č ne domišljajo, da zmorejo Prav vse sami tudi v prihodnje, ^'kakor - skrbno povezujejo Pot kulturne dediščine prav gotovo ne bi bila tako zanimiva, če se ne bi ob teh spomenikih vedno dogajale prireditve zanimive za najširši krog občinstva. Na sliki: množica obiskovalcev na prireditvi ob petdesetletnici Prešernove hiše kot muzeja. - Foto: F. Perdan Gledališče Tone Čufar, Gorenjski muzej, Glasbeno mladino Jesenic, ZKO Jesenice in še druge institucije v bolj neformalen kot formalen orkester, ki daje »ton« kulturnemu razvoju v teh krajih. Obnovljeni Kulturni dom sicer še ni tehnično povsem opremljen, toda to ne bo oviralo štirih skupin v kulturnem društvu pri uresničevanju letošnjega programa. Prostora v domu bo za vse - za vaje in nastope moškega vokalnega okteta, mešanega pevskega zbora ter obeh skupin Odra mladih. Do 3. decembra, obletnice Prešernovega rojstva, bi pri Odru mladih radi postavili na oder novo predstavo. Sicer bodo še vedno nastopali za Glasbeno mladino Slovenije z lansko predstavo Pot okoli sveta, na novo pa se pripravljajo na lutkovni projekt Zgodba brez vere Anteja Zaninovića pod strokovnim vodstvom Jelene Sitar. Sicer pa imajo mladi v načrtu kabaret o tegobah srednješolcev, predstavo s plesom in glasbo. Povabili bodo k sodelovanju jeseniški glasbeni orkester, predstavo pa bodo pomagali ustvarjati z režiserko Matejo Koležnik, glasbenikom Ladom Jakšom, Gordano Schmidt - Miškov. »Nekaj povsem novega pa je ciklus prireditev, ki smo jim dali skupni naslov Magistrale,» je povedal Slavko Mežek. »Domislili smo se namreč, da bi bilo zanimivo organizirati preko vse sezone srečanja kulturnih skupin, ki nosijo Prešernovo ime. Pri tem se ne mislimo zapirati v ozek gorenjski prostor, pač pa smo mislili na najširšega, tudi na zamejstvo.« Za december, ki nekako uvaja prireditve posvečene pesniku v spomin, so že povabili v goste kulturna društva, ki delajo v okviru Zveze slovenskih kulturnih društev iz Trsta. Poznajo se, saj so bili letos spomladi Brezničani pri njih na obisku. Januarja se veselijo koncerta Akademskega pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, februarja načrtujejo srečanje s slovenskimi (in gorenjskimi) Prešernovimi nagrajenci in tako naprej - do gostovanja Prešernovega gledališča iz Kranja, predstavitve ustvarjalnosti v zamejskih koroških društvih, itd. Čeprav se v Žirovnici, Breznici, Zabreznici in drugih krajih nenehno kaj dogaja, pa se je kulturnim navdušencem zdelo, da jim manjka še nekaj. »Pobudo je pravzaprav dal pesnik Ciril Zlobec ob 50-letnici proglasitve Prešernove hiše kot muzeja. Domenili smo se za literarne večere, trije naj bi bili v sezoni in na prvega v prihodnjem mesecu smo povabili Cirila Zlobca. Drugi večer je namenjen Prešernovemu nagrajencu prevajalcu Niku Koširju, ki je mimogrede rečeno svojo letošnjo nagrado v celoti namenil obnovi Čopove hiše. Tretji večer bo nastal v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev. Posebej pa bomo seveda pripravili prireditve ob 8. februarju,« razlaga načrte Slavko Mežek. Nič manj niso zanimivi načrti, ki jih imajo mladi. Večino prireditev so izbrali iz programa Glasbene mladine Slovenije - zgodovina jazza v živo na primer, predstavitev flamen-ca, nastop Janija Kovačiča, koncert seksteta saksofonov iz Belgije in za konec še zabavno srečanje, ki pa bo nekoliko drugačno, saj ga pripravljajo z mladimi iz blejske gostinske šole. Ne glede na to, da so načrti eno, uresničevanje pa drugo, pa brezniškim in žirovniškim Članom DPD Svoboda vendarle kaže verjeti. Ne zato, ker so doslej že marsikaj, kar so nameravali, tudi uresničili, tudi ne zato, ker je treba potrditi, da jim je bil televizijski turistični nagelj letos spomladi dodeljen zasluženo. Verjeti jim gre, ker je kulturni utrip, ki so ga sprva spontano, kasneje pa načrtno stopnjevali, postal neločljivi del krajevnega življenja. To spoznavajo obiskovalci teh krajev, ne le šolarji, tudi turisti in sploh vsi, ki jih privabijo številne kulturne prireditve. Veliko se jih tudi vrača, da bi ponovno uživali ob vsem, s čimer se ti kraji in prireditve vključujejo v zahtevnejši slovenski kulturni program. Lea Mencinger Razstava v Mestni hiši TIROLSKO KIPARSTVO Ojebaih" PriJate'iske vezi, ki so se pred skoraj 15 leti po zaslugi Tirolskega umetniškega društva v Innsbrucku, še posebej po iniciativi in n'ale prizadevanjih njenega člana akad. kiparja Ericha Kebra, spletle med tirolskimi in gorenjskimi umetniki, so ob razstavi slovenske liknv„-8rafike v Innsbrucku sredi osemdesetih let prerasle pokrajinske okvire in po izboru gradiva zajele ves slovenski kulturni oziroma *uvn" prostor. tiro|et,°šnja predstavitev petih kin . kiParjev, udeležencev barskega Inns- bruck,rr simp°ziJa bi. CKu, katerega pobudnik je ' Prav tako prof. Keber, v trad^-lskem muzeju v Kranju oliraC,J° sodelovanJa ne samo panJa, temveč celo razširja, um-, ■ ost Pogledov na njec ° ustvarJal"o delo in soroHV? nurnano poslanstvo, skeo pokraJinski okviri alp-bref3 Rrostora' ki ne ostajajo človek -Va na oblikovalno rast možn 3 umetnika, ustvarjajo vani° h' Za še tesneJše sodelo-°rn0Pn?Veh reg'j in obenem globiš .? skuPno< širše in alDski\ ,kovno poseganje v rerti ž" • Urni prostor, v kate-samoIVlmo' Pri tem ne mislimo nifest na. občasne kulturne ma-ob<5epaciJe večJega ali manjšega J ga, temveč na kontinuira- no informiranje in na izmenjavo dosežkov na različnih področjih umetniškega ustvarjanja. tlo zore rrie(j""'cnie prijateljskih stikov ustvarjalci, na medseboj- Markus Florian: Kraljevski par Na sedanji razstavi v Mestni hiši v Kranju so predstavljena dela petih umetnikov. Razstavljena dela obsegajo malo plastiko in številne risbe oziroma osnutke za kiparska dela. Kiparski opus prof. Ericha Kebra in njegov prirojeni čut za plastično oblikovanje poznamo deloma še iz prejšnjih razstav v Kranju. Prof. Keber je avtor številnih monumentalnih kiparskih del v Innsbrucku in na ostalem Tirolskem in obenem pobudnik že omenjenega simpozija. Njegovo zanimanje za figuraliko in ostali svet bioloških oblik odmeva tudi v razstavljenih malih plastikah, ki so po svoji naravi monumentalne in mnoge med njimi pripravljene za izvedbo v kamnu. Kamen pomeni umetniku pri izvedbi njegovih kiparskih načrtov najbolj ustrezno gradivo. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše razstavlja pet tirolskih kiparjev: prof.Erich Keber, Markus Florian, Erich de Ghezzi, Gerbert Ennemoser in Peter Kuttler. V Stebriščni dvorani Mestne hiše so na ogled slikarska dela kranjskega slikarja Adija Kebra. V Prešernovi hiši je odprta pregledna razstava slik in plastik Izidorja Jalovca. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik udeležencev desete planinske slikarske kolonije Vrata 89. V galeriji Kosove graščine so na ogled ilustracije akad. slikarja Daniela Demšarja. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, razstavlja akad. slikar Štef Potočnik. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja Jaro Miščevič, član Foto kino kluba Tržič. ŠKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji razstavlja akad. slikar Tugo Sušnik. V galeriji Loškega gradu je odprta ftlatelistična razstava -ob 40 -letnici Filatelističnega društva Škofja Loka. Odprta je vsak dan. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale je na ogied retrospektivna razstava risb in akvarelov Bogdana Potnika. PIONIRSKI GLEDALIŠKI TABOR Kranj - V tem tednu se na Debelem rtiču v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Slovenije odvija Pionirski gledališki tabor. Mentorjem kulturnega življenja na šolah in drugje se bodo predstavili tudi mladi igralci šolske gledališke skupine Raglje z Osnovne šole France Prešeren Kranj pod vodstvom mentorice Vike Grobovšek. Predstava kranjske skupine je namreč lep primer, kako mladi pod dobrim vodstvom ustvarjajo dobro predstavo, ki ni všeč le gledališkim poznavalcem, pač pa tudi šolskim vrstnikom. Resnično razpoloženje začutimo v simbolično obarvanih risbah Gerberta Ennemoserja. Njegova v biološkem svetu zasidrana likovna scena je v oblikovnem in vsebinskem pogledu primer čistega in subtilnega umetniškega dela. Intimen in lahkoten svet oblik spoznavamo ob delih kiparja Markusa Floriana. Bolj realističen, vendar v velikih izvedbah monumentalno delujoč vtis napravijo na gledalca kiparska dela Petra Kutt-lerja. Kipi Ericha De Ghezzija so po izrazu izredno plastični, kar kristalični. V nekaterih primerih spominjajo na kubistično oblikovalno šolo. Njegovo veliko figuralno delo, ki ga poznamo s simpozija, je polno neke nežne, prav nič agresivne eroti- ke. Cene Avguštin ANTIKVARIAT IN GALERIJA Bled - Če se bo vse odvijalo po zamislih Vilme Kersnik in Irene Jemc, potem je z nedavno otvoritvijo v spodnjih prostorih Kina Bled Gorenjska dobila svoj prvi antikvariat. Zanimivo oblikovan prostor, ki ga za potrebe galerije in antikvarnice obenem ni bilo treba dosti spreminjati, je nadvse imeniten okvir za razstavo starih predmetov, ki sodijo v tako imenovano kulturno dediščino. Poslikane skrinje in drugo staro pohištvo, posteljna pregrinjala iz časov naših babic, predmeti, ki so bili v kuhinjski rabi v prejšnjem ali na začetku tega stoletja, različna delovna orodja obrti, ki jih je prehitel čas in drugo. Vsekakor je zanimiva razstavljena čevljarska delavnica, skrbno ohranjen spomin na delo čevljarskega mojstra Franca Ankeleta iz Pristave pri Tržiču, ki jo kot zanimivo dediščino hrani njegov vnuk Janez Špendal. No, ta delavnica vsekakor ni naprodaj, pač pa bo enkrat v prihodnosti prav gotovo sestavni del čevljarskega muzeja, ki ga načrtujejo v Tržiču. Vsi drugi predmeti v antikvariatu so seveda naprodaj. Lastnici sta prepričani, da nekaterim zbiralcem starih predmetov ni do tega, da bi tisto, kar imajo preveč, ponujali na bolšjem trgu, pač pa v antikvariatu. Pri ocenjavanju tega blaga sta si zagotovili pomoč strokovnjakov etnologov, tako da bo vse, kar bo ponujeno v antikvariatu, zares avtentično. Ponudbo bo antikvariat obogatil še s prodajo izdelkov domače in umetne obrti. Da pa bi bil antikvariat še zanimivejši, naj bi v njegovih prostorih občasno mojstri nekaterih starih obrti na kraju samem prikazovali svoje delo; seveda bo treba izbrati obrt, ki ne zahteva ogromno prostora, pač pa le mizo in stol - kot na primer izdelovanje gorjuških pip. Kot obljubljata podjetni lastnici, bo vedno mogoče kupiti tudi dobre slike. Trenutno so na stenah Aladina - galerije in antikvariata - grafike tržiškega slikarja Janeza Plemlja. Kasneje pa naj v galeriji ne bi manjkalo del tudi drugih gorenjskih priznanih slikarjev. L. M. KONCERT V ŽUPNIJSKI CERKVI Kranj - Jutri, v torek, ob 19. uri se v župnijski cerkvi začenja nova koncertna sezona, ki jo organizira Glasbena šola v Kranju. Na prvem koncertu se bosta predstavila mlada umetnika iz Zah. Nemčije Michael Gruge - violina in Klaus Christian Kratzenstein - orgle. Na programu so baročne skladbe J.A. Guilaina. T. Vitalija, J.S. Bacha, romantična glasba Boelvja in Francka ter sodobna glasba G. Tračka in P.J. Koma. ureja LEA MENCINGER OŽIVLJENE GEOMETRIJSKE TAROT TAPISERIJE uvrščajo v energetske modele, prevodnike in zbiralce energetskih s t ruj, arhe tipskih situacij — prizorišč na relaciji vseobsegajo-če-edinstveno individualno. Tako lahko posameznik pri posedovanju ali pozornem zrenju s tapiserijo najmanj vsaj sodeluje. Ta-. „, , ... _., . ko tapiserija že zdavnaj ni večle V izložbenih oknih Ehtinega tapiserija (namenjena le stenski Modnega salona v Kranju se po- dekoraciji), idejni liki standard-nuja priložnost videti (ali se do- nega tawt us(wja pa nemdoma govoriti za nakup) Geometrijskih postanejo stvarna in neposredno tarot - kart v obliki tapiserij. ohčutena resničnost TU in SE-kar prav gotovo predstavlja po- p^j vsem izviren pristop tej pradavni, sicer že tolikokrat in na toliko Kolikor že avtorja osebni po-načinov oživljeni simboliki. Tapi- znam lahko pritrdim o njegovi serije ali tarot iz geometrijskih neutrudljivi nalogi odstiranja likov idejno osmišlja t. i. Ma- kopren stvarstva in obujanja na-hadcharta. nekajkrat prirejeni rave resničnosti, za kar se neo-izvirnež, ki ideje na tapiserije majno v celoti udejstvuje in tako pridobiva iz izkušenj globljih ni- razširja ter predaja dano. vojev ali potovanj po robu real- ^ $o ^ rije že estetsko dovolj privlačne in čeprav vsak v ozadju teh skrajnih predstav ne bi zaslutil mogočnost in moč videnja absolutnih končnic in opravil, bi si vsaka od tapiserij zaslužila dru- ODPRTO PISMO MIRANU POTRČU no-irealnega, zavedno-nezaved-nega ali pod-nad-zavestnega. Tapiserije so formata 50x80 cm; liki. ki živijo osnovno jedrsko konstrukcijo arhetip-skih tarot žarnic so od nekdaj jasni krog, kvadrat, trikotnik, čr- ženja s posamezniki po domovih ta, točka itd. Kri in dušo temu in na tako neskrivnostno dosto-okostju črt pa odsevajo v prese- pen način prispevala k sožitju netljivo in mučno intuitivno do- iskalca in iskanega, delanih kombinacijah volnene V imenu nas vseh, ki smo Vas obiskali, se za sprejem lepo zahvaljujemo. Zlasti smo vam hvaležni, da ste nam posvetili toliko svojega časa in naše težnje vzeli na znanje. Žal pa smo odšli razočarani, tako rekoč ste nas žejne peljali preko vode. Menimo, da ni niti vzroka niti opravičila, da komisija za ustavne amandmaje ni vrednotila: 1. Zahteve več kot 5 tisoč podpisnikov 2. Zahteve društev proti mučenju živali v Sloveniji 3. Intervencije Svetovne zveze za varstvo živali London 4. Dejstva, da je SR Srbija že pred nami sprejela amandma o zaščiti živali pred mučenjem (dobesedno: zloraba posamezne živali) 5. Pismeno zagotovilo predsednika KO Geza Bačiča, ki ga je pisal podpisani. Lei Evi Muller. da bo predlagani ustavni amandma, katerega je tudi sama podala, po vsej verjetnosti tudi sprejet. Po vsem sodeč, če bi Komisija za ustavne amandmaje upoštevala in vrednotila težo teh zahtev, ki smo jih poslali že več kot pred letom dni in bi jih - POSREDOVALA DELEGATOM kot drugo gradivo, smo prepričani, da bi ga delegati enoglasno sprejeli in izglasovali. Naše zadnje upanje je bilo. da se boste Vi osebno zavzeli za rešitev tega našega rakastega problema, vendar žal. od Vas smo odšli praznih rok. Prepričani smo, da je v teh nekaj dneh še vedno toliko časa, da se pred objavo najnovejšega besedila slovenske Vstave vnese amandma: »ZAGOTAVLJA SE VARSTVO ŽIVALI PRED MUČENJEM« Zato vas vljudno in ponovno pr o s i m o, da predlog akceptirate in Ustavo dopolnite s citiranim besedilom. Konec koncev nam je tudi nerazumljivo, zakaj se pri nas dosledno izogiba terminu »Mučenje živali«, saj se vendar takšna terminologija uporablja brez sramu in predsodkov v pravnih aktih razvitih držav. Mar se ne zavzemamo za vstop v EVROPO 92? Lea Eva Muller bERVISNO PODJETJE KRANJ TAVČARJEVA 45 Objavlja prosta dela in naloge 1. VODENJE KLEPARSKO - KROVSKE DELOVNE ENOTf Pogoji: — V. stopnja strokovne izobrazbe strojne ali gradbene smeri i" leta delovnih izkušenj ali IV. stopnja strokovne izobrazb« dolgoletno prakso. — izpit iz varstva pri delu — vozniški izpit B kategorije — trimesečno poskusno delo 2. PEČARJA Pogoji; — IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne pečar«'" smeri — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo 3. MONTERJA IN VZDRŽEVALCA TOPLOTNIH IN VOD< VODNIH NAPRAV: Pogoji: — IV. ali III. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne kovina^ smeri — najmanj 6 mesecev delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovni1 časom. Kandidati naj vložijo pisne ponudbe z dokazili o izp0 njevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Servisno podj*')1 p.o. Kranj, Tavčarjeva ul. 45. barve, kar vse skupaj družno privede do naboja, ki ga vsaka od posameznih tapiserij-kart tudi glede na lastno ime — označbo in vlogo dejansko prepričljivo izraža, morda za senzitivne duše včasih celo nekoliko preveč. Tako tu avtor Mahadcharta odločno nadaljuje klasično poslanstvo tarot likov, ki se v svoji pra-bitni moči lahko nadalje Sploh pa naj se idejna moč tako propagiranega tarota sama prakticira, saj kakor pravi sam Mahadcharta v njegovi knjigi Od prebujanja... DO PREBUJENJA: Ko živimo pletemo naše življenje iz nitk v vrv. Ko je vrv spletena, pa človek na srečo umre. Andrej Šušteršič — Sar, Valjavčeva 7, Kranj //A SGP GRADBINEC KRANJ Sporočamo, da bo od 28. septembra do 2. oktobra 1989 zaprta Koroška cesta v Kranju zaradi prekopa in ureditve kanalizacije. Prosimo za razumevanje. Kegljaški klub Triglav Sejmišče 3, Kranj Kegljaški klub Triglav Kranj razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORJA - KNJIGOVODJE za nedoločen čas Pogoji: — srednja ekonomska ali njej ustrezna izobrazba — 2 leti delovnih izkušenj Rok prijave je 8 dni po objavi. Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita za vas — Elita &tsu 25 °/< popusta nad skupno vsoto 5,000.000 din v prodajalnah Mladinski salon, Ženski salon, Moški salon in E — moda od 26. do 30. septembra 1989 teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden nakupa v Eliti — teden Franc Puhar - Aci STRAŠANSKA NESREČA - Leta 1916 Kranjske zgodbe iz tega stoletja Dne 18. februarja 1915 se je odtrgala skala v D A7r;f AC _ V^F 7A Pečeh nad Hujanskim mostom in zgrmela na hi- J,~ i? Šo Jurija Sivca. Mrtve so izkopali ženo Nežo, VOJSKO hčerko Ano in pastirja Franceta. Živ, a hudo ranjen pod ruševinami je bil le 75-letni oče Jurij. Od družine je potem ostal le sin France, ki je bil takrat na fronti. Tako je za vedno utihnil nekdanji Jurijev mlin, ki je bil sicer last Majdičev. STRUNA JE POČILA -VOJNA JE Cesarje dne 28. julija podpisal vojno napoved Srbiji. Napisana je v francoskem jeziku in poslana v Beograd. Tako je bilo objavljeno v »Gorenjcu«, dne 28. julija 1914. Množica meščanov je spremila vpoklicane vojake na železniško postajo v Kranju. Bilo je veliko navdušenja, pa tudi solza. V Kranju je že naval v trgovinah. Ljudje pokupijo vse. Moka je še enkrat dražja. Trgovci že bogatijo na račun vojne. BEOGRAD JE PADEL V Beograd so 2. decembra 1914 vkorakali hrvaški polki, ki jih vodi hrvaški general Frank. To je objavil »Gorenjec« že 4. decembra. Padec Beograda so v Kranju proslavili z zvonjenjem že tisto noč. Drugi dan pa je šla po mestu godba z lampijončki. Vse mesto je bilo v cesarskih in narodnih zastavah. Dva tedna za tem je Srbska vojska zopet zavzela Beograd. Takrat v Kranju niso zvonili! BEGUNCI IZ GALICIJE Pribegli so Poljaki iz Galicije. Prebivalstvo naj jim pomaga s toplo obleko, obutvijo in odejami. Darove za begunce se zbira v Glavnem trgu. Hlebševi hiši na OTVORITEV KINA TALIJA V prostorih nekdanje Sajevčeve pristave so 11. novembra 1914 otvorili Kino »Talija«. Dvorana ima 140 sedežev. Kino je vsak dan ob 5. in 8. uri zvečer. Lastnik kina je Franc Ksaver Sajovic. ZAKONODAJA V VOJNI Ker je zaradi vpoklica moških v vojsko vsak dan manj, je stopil v veljavo nov zakon o oporokah. Za pričo pri oporokah so lahko tudi ženske, duhovniki in celo obsojenci. Navedeni dosedaj niso smeli nastopati kot priče. - Leta 1915 — VARČEVATI BO TREBA Moč žive besede je pomembna, so ugotovili na seji občine 27. marca 1915. Zato mora "Narodna čitalnica" organizirati predavanje, kako se varčuje z živili v vojnih časih. Gre predvsem za moko in kruh. Tudi dela na kanalizaciji v mestu se morajo ustaviti, ker ni več eksploziva. FRONTA SE BLIŽA Italija je napovedala vojno Avstro-Ogrski dne 5. maja 1915. Tako je bilo objavljeno v "Gorenjcu" šele 28. maja. Že 26. maja so se vneli prvi boji na Soči med Gorico in Tržičem, a 28. maja pri Kobaridu. Lahi so zasedli Gradež. Dne 14. junija 1915 se je sešel Hrvaški sabor. To je bil sabor kraljestev Hrvaške, Slavonije in Dalmacije. Vzklikali so gesla: Živela hrvaška Reka!, Živela Istra!, Živeli Slovenci! Odpor do Lahov je bil izredno velik v Hrvaški, Dalmaciji, Istri, pa tudi med Slovenci. Časopis "Gorenjec" je 18. februarja zadnjikrat objavil sledeče ukaze: — V veljavo stopi ukaz, da se mora oddat' kovinska posoda za potrebo vojske. Odda' morajo vsi gostilničarji, peki in slaščičarji. ^ — Prepovedana je vsaka prodaja lesa brez 0 brenja vojske. J — Kože, ki se pridobe pri klanju živine zac no prebivalstvo bo vojska zaplenila. , Časopisa "Gorenjec" ni bilo več. ZmaHJ% je papirja, pa tudi oblastni ukrepi so bili Pf Utihnil je do leta 1934. CESARJA FRANCA JOŽEFA NI VEČ Na izredni seji občine dne 27. nove^ 1916 je župan Polak odbornikom sporočil »'J če: "Njegovo Veličanstvo naš presvitli Franc Josip L je dne 21. novembra 1916 ob K zvečer mirno v Gospodu zaspal. Leta 1848r sedel prestol — 68 let je modro vladal..."- VSE ZA NOVE TOPOVE SREDI VOJNE BREZ CESARJA Na zadnji seji 13. decembra 1916 je V "Gorenjcu" so 29. oktobra 1915 objavili ukaz: "Državna uprava bo pobrala cerkvene zvonove za izdelavo novih topov. Pustili bodo ie take zvonove, ki imajo zgodovinsko in umetniško vrednost." Vojska pa do takih izjem običajno ni preveč uvidevna! Ko so iz zvonikov pobirali zvonove, so na Rupi blagoslovili novo vojaško pokopališče. V prostorih gimnazije je namreč začela delovati začasna vojaška bolnica, ki je nosila ime "Zavidoviči". K taki bolnici pa sliši tudi vojaško pokopališče. V istem času pa je vojaška uprava na Gašte-ju ustanovila še eno bolnico, vendar le za konje. čeno obvestilo, da se je občinsko zastopstva ,, 10. decembra udeležilo slovesne svete maš* .( hvalno pesmijo. Po maši pa so zastopniki °v jj na C. Kr. glavarstvu izrekli vdano izjavo °p ^ stopu vladanja njegovega veličanstva C Apostolskega cesarja in kralja Karola L ( Pred tem so odborniki odobrili, da j, ubožnici nahajajočim revežem odslej vsak daje zajtrk. j Tako je Avstro—Ogrska dobila novega c* kranjski reveži pa zajtrk! Torek, 26. septembra 1989 / ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI 7. stran mOiLAS Nič več skrbi, če se prt polije Gospodinje imamo rade lepo mizo, pogrnjeno s prtom, za katerega pa se, posebno če je naš najlepši in najdražji prt, vedno bojimo, da ga bomo s čim polile in ga bo potem težavno očistiti. In če se bolj bojimo, prej se kaj takšnega naredi. V Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču mislijo na gospodinje. Pričeli so izdelovali posebno tkanino z nanosom apreture, ki jo mirno lahko polijete s kavo, črnilom, z vinom. Samo s krpo boste obrisali, pa bo prt spet čist. Pri vsem tem prt nima plastičnega izgleda in ne zoprnega hladnega otipa, kot plastični prti. Prte z apretacijo perete v pralnem stroju pri 60 stopinjah C. Kar nekaj prijetnih vzorcev imajo na voljo -pravkar prihajajo iz proizvodnje beli z rdečimi češnjami, okrogli in kvadratni - dobijo pa se v vseh prodajalnah, kjer imajo naprodaj tkanine in gospodinjske potrebščine. Najbolj zagotovo pa jih boste našli v trgovinah Bombažne predilnice in tkalnice na Deteljici ali v Modni hiši Pristava na Bledu. - Foto: D. D. Ta mesec na vrtu Čeprav je najboljši čas za sajenje tulp oktober, jih vendarle lahko sadimo tudi že v zadnji tretjini septembra. Tulpe sadimo •0 cm globoko, v težkih tleh zadostuje 8 cm. Vrste naj bodo 20 cm narazen, čebule v vrsti pa 10 cm. V skupine sajene čebule naj bodo 10 do 12 cm narazen. Majhne čebule, ki ne bodo pognale cvetov, so lahko samo 5 cm narazen. Glede tal tulpe niso posebno zahtevne, dobro uspevajo tako v težkih kot tudi v lahkih tleh. Pomembno pa je, da so tla dobro propustna za vodo in niso pozimi in spomladi suha. Ko sadimo hiacinte, moramo paziti, da čebulni krožeč pri koreninah ni poškodovan. Kako globoko sadimo hiacinte, je odvisno od tega, kakšna so tla. V težkih tleh jih sadimo le 10 cm globoko, v lahkih pa tudi do 15 cm. Močnejše čebule naj bodo 15 cm narazen, slabotnejše pa le 12 cm. Tudi hiacinte delujejo najbolje, če so v skupinah. Vse čebulnice in gomoljnice moramo po saditvi še dodatno Pokriti. Pod zastirko ostanejo tla dolgo enakomerno vlažna, to pa je za dobro uspevanje teh rastlin še posebej pomembno. Večina izmed njih potrebuje pozimi odejo zoper mraz; dobra je tudi iz Hstja. Plast listja naj bo debela 10 cm; že zgodaj spomladi pa jo nioramo zmanjšati na polovico. Pripravimo se za zimo Pasteriziranje zelenjave Zelenjavo na hitro operemo v hladni vodi, nikoli je ne namakamo. Odcejeno otrebimo in narežemo po receptu. Napolnimo dobro pomite kozarce, zalijemo posodo, v katero postavimo kozarce s prekuhano in ohlajeno vodo, ki naj sega 2 cm pod rob. Kozarce zapremo. Čas in temperatura pasteriziranja sta navedeni pri vsaki vrsti posebej pri receptu. Zelenjavo pa pasteriziramo tudi obarjeno. Barimo (blanšira-mo) v vreli vodi. Vre naj 3 do 5 minut. Pri zelenjavi svetlih barv dodamo kropu malo limoninega soka ali citronske kisline, da ostane lepo bela. Odcejeno in nekoliko ohlajeno zelenjavo zložimo v kozarce in zalijemo z enako toplo vodo, kot je zelenjava. Enako temperaturo naj ima tudi voda, ki jo nalijemo v lonec. Čas in temperatura sta navedena v posameznem receptu. Pasterizacijo navadno opravimo s pomočjo patentnih kozarcev, ki so sestavljeni iz steklenega kozarca, gumijastega obročka, steklenega pokrovčka in kovinske sponke ter lonca s termometrom. Po novem pasteriziramo s kovinskim patentnim pokrovčkom in če nimamo lonca s termometrom, postavimo kozarce kar v večjo posodo v pečico ter jo na hitro segrejemo. Nato znižamo temperaturo in vztrajamo pri tej temperaturi toliko časa, kot ga zahteva živilo za svojo pasterizacijo. Pasterizirane kozarce pustimo, da se dobro ohlade. Nato šele odstranimo sponke. Vsebino kozarcev, ki se morebiti niso zaprli, porabimo, ostale pa shranimo. Stročji fižol Mlado stročje, ki je še brez zrn, operemo in odcedimo. Stroke obrežemo, večje prelomimo, majhne lahko pustimo cele. Vložimo v kozarce. Zalijemo z vodo. Malo starejše stročje ali kupljeno (za katero ne vemo, kako dolgo je nabrano) pripravimo enako. Barimo ga v vreli vodi 5 minut. Če ga uporabljamo za solato, vodo lahko malo solimo. Odcejeno in nekoliko ohlajeno stročje nadevamo v kozarce. Zalijemo z vodo od barjenja. Surovo stročje pasteriziramo 90 minut, obarjeno pa 60 minut pri 98 stopinjah C. Paradižnik, paprika, čebula Vseh treh vrst zelenjave pripravimo enake količine. Zrezano na rezance dušimo v lastnem soku, da upade. Vode prilijemo le, če je soka premalo. Zdušeno zelenjavo zložimo v kozarce, zalijemo z vodo od dušenja. Če je je premalo, dolijemo še malo slane, prevrete in primerno ohlajene vode. Pasteriziramo 60 minut pri 98 stopinjah C. To zelenjavo uporabljamo za prikuhe, džuveče, juhe, mesne omake, itd. Korenje Mlado korenje očistimo s krtačko in vodo. Po potrebi ga tudi ostrgamo, zrežemo na kolesca, kocke ali kratke, bolj široke rezance. Drobne korenčke pustimo cele. Napolnimo kozarce. Vode ne prilijemo. Pasteriziramo 90 minut pri 98 stopinjah C. Vodo za blanširanje malo solimo, sladkamo in začinimo z začimbnim posipom. Drobne in enako velike korenčke v njej barimo 5 minut. Nekoliko ohlajene zložimo v kozarce. Pasteriziramo brez dolivanja vode 80 minut pri 98 stopinjah C. Mešana zelenjava Lepotilni kis PET MINUT ZA BOLJŠI VIDEZ Pripravimo paradižnike, jajčevce, mesnate paprike, malo stročje-ga fižola in čebulo. Vse narežemo, paradižnik prej olupimo. Dušimo v lastnem soku, da se zelenjava malo zmehča in upade. Nato jo vložimo v kozarce, ki naj bodo tako veliki, da zelenjavo naenkrat porabimo. Zalijemo s tekočino od dušenja, če je je premalo, prilijemo še malo rahlo slane vode. Pasteriziramo 60 minut pri 98 stopinjah C. To zelenjavo porabimo za rižote, džuveče, juhe, prikuhe, itd. Paradižnikova mezga 4 kg zrelih paradižnikov, 3 stroki česna, sol, sladkorja po okusu, poper, malo muškatnega oreška, nekaj olja Zrele in mesnate paradižnike operemo, zrežemo na četrtine in denemo v kozico. Segrevamo, da hitro zavre. Po okusu dodamo naštete dišave, sol in sladkor. Kuhamo, da se zgosti, vmes mešamo. Pretlačimo. Napolnimo v majhne kozarce. Na vrh vsakega zlijemo malo olja. Pasteriziramo 30 minut pri 98 stopinjah C. Mnoge ženske kis uporabljajo za nego las, rok in obraza. Dandanes vemo, da zdrava koža in lasišče izločata blago kislino, ki ju varuje okužb. Vsakič, kadar si namilite lase, si umijete obraz ali se kopate, sperete tudi to kislinsko odevalo in uničujete naravno varovalo kože. Mnoga obolenja kože, tudi prhljaj in suho, luskinasto kožo, bi preprečili, ko bi bolje pazili na ta naravni kislinski plašč, ki nam varuje kožo. To pa dosežemo, če po umivanju las, po prhah in kopelih uporabimo nekaj lepotilnega kisa, svetuje G. Hauser Recept za stari kozmetični kis je: v pol litra vode vlij dve zvrhani žlički suhih metinih listov. Naj zavre in se počasi kuha tri minute. Potem precedimo skoz drobno cedilce. Ta metin čaj doli jemo v pol litra čistega jabolčnega kisa. Najhitreje si pripravimo ta lepotilni kis, če zmešamo pol 1 tra čistega jabolčnega kisa s pol litra zelo vroče vode, v kater vlijemo žličko metinega olja in pol žličke rožnega. Nikoli ne jen ljite nerazredčenega kisa za kozmetične namene! To mešanico lahko uporabljate za kožo obraza in lasišče. J odličen tonikum za obraz. Za kopeli - posebno za suho, srbeč kožo - vlijte kozarec tega kozmetičnega kisa v kad, ki je do pok vice polna tople vode. ureja DANICA DOLENC HOROSKOP Ljudje tehtnice (22. 9. - 22. 10.) Zadnjič smo vam povedali nekaj o planetu Veneri, ki bdi nad ljudmi, rojenimi v znaku tehtnice, danes pa bomo izdali nekaj skrivnosti o dobrih in slabih lastnostih "tehtnic". LJUDJE DOBRIH LASTNOSTI. Ljudje tehtnice so vedri, živahni, zelo toplega srca. Sovražijo vsak prepir in si žele samo mir in skladnost. Smisel za pravičnost 'ttiajo tako zelo razvit, da jih celo krivice, ki ne zadevajo njih sa-^•h, utegnejo vreči iz ravnotežja. Zaradi smisla za šalo in vedrega razpoloženja so v družbi priljubljeni. Veliko smisla imajo tudi 2a lepoto in se radi navdušujejo. Ljubijo svoj dom in ga z vese-'Jem olepšujejo in urejajo. Radi sprejemajo goste in ker znajo ustvarjati toplo in prijetno okolje, se pri njih počutimo dobro in Kakor doma. Če pride do tega, da se v kaki družbi razhajajo na-*°n, hitro popustijo, ker nadvse ljubijo svoj mir. Imajo izvrsten olcus in smisel za glasbo in umetnost. Neprijetno jim je, kadar Morajo o čem odločati. LJUDJE SLABIH LASTNOSTI So izredno nemarni in razsipni. Uživajo samo zabavi in pretirano s° nečimrni. Pri njih igra glavno vlogo zunanjost. So brez sleher-nega smisla za kak načrt in natančnost. Njihova sposobnost, da Se navdušijo, meji na fanatizem. Tako so neodločni in tako lahko ^e navzamejo slabih vplivov, da se v najkrajšem času utegnejo za-eti navduševati za stvari, ki so v popolnem nasprotju s tistimi, ki 0 J>h prej navduševale. Cesto se pokažejo kot pravi razsipneži. Prihodnjič: zunanji videz in bolezni, h katerim se nagibajo ljudje tehtnice. Počitnice na Hrvaškem Med počitnicami sem bil na Hrvaškem. Tam sem bil tri ted- e" Y tem času se je ženil stric Miha. Teta Jela, mami in jaz smo Pekli piškote, torte in še kaj drugega. Moj oče in stric Minko pa j3 Pekla tri svinje. Ko so bile pečene, sta zaklala še tri jagenjčke. , a dan poroke smo se oblekli v svetovske obleke in čakali muzi- ante. Zatem smo se odpravili v cerkev. Ob šesti uri so prišli letali svatje in imeli smo večerjo. Otroci smo pili sokove, spušča-sl r?kete in streljali s pištolami. Pokonci smo bili do desetih na- ednjega cjne potem smo se 0(jpravili domov in do konca poči-Ln,c sem bil doma. e»astjan Štembal, 6. c r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Nedeljski izlet Iz Bohinja se da priti na precej visok hrib - planoto Komno. Do doma, ki stoji na vrhu, je približno dve uri hoje. Dom je visok in lep, v njem pa lahko prespiš. S Komne gre pot čez Planino na Kraju mimo koče pod Bogatinom do prelaza Vratca. Potem se spustiš po pobočju v dolino, kjer že od daleč zagledaš gorsko jezero - Krnsko jezero. V njem je posebno septembra veliko mladih ribic, pisank. Nad jezerom, ki je na nadmorski višini 1395 metrov, se dviga visoka gora Krn, 2244 metrov. Do njenega vrha je še tri ure hoje, piše na kažipotu pri jezeru. Blizu Krnskega jezera je še eno manjše, Dupeljsko jezero. Toda v nobenem se ni priporočljivo kopati, ker sta premrzli. Zraven pa je skrit v gozdičku Planinski dom pri Krnskih jezerih. Sestavljajo ga trije deli. Tam se v senci odpočiješ in nabereš moči za pot nazaj. Tadeja Mihajl, 5. d r. OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled REZERVIRANO ZA ZVEZDE Zdravo! Pred kratkim so spet prišli na površje fantje iz skupine SPANDAU BALLET s svojim novim albumom SIXTH SENSE. Pa vam bom fante kar podrobneje predstavila. Šuštarska fryo septembrska nedelja je Pnšla, ]£ak v Sloveniji jo že pozna. . ' za Tržič je velik dan, JJ» čevlji Peka pridrve na En' tijo Z8oa"aJ v naš kraj prihi- *i lepe čevlje pridobijo. ,a 'placu" res je direndaj, uPljenih čevljev nihče ne nazaj. Ko modna revija za Virjem se začne, vse iz Peka modnega pokaže se. Ljudem zastaja dih, v Peku modni je navdih. Ogleda vredno res je vse, kar na stojnicah ponuja se. Kdor pa lačen kje omaga, mu gostilna brž z bržolami pomaga. Mojca Mam, OŠ heroja Bračiča Tržič Šola v naravi Kot tretkarji smo se pred dvanajstimi dnevi s tovarišico in sošolci odpravili v šolo v naravi. Vse počitnice sem težko čakala ta dogodek in ko je napočil, sem bila zelo vesela. Po dolgih urah vožnje smo končno prispeli v Pre-manturo - Runke. Najprej smo si razdelili ključe ter odhiteli pripravljat prikolice. Nato smo šli na kosilo, po kosilu pa smo imeli preskus plavanja in razdelitev v plavalne skupine. Bila sem v skupini ribic. Učila me je tovarišica Nataša. Vsak dan smo imeli plavanje in pouk. Pri pouku smo se učili snov za četrti razred. Pouk sta učili tovarišici Ida in Saša. Nekje sredi tedna smo si šli ogledat največje mesto Istrskega polotoka, Pulj. Ogledali smo si tudi puljsko areno, ki je stara že dva tisoč let. S tovarišem Stanetom smo splezali na vrh arene, od koder je lep razgled. Ko smo se zvečer vrnili, smo imeli ples. Nekega večera pa smo zakurili tudi taborni ogenj ter ob njem peli razne pesmi vse do pozne ure. Tovariši niso bili strogi, radi so se pogovarjali, vendar so hoteli, da spoštujemo dnevni red. Letošnji konec počitnic sem preživela lepo in mislim, da je bil to moj najsrečnejši dogodek s tovariši in sošolci. Vesna Zupane, 4. r. OŠ Voklo Naša šola V šolo hodim v Lesce. Imenuje se po pisatelju Franu Šaleškem Finžgarju. V šoli so učilnice, kabineti, garderobe, knjižnica, dve telovadnici in kuhinja. V pritličju je prostor, kjer so proslave, razstave in roditeljski sestanki. Okrog šole so zelenice in športno igrišče. Tina Anderle, 2. a r. OŠ F. S. Finžgarja Lesce Začetek skupine seže v leto 1979, ko so prvič nastopili na neki zasebni zabavi. Po dveh uspešnicah je leta 1981 izšel njihov prvi album z naslovom JOURNEYS TO GLORY, ki ni zbudil posebnega zanimanja za njihovo glasbo. Tudi drugi album DIAMOND ni uspel tako, kakor so si želeli. Šele pri tretjem, ki nosi naslov TRUE, so zadeli v polno. S svojimi uspešnicami so se prebili med najbolj poslušane skupine pop ročka. Uspeh so nadaljevali z naslednjo ploščo PARADE in leta 1985 so začeli tudi s koncerti po vsem svetu. Takrat so postali tudi resni konkurenti najbolj oboževani skupini Duran Duran. Privržence so osvajali s skladbami, kot sta, na primer, ONLY VVHEN YOU LEAVE in ROUND AND ROUND. Leta 1985 so sodelovali na gromozanskem koncertu Live Aid in pri skladbi DO THEY NO IT'S CHRISTMAS. Pred dvema letoma so izdali peti album THRO-UGH THE BARRICADES, s katerim so dosegli tisto "ta pravo". Še isto leto so prišli tudi k nam in jemali sapo v ljubljanski hali Tivoli. Letos pa so izdali že omenjeni album, na katerem je tudi uspešnica BE FREE WITH YOUR LOVE. In kdo sestavlja že desetletno skupino SPANDAU BALLET? Visoki pevec TONY HADLEY, ki seje rodil 2. junija 1960 v Islingtonu. Tony je poročen z Leonie Lavvson, s katero ima sina Thomasa Williama. Osvajalec ženskih src je svetlolasi saksofonist STEVE NORMAN, rojen 25. marca 1960 Islingtonu. Kitarist in avtor vseh skladb je modrooki GARY KEMP, ki se je rodil 16. oktobra 1959 v Islingtonu. Njegov brat MARTIN KEMP je basist in očara vsakogar, ki je ljubitelj prelepih modrih oči. Rojen je 10. oktobra 1961 v Islingtonu in je poročen s pevko Shirley Holliman (VVham in Pepsi & Shirlev). JOHN KEEBLE igra na bobne. Rodil seje 6. julija 1959 v Islingtonu inje "najbolj miren" član skupine. Čao do naslednjič, Marjeta >ja HELENA JELOVČJ GLAS 8. STRAN Tone Kemperle, predsednik rokometne sekcije Alples Cilj nove sezone je ponovitev lanske Železniki, 25. septembra - Tekmovanje v prvi slovenski rokometni ligi se je začelo prejšnjo soboto, 16. septembra. Dekleta Al-plesa so bile v prvem kolu proste, ker je tik pred začetkom tekmovanja zaradi finančnih težav odstopila ekipa Cerkna. To soboto so v dvorani Poden gostile nasprotnice iz Škofij. Največji uspehi železnikarskega rokometa segajo tja v sedemdeseta leta, ko so dekleta skoraj desetletje nastopale v zveznem rangu tekmovanja. Potem jim je počasi začela sapa popuščati. Generacija se je postarala, pojavile so se finančne in organizacijske težave. Predvsem zaradi organizacijskih slabosti so začele igralke uhajati v Ljubljano, k Olimpiji. Nekaj časa je Alples še nastopal vštric z Olimpijo, potem se je Olim-pija dvignila, Alples pa je padel v republiško ligo, kjer je še danes. »V Železnikih smo 1983. leta dobili lep športni park, v katerem je tudi rokometno igrišče, ki pa ga zaradi kratke poletne sezone - vmes so še počitnice - šolarji premalo uporabljajo. Razen tega je rokomet zadnja leta postal dvoranski šport. Ekipa, ki ima dvorano, je v veliki prednosti pred tisto, ki je nima. Železniki je nimajo, šolska telovadnica je pretesna. Verjetno je tudi zaradi vsega tega med šolarkami padlo zanimanje za rokomet,« je dejal predsednik rokometne sekcije Alples Tone Kemperle, koje govoril o vzgoji naraščaja. »V ekipi članic je približno pol Selčank in pol Ločank. Ker v Škofji Loki nimajo ženske mladinske ekipe, se slabo piše tudi bodočim članicam.« Cilj Alplesovih rokometašic v novi sezoni je, da se uvrstijo v sredino lestvice. Če bi ponovile lansko osmo mesto, bi bil to kar lep uspeh. Kot je povedal Tone Kemperle, so rokometa-šice, ki jih vadi France Lušina, zelo disciplinirane, delavne, niso pa pretirano ambiciozne. Vsaj večina ne. Letos je ekipa startala nekoliko oslabljena, saj sta najboljši strelki Brigita Jelinič in Smilja Olič odšli k drugoligaški ekipi Kranja. Tone Kemperle upa, da bodo praznino brez hujših posledic nadomestile izkušnje nekaterih starejših igralk. Sicer pa o starosti rokometašic Alplesa težko govorimo, saj so vse srednješolke, stare povprečno sedemnajst let. Ker se vse tekme odvijajo v dvoranah, imajo tudi treninge (trikrat na teden) v dvorani Poden. V pripravah na novo sezono so si zaradi varčevanja z denarjem lahko privoščile le tri dni skupnih priprav in trening tekem v Ajdovščini. H. Jelovčan Aktivno športno društvo na Blejski Dobravi Poleti je trening na ledeniku Blejska Dobrava, 25. septembra - športno društvo na Blejski Dobravi sodi med najbolj aktivna športna društva v jeseniški občini. Pet članov v reprezentanci. Želijo si snežnega topa in umetnega snega. Večinoma se financirajo s lastnim delom. Med najbolj aktivna športna društva v jeseniški občini že nekaj let sodi športno društvo na Blejski Dobravi, ki ga že dvanajst let prizadevno vodi Miro Svetina. Društvo združuje predvsem alpske smučarje ter varpi-ste. V sekciji alpskih disciplin je 25 aktivnih smučarjev in trenerjev, ki vsako leto za mlade z Blejske Dobrave, Lipe, Javornika in Koroške Bele pripravijo smučarsko šolo. »Dve slabi zimi z malo ali nič snega sta vplivali tudi na obisk smučarske šole, saj je manj obiska, še kako pa se tudi pozna, da smučarija postaja drag šport, oziroma, da starši enostavno ne zmorejo visokih stroškov za smučarsko opremo otrok,« pravi predsednik društva Miro Svetina. »Tako dobimo v društvo manj mladih smučarskih talentov, ugotavljamo, da tretjino manj kot pred leti. V zimski sezoni postavimo pri osnovni šoli ali na Poljanah krajšo Tomosovo vlečnico, kjer trenirajo. Mislim, da imamo za tako majhno smučarsko društvo kar precej obetavnih smučarjev, saj je v članski B reprezentanci naš član Igor Svetina, med pionirskimi reprezentanti pa Peter Partner, Jure Keršmanc, Špela Gašperin in Silvija Čeme. Zanje in za druge smučarje skrbijo trije trenerji, Roman Podlipnik in Matjaž Prestrel, s cicibani pa se ukvarja Sašo Pikon. Zdaj, poleti, trenirajo redno vsak dan, na prostem in na športnih igriščih, jeseni pa se bodo kondicijski treningi preselili v telovadnico osnovne šole na Koroški Beli. Poleti smučajo tudi na ledeniku na Koroškem, v bližini Malnitza, kjer so na nadmorski višini 3.000 metrov z gondolo in dvema vlečnicama odlični pogoji za trening, pa še daleč ni. Četrtino sredstev za našo dejavnost dobimo od občinske TTKS, tretjino denarja pa moramo zbrati kar sami: z organizacijo srečelovov, veselic, tombol, redno pa člani sprejemajo tudi razna dela pri podjetjih, da kaj zaslužijo. Tako so delali na poligonu v Kranjski gori, pri Gradbincu in drugod. Društvo ima zadovoljivo opremo: dva kombija, dve vlečnici, veseli smo teptalne-ga stroja. Potihem pa si želimo, da bi kupili snežni top za umetni sneg. Za šolo smo zgradili večnamensko igrišče za rokomet in košarko, tako da imajo mladi dovolj možnosti za rekreacijo.« Športno društvo na Blejski Dobravi je lahko za zgled, kako se kljub vsemu pomanjkanju da skrbeti za športno dejavnost mladih. Največ zaslug pa ima seveda vodstvo društva, predvsem predsednik Miro Svetina, ki zavzeto skrbi za resno delo in dejavnost športnega društva Blejska Dobrava. D. Sedej ŠPORT IN REKREACIJA Torek, 26. septembra 1989 ureja JOŽE KOŽNJEK Jubilej škofjeloškega nogometa Prvi znanilci boljših časov Škofja Loka, 20. septembra - Na slovesnosti v počastitev 60 letnice organiziranega igranja nogometa so pionirjem nogometa v Škofji Loki, društvom in organizacijam, s katerimi dobro sodelujejo, podelili priznanja, odigrana pa je bila tudi nogometna tekma med LTH in prvoligašem Olimpijo iz Ljubljane. Olimpija je bila premočna V prijateljski nogometni tekmi je pred blizu 400 gledalci prvoligaš Olimpija iz Ljubljane premagal LTH z 9 : 0. Tekmo so sodili Živkovič, Žunič in Vidmar, zadetke za Olimpijo pa so dosegli Vrabac in Djukič po 2, po enega pa Zidan, Englaro, Ubavič in Tešič, enkrat pa so Ločani sami zadeli svojo mrežo. Za Olimpijo so igrali Maric, Englaro, Zidan, Zečevič, Šepa-rovič, Tešič, Ubavič, Čeh, Vrabac, Pate in Djukič (rezerve Ir-golič, Valentinčič, Porča, Štok, Miloševič in Jermaniš), za LTH pa Matjaž Oblak, Cveto Oblak, Brdnik, Sušnik, Gaber, Babšek, Šinkovec, Bergant, Klančar, Metod Ažbe in Bojan Ažbe, rezervni igralci pa so bili Švarc, Peternelj, Jereb, Peri-čevič, Sesek, Pozvek in Dare Brdnik. Ločani so igrali v dresih Mesarije Kalan iz Stražišča, ki pomaga loškim nogometašem. Nogometni veterani na tekmi v Škofji Loki. Prva z desne dr. Adolf Gerjol in Rudi Zavrl. Da gre za pomemben dogodek škofjeloškega športa, kaže tudi to, da je bila slovesnost v dvorani občinske skupščine in da se je slovesne seje udeležil tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Jože Albreht, predsednik občinske konference SZDL Janez Zavrl, predsednik občinskega sindikalnega Avto moto šport Pintarjeva nova zmaga Kranj, 20. septembra - Preteklo soboto je bila v Banjaluki predzadnja dirka za državno prvenstvo motociklistov. V nedeljo, 24. septembra, pa je bila na Grobniku že zadnja dirka. Na predzadnji dirki je Janez Pintar iz Kranja (AMD Domžale) v kategoriji do 80 cem zmagal, v kategoriji do 250 cem pa je bil najboljši Martin Šraj, Darko Katrašnik, član AMD Tržič, pa je bil peti. Brane Lip-nik z Brega pri Žirovnici je bil v formuli TT 1 šesti. Tekmujejo tudi motokrosisti. V Orehovi vasi sta bili dirki za republiško prvenstvo v kategorijah 125 in 250 cem. Boštjan Kampuš iz Lenarta je zmagal v kategoriji do 125 cem, Aleš Kunčič (AMD Tržič) je bil šesti, Dominik Košir (AMD Žiri) 13. in Matjaž Perčič (AMD Kranj) 16. V skupni uvrstitvi je Kunčič četrti. V kategoriji do 250 cem je zmagal Fortuna s Šentvida pri Stični, Miran Tonjko (AMD Tržič) pa je bil drugi. Žirovci Vid Mlakar, San-di Sedej in Marjan Mlinar so bili 6., 12. in 14. V skupni uvrstitvi je Miran Tonjko drugi, Vid Mlakar pa četrti. M. Jenkole sveta Sandi Bartol in zastopniki klubov, društev in telesno-kulturne skupnosti oziroma ZTKO. Na slovesnosti je bil nekdanji župan pobratene občine Sele na Koroškem Toni Hribernik in novi župan Berti VVassner, delegacija občine in športnega društva Sovodnje ob Soči v Italiji, zastopniki Nogometne zveze Slovenije, pokrovitelja LTH je zastopala Cirila Mrak, starosta slovenskih nogometašev Rudi Zavrl in večina še živečih začetnikov nogometa v Škofji Loki, med njimi Tine Pire, Silvo Marguč, dr. Adolf Gerjol, Urh Kalan, itd. 60 let škofjeloškega organiziranega nogometa je predstavil predsednik izvršilnega odbora sedanjega LTH Janez Krajnik in dejal, da so nogomet igrali že prej na prostoru, kjer je sedaj gasilski dom, zemljo za pr- Jutri kros v Seničnem Tržič, 26. septembra - Krajevna skupnost Senično in Odbor za športno rekreacijo trži-ške telesnokulturne skupnosti organizirata jutri, 27. septembra, z začetkom ob 15.30 v počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Se-benje in Senično deveti kros za posameznike in ekipe krajevnih skupnosti. Kros bo v Seničnem. Tekači bodo razdeljeni v 14 starostnih skupin, proge pa bodo dolge od 300 metrov za najmlajše do 5000 metrov. Najboljše čakajo kolajne, najboljšo krajevno skupnost čaka pokal, prav tako pa tudi najhitrejšega tekača na najdaljši progi. Prijave sprejemajo še jutri na TKS Tržič, Bračičeva 4, telefon 50-776 do 12. ure, zamudniki pa se bodo lahko prijavili še pol ure pred startom. J. Kikel Olimpija je v prijateljski tekmi premagala LTH z 9 : 0. Na •lik' pozdrav kapetanov Janija Pateta (Olimpija) na desni in LTH M«' toda Ažbeta. Ob njima sodnika Živkovič in Vidmar. metu obetajo boljši časi vključno z uvrstitvijo v višji rang tekmovanja. Odnos do nog?' meta se v škofji Loki spremi' nja in nogometaši morajo t° priložnost izkoristiti. Po slovesni seji, na kateri sp podelili priznanja NK LTH Ti' netu Pircu, Silvu Marguču, ini Ivani Hafnerju, Francu Zorku. Marjanu Horvatecu, Tonij11 Hriberniku, ŠD Sele na Koroškem, ŠD Sovodnje v Italiji-LTH, ZTKO Škofja Loka ««> gorenjski medobčinski nogO' metni zvezi, loški župan Albreht je prejel srebrni znak Nogometne zveze Slovenije, klub LTH pa priznanje te organizacije, je predsednik loške občin* Jože Albreht priredil sprejel" za udeležence slovesne sej*' Ločanom sta darila izročila W di zastopnika športnikov iz p0' bratenih občin Sele in Sovodnje. J. Košnje" slike F. Perd*" Vabilo kranjskega Partizana Prijetne in koristne urice v telovadnicah Kranj, 23. septembra - V zadnji številki Gorenjskega glasa smo pozvali k uram splošne telovadbe in rekreacije, ki jo tudi to zimo organizira kranjski Partizan. Tokrat objavljamo urnik vadbe za posamezne kategorije in specialnosti ter kraje vadbe. Telovadnica osnovne šole Matija Čopa na Planini: ponedeljek starši z otroki oziroma cicibani med 18.05 do 18.50, torek pionirji in športna ritmična gimnastika med 18.05 in 19.30, sreda pionirke med 18,30 in 20. uro, četrtek športna ritmična gimnastika med 18.05 in 19.30 in petek pionirji in športna ritmična gimnastika med 18.30 in 20. uro; telovadnica osnovne šole Bratstva in enotnosti na Planini: ponedeljek rekreacija ženske med 20.30 in 22. uro, torek odbojka za ženske med 20.30 in 22. uro, četrtek aerobika ženske med 20.30 in 22. uro in petek odbojka mešano med 20.30 in 22. uro; osnovna šola Helena Puhar Zlato polje: ponedeljek cicibani med 16. in 17. uro, torek rekreacija moški (košarka) med 19.30 in 21. uro in četrtek rekreacija ženske med 19.30 in 21. uro; osnovna šola Simona Jenka (stara zgradba na Komenskega): torek rekreacija moški (nogomet) med 20. in 21.30, četrtek rekreacija moški (nogomet) med 20. in 21.30. uro; osnovna šola Simona Jenka (nova zgradba pri Vodovodnem stolpu. Cesta 31. divizije): torek posebna vadba za starejše moške med 20.45 in 22. uro (NOVOST pri programu vadbe); srednja šola tekstilne in obutvene stroke: ponedeljek rekreacija za ženske med 19.30 in 21. uro. _ J. Košnjek vo igrišče na prostoru sedanje klavnice pa je nogometnemu odseku sokolskega društva Škofja Loka podani Franc Dolenc starejši. Prvo tekmo s Sokoli iz Kranja so Ločani dobili s 6 : 2. Prvi predsednik društva je bil Otmar Sever, podpredsednik in tajnik Ivo BerčiČ, trener in kapetan pa je bil Marjan Žigon. Potem je nastalo društvo Sora in leta 1934 so bili prvi trije loški nogometaši Tine Pire, Silvo Marguč in inž. Ivan Hafner registrirani pri Nogometni zvezi Slovenije. 30. septembra leta 1945 je bil ustanovljen Partizan, Dolenc je podaril zemljo za igrišče v Puštalu, kjer je še sedaj, prvi predsednik je bil dr. Adolf Gerjol, tajnik Tine Pire, nogometaše pa je vodil Tine Savnik. Loški nogometaši so igrali pod imenom Ločan, nato LTH, kar so še danes, z večjimi in manjšimi uspehi, vendar sedanje razmere v klubu in tudi urejeno igrišče kažejo, da se loškemu nogo- Alpinistom srečno Ljubljana, 20. septembra • Srečno pot in srečno vrnitev sm° zaželeli v sredo pred odhodom na zagrebško letališče članom na; še alpinistične odprave na Šišo Pagmo, 8046 metrov visoki edin' kitajski osemtisočak. Odpravo vodi Tone Škarja, v domovino pa naj bi se vrnila čez približno dva meseca. Cilj odprave je spleza*1 dve prvenstveni smeri v jugozahodni steni tega osemtisočaka }fl to v alpskem stilu. Prve vesti o dosežkih na gori lahko pričakuj*' mo sredi novembra. , . Kdo so v odpravi, v kateri predstavljajo gorenjski alpinis" lep delež. To so preizkušeni alpinisti Andrej Štremfelj iz Kranj8« ki je osvojil že štiri osemtisočake, dr. Iztok Tomazin iz Tržiča, je doslej dvakrat stopil nad magičnih 8000 metrov, in Filip BernJ' iz Tržiča, za katerega bi bila Šiša Pagma po Lhotseju leta 198 drugi osemtisočak. Doslej je 28 jugoslovanskih alpinistov osvojilo vsaj en osemtisočak. Razen te trojice so v odpravi še priznan* imena našega alpinizma: vodja Tone Škarja, odličen poznaval«* in osvajalec Himalaje, predsednik komisije za odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, Viki Grošelj, ki želi osvoj'1 vse osemtisočake sveta in bi bil uspeh na tej odpravi že njeg0 osmi osemtisočak, Stane Belak, veteran našega alpinizma, Pav' Kozjek, Marko Prezelj', dr. Žare Guzelj, ki je zdravnik odpravnin snemalec Matjaž Fistravec. „ J. * Kokra prvak v trim ligi Kranj, 20. septembra — Letni bazen je še zadnjič v letošnji sezoni gostil vaterpoliste v občinski trim ligi. V organizaciji komisije za vaterpolo pri ZTKO Kranj je za občinskega prvaka tekmovalo pet moštev: Kamnik, Triglav (mladi), Kokra, Vodovodni stolp in Kranj. Po pričakovanju je občinski prvak ekipa Kokre, ki je tako letošnjemu članskemu republiškemu naslovu dodala še občinskega. ,k Izidi - I. kolo — Triglav : Vodovodni stolp 5:12, Kamni" Kokra 5:16, Triglav : Kranj 8 : 6, II. kolo - Kamnik : Triglav 6 : 8, Vodovodni stolp : Kokra 5 : 9, Kamnik : Kranj 0 : 5,111-kolo — Kranj : Kokra 2:15, Vodovodni stolp : Kranj 20 : 6, Kokra : Triglav 12:1, Kamnik : Vodovodni stolp 0 : 5. Vsa srečanja sta sodila sodnika Stariha in Marinček (oba Kranj). Vrstni red — I. Kokra, 2. Vodovodni stolp, 3. Triglav (mladi), 4. Kranj, 5. Kamnik. u V3 Sem in tja ga televizija res pihne! V času srditih obstreljevanj z juga, prave kanonade na slovenska ustavna dopolnila, ti v najbolj gledanem sobotnem terminu, takoj za poročili, namesto nepogrešljivega Žarišča, predvaja filmsko srhljivko vseh srhljivk: grofa Drakulo! Bravo! Posedli smo kot egipčanske mumije in ponovno buljili v film, ki nam je v mladih časih vzbujal toliko nedoumljive groze ; čeprav bi tedaj morali pomisliti, da je strah votel, okoli njega pa nič ni in da tudi kurirčke Tončke ni bilo nikoli strah, nas je ob Drakuli kar zazeblo. Zato, ker nam je bila dejavost vampirstva povsem neznano področje. Vampirstva nam niso prezentirali niti na strašljivih predavanjih o psihološki vojni. Predavanja o psihološki vojni, s katerimi so nas strahovali pred imperalizmom in krepili svoj agitprop, so bila kapitalna mojstrovina: kakšnih pet do šest ur so nam v krajevni skupnosti na temo psihološke vojne vbijali v glavo, kako da kapitalisti nikoli ne spijo. Nenehno jih je, kapitaliste namreč, tlačila nočna mora, tako so se bali silovitosti jugoslovanskega napredka in petletk. Kdo pa se, prosim vas, ne bi bal države, v kateri korakajo z neustrašnimi gesli ala »delo in prosveta, to naša bo osveta...« Zato so nam imperialistični vohuni na šole infiltrirali filme o tem, kako se na zahodu vseeno V žarišču: Drakula bolje živi... Ko smo v trdi noči zapuščali predavanja o psihološki vojni, ki divja nad našimi glavami, smo bili kot polite kure: za roko smo se držali in če se je zamajala le vejica v kakšnem grmu, smo preplašeno zatulili: buuuuu! Danes pa nas grofa Drakule sploh ni bilo več strah! Kakšna limonada, tale vampirček Drakulček! Nas ne rukne ničesar več. tako so nas utrdila tista genialna predavanja o psihološki vojni in vohuni, ki so nevoščljivo špijonirali za našimi slavnimi petletkami! Ne nazadnje imamo za seboj tudi zadnji dve leti tako zlohotnih in duhamornih političnih vaj, da je v naših očeh Drakula pravi vajenec! Kar pa nikakor ne pomeni, da se iz grofovih prijemov ne bi dalo še česa naučiti. Tisti Drakula, ki so ga dali v termin Žarišča in je permanentno pil kri in si tako pridobival svoje kontrarevolucionarne iredentiste in separatiste, je bil v hipu v outu, če so si žrtve okoli vratu obesile kito česna! Kakšna škoda, da televizija zmeraj zamuja in da nam Drakule ni porinila že prej pred oči! Vsem slovenskim delegatom tam na zveznem nivoju bi že davno lahko viseli venci česna okoli vratu - pa grizi, če moreš! Za komplet Slovenijo bi bilo te dni priporočljivo, da voha samo česen, ker so se razna vampirska česnanja na njen račun prečesnala v pravi drakulski: razčesnili vas bomo! Česen, ljubi moji, česen, na mikro in makro nivoju. Tisti, ki se šopirijo z makro pozicij vas ne bodo mogli krvosesko pahniti v družbenopolitični sistem srednjega veka, tisti pa, ki vam pijejo kri na lokalnem nivoju, pa se morda le kanček zamislijo, da tudi malim bogovom nekoč zazvoni navček.. D. Sedej Vinko Janežič - Lipa ni bivša! Člani ansambli Lipa zatrjujejo, da ni govora o razpadu ansambla, saj so v takem vzponu kot le malokdaj. Sami uspehi in novi obetavni načrti. V minuli številki Gorenjskega glasa smo objavili tudi zapisa o novem ansamblu, kjer je pisalo: »...kot ansambel so sicer čisto novi, toda občinstvu so že stari znanci. Saj so bili klarinetist Iztok Vidic, kitarist Iztok Prosenc in pevka Irena Vidic do nedavnega člana ansambla Lipa, harmonikar Ivo Belšak, ki novi ansambel vodi, pa je igral pri Rži. Torej, sami stari znanci v novi obliki...« Ta izjava je v ansamblu Lipa in seveda med mnogimi občudovalci povzročila nepotrebne govorice o morebitnem razpadu... Vodja ansambla Lipa Vinko Janežič je demantira), saj Lipa uspešno nadaljuje svoj glasbeni vzpon po osvojenih festivalskih nagradah: 1. nagrado za melodijo na Števerjanu 89,1. nagrado za izvedbo na Števerjanu 89, zlato Orfejevo značko na Ptuju 89, za nameček pa še 1. in 3. nagrado za besedilo za njihovi viži na Ptuju 89. Vinko Janežič pravi: »Naše medsebojne pogodbe nas po morebitni prekinitvi obvezujejo še za šestmesečno sodelovanje. Od naših treh muzikantov, ki vzporedno sodelujejo s sestavo En hlebec kruha, ni še nihče izjavil, da bi Lipo zapustil. Zato Lipa ni bivša! Kaj ni čudno, da bi se nekdo poslovil na višku uspehov, lahko pa se kaj takega dogaja s harmonikarjem ansambla Rž Ivom BelŠakom? Sicer pa smo ob tem dolžni zapisati, da je vodja ansambla Lipa Vinko Janežič izredno zadovoljen z letošnjimi glasbenimi projekti, izidi kasete Med nami je prijetno, z izkupičkom na Ptujskem in Števerjanskem festivalu, promocijskimi koncerti, gostovanji v tujini. Lipa se medi tudi jeseni, štiri njihove viže so že uvrščene v program Radia plus, dve skladbi sta pripravljeni za televizijski spot v Video mehu, predstavljeni bodo z novimi melodijami v Četrtkovem večeru... Mogoče pa je objavljena izmišljotina po reakciji ljubiteljev narodnozabavne glasbe postala še bolj kot za zasedbo En hlebec kruha postala dobra reklama za Lipo? D. Papler Cvek Male gorenjske vasi Laniše Piše: D. Dolenc Izobraževanju se ne odpovedo V pravo hišo me je pripeljal Srednjikarski Janko, ko me je napotil k Lisjaku. Ne le, da je gospodar Janez Treven predsednik Turističnega društva So-yodenj, pomembno funkcijo ima tudi gospodinja Angela Treven, saj je nič manj kot Predsednica Aktiva kmečkih *ena Sovodenj. Prijazna, zgovorna žena. Pravkar je v hlevu molzla, pa je hitro sin Miloš Poprijel za molzni stroj, da se mi je lahko posvetila. Občudujem žene, ki imajo toliko volje do dela, do življenja, do vseh dogajanj v dolini. Kako mirno bi se ob ponujeni funkciji lahko izgovorila, da ima preveč dela, daje tako visoko pod Mrzlim vrhom in ima daleč na sestanke... Toda pri teh ženah je ravno nasprotno: saj hočejo sodelovati, nič nočejo zaostajati za dolino. In prav imajo. Dvanajst članic šteje njen aktiv. Vrsto tečajev so že organizirale, med drugimi šiviljske-8a, tečaj za peko drobnega pe-c,va, demonstracijo za multi-Practic so imele. Letošnjo zimo se bodo učile izdelovanja suhih šopkov in ikeban. Iz Škofje Lo-ke aH celo iz Kranja bo prišla v°dja tečaja. Že zdaj se veselijo, da bodo svoje domove zna-'e še lepše urediti, narediti ^etlični aranžman za na domači grob. Vse življenje se učiš, nikoli ni za nič prepozno, se zavedajo. Morda se bodo do-rn'slile še česa za to zimo. Ta Na lepo staro Lisjakovo domačijo spominja le še freska. - Foto: D. D. teden bodo imele sestanek in skupno se bodo dogovorile česa vsega se bodo lotile čez zimo. Tudi za izlete. Letos so bile že dvakrat v Avstriji, zdaj pa se že drugič odpravljajo na Če-hoslovaško. Nova Oselica je njih fara Lepa domačija je Lisjakova. Kdo bi si mislil, daje bila med vojno vsa zravnana z zemljo. Le 60 m od hiše je šla včasih meja z Italijo. Zdaj imajo novo hišo, nov hlev, novo gospodarsko poslopje. Nad slednjim so uredili še celo stanovanje, če se bodo kdaj vendarle odločili za kmečki turizem. Lepo bi se imeli turisti tule gori na 800 m nadmorske višine. Kako lep je Nič manj Sin ubitega ameriškega predsednika Johna Kennedvja, John mlajši, je nedavno, prvič sploh, javno povedal, da namerava po očetovih stopinjah in da se bo ukvarjal s politiko. »Če se posvetim politiki, je povsem naravno, da bo moj cilj ta, da postanem predsednik Združenih držav. Zakaj pa bi si želel kaj manjšega? Blagi Bush Velika večina Američanov meni, da je predsednik Bush preveč blag, kadar gre za boj proti prekupčevalcem droge. Neka anketa je pokazala, da je celo 72 odstotkov vprašanih izjavilo, da je najnovejši načrt predsednika preblag in da ne zadeva bistvo problema. Polovica vprašanih je dejala, da ne verjame v Bushevo prepričanje, da se lahko ta boj dobi tudi brez povečanja davkov. Dahnili so da: V Kranju: Alenka Lipičar in Dušan Kavčič iz Tržiča; Anita Brešič in Tomaž Korošec iz Kranja; Bernarda Konc in Bojan Potočnik iz Kranja; Neža Podlesnik in Duško Rajčič iz Ljubljane; Mateja Sajovec in Aleš Kalan iz Trboj; Mateja Tomažin in Uroš Bučan in Šenčurja; Mojca Dobnikar in Marko Tehovnik iz Reteč; Dragana Ro-dič in Ljubiša Gojkovič iz Prebačevega. Samo pošten je treba biti... Ko so številni prebivalci New Yorka že upali, da Ed-vvard Koch ne bo več kandidiral za župana mesta, se je njegova kandidatura ponovno pojavila. V njegovih predhodnih obdobjih, ko je bil župan mesta, so ga številni napadali zaradi neučinkovite in skorumpi-rane mestne uprave, nerešenih stanovanjskih in drugih vprašanj. A stari neoženjeni samec, povrh vsega pa še Žid, se je meščanom tako priljubil s svojimi izjavami v javnosti, da mu ob kandidaturi ponovno ploskajo. Kocha je namreč mogoče videti pri požarih, pri nesrečih in pri zločinih, meščanom pa je vedno pošteno in brez sprenevedanj ter laži odgovarjal na vsa njihova vprašanja. Zaradi poštenosti bo verjetno dobil večino glasov za drugi najtežji, toda najbolj iskani posel v Združenih državah... f)Ogled od tod proti Novi Ose-ici! Na gospodarsko poslopje so Trevnovi dali naslikati staro Lisjakovo domačijo - slikar Mehle iz Drulovke pri Kranju jo je naslikal - in danes zgovorno pripoveduje o lepih starih časih. V ozadju se vidi Nova Oselica. Tako blizu je ta lepa sosednja vasica, a Lanišarji morajo na Sovodenj in potem znova v hrib, da pridejo do svoje fare. Globoka grapa jih loči od nje. Pod Lisjakom so obležali Na novi hiši pri Lisjaku malce obledela spominska plošča priča o hudih dneh med vojno tu gori. V dolini, 50 m od hiše, je padlo dne 4. decembra 1943 pet neznanih borcev Vojkove brigade. Tistega zgodnjega jutra so jih Nemci presenetili pri Mrzlikarju na oni strani Bevkovega vrha. Nemci so naredili obroč, zažgali hlev, na katerem so spali utrujeni borci in ti so se reševali iz ognja na vse strani. Pet jih je obležalo tamle spodaj pod Lisjakom. Naleteli so na žično ograjo in mine. Partizanka med njimi je še v roki držala neaktivirano bombo, se spominja Srednjikarski Janko. Vseh pet so potem pokopali v skupnem grobu v Novi Oselici. Na vrsti je vodni zbiralnik Z nočjo se je vrnil domov tudi gospodar Janez Treven. Podpornike bodo potrebovali za nov vodni rezervoar, ki ga gradijo prav tule nad Lisjakom, pa so podrli nekaj lesa v Kurjem vrhu. To je ena največjih skupnih akcij vaščanov. Takoj za cestami in asfaltom. Najprej so ceste širili, potem so napeljali v vse hiše telefone, postopoma so cesto asfaltirali, letos so potegnili spet 400 m asfalta, zdaj pa je na vrsti rezervoar, iz katerega bo vodo črpalo 6 gospodinjstev. Da bo asfalt prišel vse do vrha vasi, bo še trajalo, kajti zdaj so Lanišarji za nekaj let opravili. Na vrsti za asfalt so druge vasi. Tako so se dogovorili v krajevni skupnosti. Sicer so pa prav poti njihovo najtežje breme. Vse hiše so razmetane po hribih, daleč druga od druge, do vsake mora voditi dovolj široka in urejena pot. In vsaka hiša mora sama skrbeti za svoj del poti. Pa pridejo neurja in hudourniki trgajo zemljo, zapirajo poti. Vse je le na njihovih ramenih. Toda s tem so se ljudje tod sprijaznili, vedo, da so pota del njihovega življenja, njihova vsakdanja skrb, ki je ne morejo nikamor preložiti. /O ljubljanska banka KOT IMETNIK TEKOČEGA RAČUNA, ŽELIM SVOJ DENAR V SOBOTO ZVEČER OB 22. URI! NEMOGOČE? BANK0MAT je samopostrežni stroj, ki s pomočjo identifikacijske kartice z magnetnim zapisom oz. BAN KOMAT KARTICE, omogoča dvig denarja KADARKOLI in brez navzočnosti bančnega delavca. V Gorenjski banki bodo bankomati kmalu delovali. Zato morate imetniki tekočega računa, ki želite z bankomati poslovati, izpolniti prošnjo za izdajo bankomat kartice. Prošnjo, skupaj z osnovnimi navodili, dobite na vseh bančnih okencih Gorenjske banke, kjer izdajamo čeke. Ponos gospodinje pri Lisjaku so prav gotovo tudi lepo rejeni prašički. Kar sedem jih je letos po-vrgla svinja. - Foto: D. D. Temeljna banka Gorenjske Kranj ureja DARINKA SEDEJ (&M&mmmiiLAS 10. stran OBVESTILA, OGLASI Torek, 26. septembra 1989 KDAJ JE ŽIVLJENJE NA KREDIT DRAGO? Takrat, ko človek ugotovi, da je lahko cena po treh mesecih kreditiranja višja od rasti inflacije! Pri Meblu vam dajemo na izbiro: To sta edina, a povsem nova pogoja prodaje pri nas. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! (v salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni Mebla: Nova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje Epidemija microsporie Samo letos obolelo 38 ljudi Jesenice, 25. septembra - Že lani se je na območju Jesenic pojavila microsporia, ki jo večinoma prenašajo oboleli ljudje in živali. Največ obolevajo otroci, ki so tudi največ v stiku s psi in mačkami. Sekretariat za občo upravo in splošne zadeve skupščine Jesenice je izdal resno opozorilo in poziv občanom Jesenice zaradi pojava microsporie v občini. Že pred leti in v zadnjem času se je na območju jeseniške občine ponovno pojavila microsporia. Microsporia je kožno obolenje, ki se pojavlja na lasišču in na neporaščenem delu kože - tako lokalno kot generalizirano po vsem telesu. Povzročitelj obolenja spada v skupino gljivic Dermotafitov. Te gljivice pa prenašajo le oboleli ljudje ali živali, na primer mačke in psi. Zdravljenje bolezni poteka z antimikrotičnimi sredstvi, ki pa so škodljiva za kri in jetra. Za boleznijo največ obolevajo otroci, ki imajo - razumljivo -največ stikov z živalmi, psi in mačkami, tako pa ima zdravljenje lahko še hujše posledice. Že v lanskem letu je na območju občine Jesenice, od Mojstrane do Žirovnice, obolelo 69 oseb. Letos je obolelo že 38 ljudi, zboleli pa so tudi že na območjih do Belce in Vrbe. Obolevnost se torej razširja in nevarno grozi, predvsem med najmlajšim prebivalstvom -otroki. Vsi strokovnjaki, ki se poklicno ukvarjajo s takimi obolenji, so že lani sprejeli protiepi-demske ukrepe, vendar zdaj ugotavljajo, da le—ti ne zadostujejo več. Na nedavnem sestanku so se zatorej dogovorili za dosledno preprečevanje obolevnosti in za ostrejše protiukrepe. Občane jeseniške občine zatorej obveščajo, da bo v času od 25. septembra do 7. oktobra izvedena obsežnejša akcija odstranjevanja potepuških psov ali mačk. O poteku akcije in o morebitnih nadaljnjih ukrepih bo sekretariat za občo upravo in splošne zadeve še naprej obveščal javnost. D. Sedej ^/^CORENJ^^ ALPETOUR združene delovne organizacije za prevoz turizem in proizvodnjo TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja več prostih mest za IZOBRAŽEVANJE ZA PRIDOBITEV D KATEGORIJE ZA VOZNIKE AVTOBUSOV Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: — da so dopolnili starost 21 let, — da imajo sposobnost pisnega in ustnega komuniciranja v slovenskem jeziku — da se vozili motorna vozila kategorije C najmanj 2 leti ali — da so vozili motorna vozila kategorije B in C najmanj 3 leta — da imajo strokovno izobrazbo najmanj IV. zahtevnostne stopnje. Pisne vloge z dokazili sprejema SOZD Alpetour, kadrovski sektor, 64220 Škofja Loka, Titov trg 4-b, 8 dni po objavi. Plačal mujevnaturalijah je tudi Silvo, ki jim je zadnjič po deseti ponoči delal zgago. Upravniku se ni pustil odgnati, celo napadel ga je. Kaj je temu ostalo drugega, kot da je klical na milico. Milorad je dva dni na črno delal pri nekem zidarskem mojstru iz kranjske občine. Po tem času mu je predložil račun. Vendar plačila ni dobil v denarju. Mojster mu je poplačal z Vrgel jo je iz stanovanja batinami. Ko bo Milorad v prihodnje spet iskal priložnostnih del, bo dvakrat povprašal, ali urno postavko merijo v dinarjih, markah ali udarcih. Vsiljiv nočni ptiček V kranjskem domu borca se morajo pogosto otresati vsiljivih, z alkoholom preveč opogumljenih gostov. Eden takih škofjeločan je dopoldne popival, popoldne pa doma te-čnaril. Z ženo sta se prepirala, kdo več plača za stanovanje. Da nosi večji delež mož, je ženo prepričal s trdnimi argumenti: nabil jo je in nagnal iz stanovanja, nato pa ostal gluh za vse prošnje izgnane ženske pred vrati. Odprl ie šele, ko so pozvonili miličniki in terjali, da ženo sprejme nazaj. Pritepelseje in razgrajal Domačini iz Žirovnice so zadnjič milici prijavili Jeseničana Jožeta, ker je glasno prepevale koračil skozi vas. Saj ne, da bi imeli kaj proti pesmi, toda ura je bila že pozna, blizu polnoči. Tudi umetniški vrednosti nočnega recitala bi imel marsikdo oporekati. Končni razsodniki, miličniki, so odločili, da mora pojoči Jože utihniti. Bujna domišljija Ondan je neki prebivalec Ži-rov klical milico, Češ da se je pred blokom zbrala večja skupina mulcev, ki na vse pretege razgrajajo. Da bi mu zagotovili red in mir, so šli možje v modrem na kraj domnevnega do- gajanja in ga našli povsem praznega. O kakršnih koli mulcih, ki bi tod vpili, ni bilo sledu, pa tudi nihče drug o njih ni nič vedel. Se najverjetnejša razlaga je, da je imel prijavitelj prebujno domišljijo, ali pa mu jo je razgibal alkohol. Samca v boju Nočni čuvaj v Gradbincu na Jesenicah je poklical milico, ker je na dvorišču bližnjega samskega doma videl boj dveh tamkajšnjih stanovalcev. Na kraj dogajanja sta šla dva miličnika, zgrabila vsak svojega bojeviteža in ju ločila. Ker sta kalila nočni red in mir, ju bo dobil v pest tudi sodnik za prekrške. Kranj, septembra - Podoba, kakršno vsak dan kaže Gregorčičeva ulica v Kranju, se nikomur več ne zdi kaj posebnega. Parkirišč ni dovolj in avtomobilisti se morajo pač znajti drugače, čeprav na račun pešcev, ker na pločnikih puščajo vozila, ali na rovaš ostalih av-tomobilistov, ki se morajo zaradi ob cesti parkiranih vozil prebijati po zožanih voziščih. Prenekateri se vpraša, kaj ob tem kaosu počneta milica in komunalni redar. Naj še tako vztrajno pišeta listke in jih zatikata za brisalce, s kaznijo 15 tisočakov za napačno parkiranje se pač ne da prevzgojiti neotesanih voznikov. - Foto: F. Per- sar, 16-letni Gordan G. iz Banjaluke. Pripeljal je s stranske ceste iz Stražišča in zapeljal na glavno Ljubljansko cesto. Pri tem je izsilil prednost voznici osebnga avtomobila Olgi Stare iz Ljubljane. Ta je kolesarja zadela, da ga je vrglo na pokrov motorja in je z glavo trčil v ve-trobran. Zatem je padel na cesto in obležal hudo ranjen. Nesreči v gorah sta se srečno iztekli Mojstrana, 22. in 24. septembra - V petek se je nad dolino Vrat ponesrečil 24-letni Andrej Erz-nožnik iz Vrhnike. Sam je plezal v spodnjem rokavu Potočnikove smeri, pod vrhom pa mu je spodrsnilo, da je padel in ranjen obležal na širši polici. Nase je opozarjal z glasnimi klici in svetlobnimi signali. V dolino so ranjencu pomagali reševalci iz Mojstrane in helikopter RSNZ. Kranj, septembra - Jezerska cesta v Kranju že od nekdaj velja za nevarno. Temu pritrjujejo tudi domačini, ki se nanjo vozijo s stranskih ulic. Svoje okolje imajo sicer radi v zelenju, motijo pa jih žive meje, ki jim zastirajo pogled na glavno cesto. Enega od tamkajšnjih prebivalcev je košato vejevje ob cesti tako ujezilo, da ga je ročno posekal in si na ta način odprl pogled iz avta na Jezersko cesto. -Foto: F. Perdan v zid gospodarskega poslopja Žabnica, 24. septembra - Neprimerna hitrost je zakrivila nesrečo, ki se je vozniku Aleksandru Giorginiju Čampi iz Ljubljane primerila v Zabnici. V ovinku je zapeljal na nasprotni v°zni pas, nato pa spet nazaj na svoj del ceste, kjer je zdrsnil ,n ga je zaneslo v zid gospodarnega poslopja. V nesreči je bil nuje ranjen. Izsilil prednost Kranj, 23. septembra - V križišču Ljubljanske in Škofjeloške ceste se je primerila nesreča, v kateri je bil huje ranjen kole- Dva dni zatem pa se je v steni Male Mojstrovke zgodila nesreča 18-letnemu Dušanu Sko-čirju iz Radovljice, ki je tam plezal v navezi s prijateljem. Odkrušil se mu je oprimek, zaradi česar je izgubil ravnotežje in omahnil. Na srečo je obvisel na varovalni vrvi, tovariš pa ga je spustil na polico in mu ranjenemu nudil prvo pomoč. Zatem je poklical pomoč. Gorski reševalci iz Kranjske gore in Rateč ter helikopter RSNZ so ga spravili v dolino. Vojaško letalo strmoglavilo Brnik, 22. septembra - Med treningom za sobotni in nedeljski letalski miting se je sredi dopoldneva zrušilo vojaško letalo. 26-letni vojaški pilot, sicer Mariborčan, je bil takoj mrtev. Letalo je strmoglavilo v bližnji gozd, zakaj pa je do nesreče prišlo, pristojne komisije še raziskujejo. Zaradi slabosti s ceste Mojstrana, 24. septembra - Na magistralni cesti blizu Mojstrane se je ponesrečil 69-letni Ži-van Deanović iz Zagreba, hudo pa je bila ranjena tudi njegova sopotnica Ana Deanović. Voznik je med vožnjo proti Kranjski gori v ovinku domnevno zaradi slabosti zapeljal s ceste. Prek makadamske neutrjene bankine je zapeljal na travnik, kjer je trčil v nasip. Izgubil oblast nad vozilom Naklo, 23. septembra - 17-letni Tomaž S. iz Kranja, ki se je z mopedom peljal po lokalni cesti od Žej proti Naklem, je nenadoma izgubil oblast nad krmilom, zapeljal na neutrjeni rob ceste in se prevrnil. V nesreči je bil huje ranjen. Odpeljali so ga v jeseniško bolnišnico. sojxx urara industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, 64000 Kranj, Škofjeloška c. 6. razpisuje delovni nalogi s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTORJA obrata Družbena prehrana in nastanitve 2. VODJA FINANČNO RAČUNOVODSKE SLUŽBE v tovarni Avtopnevmatika Sava — Semperit Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanimi pogoji, izpolnjevati še naslednje: Pod L: — šesta stopnja strokovne izobrazbe tehnične ali družboslovne smeri in 4 leta ustreznih delovnih izkušenj, Pod 2.: — sedma stopnja strokovne izobrazbe ekonomske smeri, 5 let ustreznih delovnih izkušenj, aktivno znanje tujega jezika. Ostali pogoji: — organizacijske in vodstvene sposobnosti — primerne psihofizične in zdravstvene sposobnosti — izpolnjevanje pogojev določenih v DD o uresničevanju kadrovske politike občine Kranj. Kandidata bosta imenovana za določen čas. Pisne prijave, z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, sprejema Kadrovski sektor, škofjeloška c. 6, 64000 Kranj, 15 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisa. i= zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost n.sol.o. 64001 KRANJ, Oldhamska 2 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge: SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPIH: - CERKLJE (ponovna objava) - ŠK. LOKA - PODLUBNIK - SELCA - KOROŠKA BELA (4 delavca) Delovno razmerje bo sklenjeno s polnim delovnim časom za nedoločen čas, s poskusnim delom do 60 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: - da ima srednjo ali najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini. Kandidati za opravljanje navedenih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost ZS Triglav Gorenjska območna stanovanjska skupnost Kranj, sektor za samoupravno org. in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8.dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objavnega roka. IMPI TEHNIK ftffl&ftlffa SGP Tehnik Škofja Loka TOZD Komunalne dejavnosti Kidričeva c. 43 a obvešča porabnike komunalnih storitev: Da se 25.9.1989 poveča cena vode s prispevki in kanalščina za 70%. Da se s 1. 10. 1989 poveča cena smetarini in ostalim komunalnim storitvam za 70 %. POMURSKI TISK M. SOBOTA Enota Kranj Razpisujemo prosta dela in naloge ZASTOPNIKA za Slovenijo dva delavca Pogoji: — SŠI — vozniški izpit B kategorije, lasten prevoz — nastop dela možen takoj Zaposlitev je honorarna, možnost kasnejše redne zaposlitve Delo poteka v dopoldanskem času. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Pomurski tisk, Enota Kranj, Pševska 3, Kranj v 8 dneh po objavi. Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj - 50 let - Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranja - 50 let - Tekstilna tovarna ZVEZDA Kranj Ostra specializacija in popolna kvaliteta Od barvarne in šole do Centelina Zgodovina Tekstilne tovarne Zvezda sega v trideseta leta, ko je Kranj doživel razmah tekstilne industrije. Predhodnica Zvezde je barvavna in kemična čistilnica Anton Koliaš, ki je barvala preje iz bombaža, volne, jute, umetne svile in druge materiale. Po drugi svetovni vojni je bila nacionalizirana, ustanovljeno je bilo podjetje Zvezda, ki se je ukvarjalo z beljenjem, barvanjem, tiskanjem in plemenitenjem tekstila. V šestdesetih letih je imela vlogo šolskega centra, večkrat spremenila ime, dokler ni leta 1973 spet postala Zvezda ter se leta 1979 iz Tekstilnega centra podala na samostojno pot. Postopoma seje povsem specializirala za izdelavo lepljivih medvlog za konfekcijsko, obutveno in kožno industrijo, znane in priznane pod imenom Centelin. Praznik ob visokem jubileju V četrtek, 28. septembra, bodo v Tekstilni tovarni Zvezda v Kranju praznovali 50-letnico tovarne. Pet desetletij je človeškem življenju dolga doba, kaj šele za tovarno, zato bodo častitljiv jubilej temu primerno proslavili. Delovno z zagonom novega Delilnega stroja, kulturno s proslavo, ki se bo ob ll. uri začela v kinu Center v Kranju, kamor bodo krenili vsi delavci in upokojenci tovarne ter seveda gostje, predvsem kupci iz vseh koncev Jugoslavije. Slavnostni govornik na proslavi bo Uroš Slavinec, predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo, spregovoril bo seveda direktor Zvezde Jože Rozman, podelili bodo priznanja, nastopila bo igralka Jerica Mrzel, s plesi jugoslovanskih narodov in narodnosti pa folklorna skupina Tine Rožanc. Sledila bo še pogostitev. Skratka, praznovanje ne bo bučno, temveč današnjemu času primerno. V* CA TEKSTILNA TOVARNA w ZVEZDA KRANJ SAVSKA CESTA 46 Pognali bodo najsodobnejši belilni stroj Še pred proslavo pa bodo v tovarni ob 9.30 pognali nov belilni stroj, bolje rečeno linijo. Najsodobnejši stroj za beljenje in barvanje tkanin, ki so ga uvozili iz Zahodne Nemčije, omogoča dvopramenski način obdelave, kar pomeni, da na njem lahko ob-delujo dva pramena po 100 centimetrov ali enega po 200 centimetrov širine. Novi stroj je veljal l milijon nemškin mark, dodatnih 500 tisoč mark so porabili za ureditev prostora. Investicijo so speljali brez kreditov, kar je v Zvezdi že običajno. Novi stroj je za Zvezdo velika pridobitev, saj bo enako število delavcev na njem naredilo 40 odstotkov več kot na starem. Na njem pa bodo lahko obdelovali 200 centimetrov široke tkanine, kakršne danes zahteva tržišče. centelin" 40 odstotkov boljše plače Tudi osebni dohodki so v Zvezdi dobri, saj so 40 odstotkov nad povprečjem slovenske tekstilne industrije. V letošnjem prvem polletju so bili na drugem mestu med 84-timi tekstilnimi tovarnami v Sloveniji, v katerih dela približno 55 tisoč ljudi. V letošnjem prvem polletju je povprečna plača v Zvezdi znašala približno 600 nemških mark (vanje je seveda le preračunana), julija in avgusta so jih dvignili na 700. Pri avgustovskem izplačilu jih je izmed 150 delavcev Zvezde več kot 100 zaslužilo že več kot staro milijardo dinarjev, najnižja plača pa je znašala 650 starih milijonov dinarjev. Že vrsto let v vrhu tekstilne lestvice Kranjska Zvezda sodi med najboljše slovenske tekstilne tovarne, saj se že vrsto let po uspešnosti uvršča med prvih pet. Tudi v Kranju je vselej omenjena med dobrimi tovarnami. V vrh tekstilne industrije jo je pripeljala stroga specializacija, hkrati pa so v zadnjih petnajstih letih obseg proizvodnje povečali od 6 milijonov na 12 milijonov metrov tkanin ter ob tem zmanjšali zaposlenost za 20 odstotkov. Z dobrim delom in poslovno uspešnostjo so lahko temeljito posodobili tehnologijo, vanjo so v zadnjih štirih letih vložili za 6 milijonov nemških mark lastnih sredstev, brez kreditov, zgolj z lastnim denarjem so zgradili 6 tisoč površinskih metrov novih prostorov. centelin centelin centelin ® ® Razmere dobrim gospodarjem še niso naklonjene Seveda pa tudi v Zvezdi ne gre brez težav in problemov, ki jih povzročajo izrazito nestabilne gospodarske razmere, ki dobrim gospodarjem še vedno niso naklonjene. Visoka inflacija izničuje dobro poslovanje, prehiteva tečaj dinarja, veliko breme je visoka revalorizacija, zlasti za Zvezdo, ki posluje s 95 odstotki lastnih sredstev. Zvezda je vsekakor tovarna, ki je zanimiva za tuje vlagatelje, zlasti za tiste, ki z njo že vrsto let dobro sodelujejo. Vendar še vedno čakajo, na predpise, ki še manjkajo, pa tudi na ureditev političnih razmer pri nas. 12.200 dolarjev izvoza na delavca V Zvezdi bodo letos izdelali 12 milijonov metrov tkanin, kar pomeni, da bo njihova proizvodnja vredna od 14 do 15 milijonov dolarjev. Dve tretjini izdelkov bodo prodali doma, tretjino izvozili, izvoz se bo torej sukal okoli 4 milijonov dolarjev. V prvem polletju so obseg proizvodnje povečali za 20 odstotkov, prodaja za 15 odstotkov; domača je ostala na lanski ravni, izvoz pa so povečali kar za 65 odstotkov. Uvoz so z izvozom štirikratno pokrili, na vsak uvoženi dolar so torej štiri izvozili. Izvoz na delavca pa je znašal 12.200 dolarjev. Če bi pri nas imeli veliko takšnih tovarn, nam ne bi bilo težko odplačati tujih dolgov. SA TEKSnLNA TOVARNA ZVEZD* KRANJ SAVSKA CESTA 46 CJ| TEKSTILNA TOVARNA * ZVEZDA KRANJ SAVSKA CESTA 46 Štirikratna kontrola izdelkov Zvezda je specializirana za izdelavo lepljivih medvlog za konfekcijsko, obutveno in kožno industrijo, v prihodnje pa namerava ponudbo svojih izdelkov razširiti še na več industrijskih panog, zlasti avtomobilsko in grafično industrijo. Možnosti imajo vsekakor še dosti, saj v razvitem svetu tehnični tekstil 35 odstotni delež zmogljivosti tekstilne industrije, pri nas pa 7 do 8 odstotnega. Zvezda doma konkurenco ima, saj so tovrstne tekstilne zmogljivosti polovico večje od jugoslovanskih potreb, zato je toliko bolj pomembno osvajanje novih izdelkov in kakovost, ki mora biti pri teh tkaninah popolna. Reklamacije so namreč zelo drage, saj lepljive medvloge v oblačilih predstavljajo le 1 odstotek materiala. V Zvezdi imajo štirikratno kontrolo, preden izdelek pride na tržišče, v prihodnje pa nameravajo uvesti procesno vodenje proizvodnje, da bi človeški faktor povsem izključili in bi bila kvaliteta izdelkov tako rekoč popolna. POGLEJ, PRIMERJAJ, PREMISLI! Gledate sedežno garnituro, ki jo lahko imamo na vrtu ali balkonu. To je garnitura BRIONI, ki ima svojo ceno; danes ali po treh mesecih kreditiranja. Katera je mamljivejša? * Izhodiščna cena je bila izračunana 1. 8. 1989 v salonu Mebla v Ljubljani. MI NE DAJEMO POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU, DAJEMO VAM MOŽNOST NAKUPA PO IZHODIŠČNI CENI! MEBLO Nakup naših izdelkov z gotovino se splača! salonih MEBLO in nekaterih trgovinah s pohištvom) Saloni MeblarNova Gorica, Ljubljana, Celje, Maribor, Zagreb, Rijeka, Karlovac, Varaždin, Đakovo, Novi Sad, Subotica, Stara Pazova, Novi Beograd, Sarajevo, Titograd, Skopje MLADINSKI SERVIS KRANJ objavlja prosta dela in naloge RAČUNOVODJA DO Pogoji: — srednješolska izobrazba — pet let delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Kandidati naj pisne vloge z dokazili pošljejo v roku 8 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni 8 dni po sprejetem sklepu. KOI> KOVINSKO PODJETJE KRANJ Sučeva ulica 27 64000 Kranj Delavski svet DO KOP Kranj razpisuje dela in naloge: VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA, ORGANIZIRANJE IN KOORDINIRANJE DELA V SEKTORJU Poleg zakonskih pogojev za sklenitev delovnega razmerja se zahteva še: 1. da ima visoko izobrazbo ekonomske smeri (VII.stopnja) in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v FRS 2. da ima višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj na ustreznih in odgovornih delih v FRS (VI. stopnja) Delavca se imenuje za dobo 4 let z možnostjo ponovnega imenovanja. Pri opravljanju del in nalog ima delavec posebna pooblastila in odgovornosti. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in opis dosedanjega dela naj kandidati pošljejo v zaprti kuverti z oznako »za razpisno komisijo« v 8 dneh po objavi na naslov: Kovinsko podjetje Kranj, Sučeva ulica 27, Kranj. Kandidati bodo pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbi- DELAVSKA UNIVERZA TOMO BREJC KRANJ organizira v sodelovanju s Srednjo šolo tehničnih strok in osebnih storitev iz Ljubljane TEČAJ ZA INŠTRUKTORJE za poučevanje praktične vožnje z osebnimi avtomobili Pogoji za vpis: — dokončana poklicna šola (IV. stopnja) — vozniški izpit B kategorije najmanj 3 leta V letošnjem letu zadnjič vpisujemo kandidate po »starih pogojih«. Prijave sprejema delavska univerza Tomo Brejc Kranj, c. Staneta Žagarja 1. Informacije dobite po telefonu 27-481. KULTURNA SKUPNOST KRANJ SVET ZA RAZVOJ OBJAVLJA RAZPIS ZA VELIKE IN MALE PREŠERNOVE PLAKETE, ki jih podeljujejo kulturnim skupinam in kulturnim delavcem na področju ljubiteljske dejavnosti za posebne zasluge pri razvoju ljubiteljske kulture v občini Kranj ter za izredne ustvarjalne, poustvarjalne in organizacijske dosežke na kulturnem področju. Kandidate za Prešernovo plaketo lahko predlagajo Občinska konferenca SZDL, umetniška in kulturna društva, Zveza kulturnih organizacij ter organizacije združenega dela, ki na območju Kranja opravljajo kulturno dejavnost. Predlogi (s splošnimi podatki o kandidatu in s kratko utemeljitvijo predloga) z obrazložitvijo morajo prispeti na Svet za razvoj pri Kulturni skupnosti Kranj najkasneje do 15. oktobra na naslov: Kulturna skupnost Kranj, Poštna 3, Kranj. TRGOVINA "CENTER" -Velika ponudba vseh vrst izdelkov iz jeansa - Komisijska prodaja novih in rabljenih oblačil Odprto od 8. do 19., sobota od 9. do 12. Kranj. Cesta Staneta Žagarja 2 Trgov »k* d«!«vn« organlucl)* GOLICA o. o. Trgovska delovna organizacija GOLICA o. o. Temeljna organizacija ROŽCA o, sub. o. Jesenice — Delavska 11 Delavski svet temeljne organizacije ROŽCA v skladu z določili statuta razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa VODJE TO ROŽCA za mandatno dobo štirih let Za vodjo temeljne organizacije je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje in še naslednje zahteve: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri — da ima najmanj pet let delovnih izkušenj — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice Ponudbo z dokazilom o strokovni izobrazbi ter življenjepisom naj kandidati pošljejo v 20 dneh po razpisu v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo TO Rožca« na naslov: Trgovska delovna organizacija GOLICA — Kadrovska služba — Jesenice, Titova 22. O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po opravljenem imenovanju. TOVARNA KLOBUKOV »ŠEŠIR« p. o., ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. DELAVEC V NEPOSREDNI PROIZVODNJI 3 delavci 2. VZDRŽEVALEC 2 delavca Pogoji: Pod 1: — dokončana osemletka — opravljen zdravniški pregled Pod 2: — končana 4. stopnja ustrezne izobrazbe — po možnosti dve leti delovnih izkušenj — opravljen zdravniški pregled Nudimo: — zaposlitev takoj — enoizmensko delo — pomoč pri reševanju stanovanjskega problema — dolgoročna socialna varnost Pisne prijave za zaposlitev prinesite osebno na naslov: Tovarna klobukov »šešir« p. o., Škofja Loka, Kidričeva 57, tudi za informacije se oglasite osebno na gornji naslov. ALPETOUR TOZD potniški promet KRANJ OBVESTILO O NOVIH CENAH Potnike obveščamo, da od 1. 10 1989 dalje veljajo nove cene prevoza v mestnem prometu Kranj in Škofja Loka in sicer: — priložnostna vozovnica, plačljiva z gotovino v vozilu 14.000 din — žeton 11.000 din — priložnostna vozovnica s popustom (otroci od 4 do 10 let, prtljaga, živali) 7.000 din — mesečna vozovnica za eno progo 360.000 din — mesečna vozovnica s prestopom 380.000 din — mesečna vozovnica za vse proge 400.000 din — mesečna vozovnica za starejše občane in delovne invalide 180.000 din — dijaška mesečna vozovnica 180.000 din — letna vozovnica za vse proge 3,500.000 din STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE GORENJSKE KRANJ Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo prosta dela in naloge PSIHOLOGA (za izpostavo v Škofji Loki) Pogoji: — VII. stopnja strokovne izobrazbe holog — eno leto delovnih izkušenj dipl. pshi- Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje Gorenjske — Kranj, Cesta JLA 12. Verjetno še ne veste: DUTIFREE Mednarodno podjetje SLOVENUALES TRGOVINA na Gorenjskem sejmu v Kranju ima bogato ponudbo in konkurenčne cene! Odprto: tel. 28-284 SE PRIPOROČA mSm Iv P R i D O 3 L j A Ml i 9 t i_LJJULi a Rode ZIMSKI THERMO JEANS POLETNE CENE Če ste za jeans poskusite RODEO SOZD industriaimport PRI NAS PRIHRANITE SUBARU REX DL 665 cem, 37 KS - 9.659 DEM + 126.147.000 din JUSTY GL/5 vrat, 997cem 55 KS - 10.681 DEM + 157.142.000 din JUSTY SL/3 vrata 4WD 1200 cem 68 KS - 13.494 DEM + 198.517.000 din JUSTY J12/SII/4VVD kat. 1200 cem 68 KS - 15.198 DEM + 223.593.000 din LEONE LIMUZINA 1595cem 74 KS 13.494 DEM + 198.517.000 din LEONE RANGER 4VVD 1781 cem 95 KS 22.116 DEM + 285.519.000 din 4WD ■ pogon na vsa štiri kolesa kat. - katalizator . Dinarske dajatve veljajo do 30. septembra 1989. POLEG ZNIŽANIH CEN BOMO VAŠ NOVI SUBARU BREZPLAČNO SERVISIRAL! (trikrat do 20.000 km z oljem in pripadajočimi deli) Informacije: INDUSTRIAIMPORT Ljubljana, tel.: (061) 325-788. 314-752 • Zatira istočasno vse širokolistne semenske in travne plevele • Čas za škropljenje lahko izbirate, od setve pa vse do razraščanja žita spomladi. • Ni omejitev glede temperature in razvoja žita. Dicuran torte... najbolj gospodarna rešitev proti plevelom v žitu Zato v vaši zadrugi zahtevajte dicuran forte. 11066 3»! YU 10889) Torek. 26. septembra 1989 OBVESTILA, OGLASI 15. STRAN MALI OGLASI @ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Poceni prodam barvni in črno-bel TV. Ogled možen dopoldne. Šve-gelj, Planina 27, Kranj_14194 Prodam PLUG na 2 brazdi. Kurirska pot 11, Kranj - Primskovo _14206 Žitni KOMBAJN bautz, šir. 91 m, prodam. «061/847-121 14220 Prodam enoosno PRIKOLICO, nosilnosti 3 tone. Gume ima od cisterne. « 65-182_14234 Prodam hišni RAČUNALNIK co-modore 64. Bizjak, «74-762, popoldne_ 14243 Ugodno prodam 180-litrski HLADILNIK z zamrzovalnikom, znamke Končar. "g 24-979_14245 Prodam nov PRALNI STROJ gorenje, 10 odstotkov ceneje. Ivan Po-drekar. Begunjska 47, Tržič 14250 Prodam barvni TV iskra. «26-965 ______14256 Prodam OBRAČALNIK gorenje muta. « 66-778_14262 Prodam VIDEOREKORDER VHS panasonic. «67-010_14263 Prodam črno-bel TV iskra jasna. «37-814_14266 KOMBINIRKO s 4 operacijami in barvni TV iskra azur, prodam. Mrak, Hotemaže 20, Preddvor _ _14269 Prodam MINI KOMPONENTO su-per akustik turbo sony FH 215 R. g 50-713_14270 Prodam nerabljen, nov hladilNIK gorenje, 40 odstotkov ceneje. «83-327_ 14283 GRADBENI MATERIAL Prodam malo rabljena dvižna GARAŽNA VRATA, dim. 220 x 200 cm. « 23-668_14202 Prodam zelo dobro ohranjeno PEČ za centralno kurjavo stadler, 40.000 ccal. g 22-811_14228 Ugodno prodam 2.000 kosov, bele silikatne OPEKE. Zminec 9, Škofja Loka_14230 Prodam rabljen BOBROVEC in PEČ stadler 30. Samo Krč, « 28-070_ 14238 Prodam PEČ za centralno kurjavo UVE 35 stadler. «26-977, od 16. do 20. ure_14257 Po ugodni ceni prodam 25 kvad. m. KOMBI PLOŠČ, deb. 5 cm, 35 vreč PERLITA in rabljena dobro ohranjena dvižna GARAŽNA VRA- TAjip Bled, g 38-155_14258 Prodam PUNTE. « 633-793 14264 Prodam 4 kub. m. suhih DESK in plohov «631-256_14276 sesalec in samokolnico, ugodno prodam. «26-448, po-Poldne 14282 KUPIM Kupim rabljena GARAŽNA VRA- J_V« 34-958_14213 Kupim rabljena OKNA in VRATA. __fra: KOMPLETNO_14252 Kupim stara OKNA in VRATA, kompletno. Behram Kastrati, Ko-vačičeva 7, Kranj 14253 LOKALI V najem vzamem BIFE, GOSTIŠČE |li OKREPČEVALNICO z biljardi. Šifra: GOSTINEC_14056 OBVESTILA POLETE in ŽALUZIJE naročite na j__75-610_13874 Kdor je poznal PAVLO PINTAR, s'aščičarko na Golniku, ga naprošam, naj se oglasi na « 23-937 14214 OSTALO ,'NŠTRUI RAM kemijo za osnovne ,n srednje šole. Visoko 54, Šenčur _______14025 ^odam KROMPIR za krmo. Voglje gj_Senčur, «49-169_14205 Ndam drobni KROMPIR za krmo 'n kupim silažno KORUZO, stoječo- Kurirska pot 11, Kranj - Prim-5H°__o _ 14207 Prpdam športni otroški VOZIČEK 14225 !^ibJ_ina. «67-023 *a poučevanje ANGLEŠČINE telj ne deklice, potrebujem uči- Prodam 32 prostorninskih metrov suhih bukovih DRV. Viševica 3, Cerklje - pod Šenturško goro 14247 Prodam drobni KROMPIR. Sp. Brnik 34, Cerklje_14255 Prodam ČOLN Beograd Sport 350 gumenjak. «36-688_14278 Prodam drobni KROMPIR. Janez Kunčič, Lancovo 11, Radovljica 14281 POSESTI PARCELO pri Premanturi, s prikolico in vodo, 50 m od morja, prodam. «80-737_14215 Prodam starejšo HIŠO v Tržiču. «50-827, med 18. in 21. uro 14284 POZNANSTVA Nujno iščem ŽENSKO srednjih let za pomoč v gospodinjstvu starejši samski ženski našega rodu v Fila-delfiji, ZDA. Nudi vso oskrbo in plačo. Znanje angleškega jezika ni nujno. Pisne ponudbe na oglasni oddelek. Šifra: POŠTENA IN ZANESLJIVA 14271 RAZNO PRODAM Ugodno prodam otroški zložljiv VOZIČEK peg in italijansko šport- no KOLO. «39-554_14218 Prodam MOPED tomos ATX 50 C, star 2 meseca, za 3 stare milijarde in leseno STRUŽNICO za 850 SM. «73-416_14223 Zelo ugodno prodam dvojni prenosni KASETOFON sanvo in električni RADIATOR aklimat, še nov. «37-108_14237 Prodam 4 rabljena VRATA za R 4 in ELEKTROMOTOR 1 kW. «48-641_14242 Prodam 2 KRAVI, po 1. teletu, za zakol ali nadaljno rejo in 15 m mešanih DRV.« 65-134 14248 Če imate čas, nimate pa dovolj denarja... « 632-354 14280 STAN. OPREMA SEDEŽNO GARNITURO - kotna, ugodno prodam. « 35-865 14227 Prodam MIZO in 4 STOLE. Sorska 2, stan. 1, Kranj - Drulovka 14251 Ugodno prodam DNEVNO SOBO triglav, moderni, kotno SEDEŽNO GARNITURO in barvni TV gorenje orbiter, vse malo rabljeno. Franc Fende, Britof 416, Kranj, « 39-637 14254 STANOVANJA Novejše 2-sobno STANOVANJE s kabinetom, centralno ogrevanje, lep razgled, v Kranju, zamenjam za dve manjši stanovanji. « 36-094 _14224 V Ljubljani oddam SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice. Predplačilo za 1 leto. Informacije na «061/577-581_14246 Mlada družina išče STANOVANJE, za dobo 1 leta, v Kranju ali okolici. «34-918_14260 Zaradi novogradnje prodam v Škofji Loki 1-sobno STANOVANJE, 48 kvad. m., z vrtom. Ludvik Počič, Suška c. 17, Škofja Loka (Pod Plevno) 14273 Po ugodni cent prodam Z 750, dobro ohranjena, letnik 1985. «723-475, med 11. do 12. uro (Ja-smina)_14222 MERCEDES 508, vožen z B kate-gorijo, prodam ali zamenjam za večjega. « 57-628, Boris 14226 Ugodno prodam vozen, neregistri-ran, Z 126 P. «78-246 14229 Prodam ohranjen ATX, prevoženih 3.000 km. Gorica 14, Radovljica _14231 Zelo ugodno prodam PEUGEOT 304, letnik 1979, v voznem stanju. «83-881_14232 Prodam AVTOMATIK A 3 L, star 5 mesecev, prevoženih 250 km in žensko KOLO. « 622-375 14235 Nov tomos AVTOMATIK prodam za polovično ceno. «24-551, int. 22-41, dopoldne (Darja) 14236 Prodam VOLVO 343 GL, srebrn, letnik 1978, dobro vzdrževan. «77-178_14240 JUGO 45, letnik 1985, 52.000 km, registriran do septembra 1990, ugodno prodam. Zadražnik, Preddvor 75, « 45-031 14241 JUGO 45 AX, letnik oktober 1987, registriran do oktobra 1990, ugodno prodam. Horvat, Hlebce 39, Lesce 14244 Prodam JUGO 55, letnik 1985, do-datno opremljen. « 74-368 14249 Prodam Z 126 P, letnik 1979. Cena po dogovoru. Izidor Vrhovnik, Ja- ke Platiše 3, Kranj _14259 126 P ugodno prodam. «74-986, po 15. uri_ 14261 Prodam JUGO 55 A, star 2 leti, re-gistriran do 14. 9. 1990, prevoženih 18.000 km. Hodak, Boh. Češnjica 95/a, Bohinj, « 723-400, od 7. do 14. ure_14265 JUGO 45, letnik 1986, prodam. Ogled popoldne. Papler, Sp. Bes-nica 133_14268 Italijansko dirkalno KOLO prodam. «26-102 _14272 PZ 126, letnik 1985, 24.000 km, prodam. «36-052_14274 Prodam Z 101, letnik 1974, registrirana do junija 1990. Cena ugodna. Manojlovič, Kropa 125 14275 Prodam Z 101, spredaj karamboli-rano. Britof 100, Kranj 14277 Prodam « 79-766 APN, letnik 1986. 14285 Prodam « 36-853 GOLF, letnik 1981. 14286 VOZILA Nujno prodam MOTOR tomos 15 SLC, odlično vzdrževan. Cena po dogovoru. C. Toneta Fajfarja 10, Cerklje_13953 Prodam KOMBI VW 16.000, letnik 1974, registriran do 7. 8. 1990, lepo ohranjen. Cena 7.000 DEM. Informacije na « 38-364_14193 Prodam ZASTAVO 101 letnik 1984, registrirano do septembra 1990. Ogled popoldan — Rebernik, Stružnikova 21 Šenčur.__ NISSAN SUNNY, letnik 1987, prodam. Lalič, Koroška 10, Kranj _14196 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, garažirana. Retljeva 16, Kranj - Čir-če_14197 Prodam nov BT 50 za samo 30 mio ter KOLO maestral. Šlibar, Zgoša 15, Begunje_14200 Ugodno prodam JUGO skala 55, letnik 1988. «621-818 14201 Prodam Z 750, letnik 1982, registrirana. Cena 1.900 DEM. « 51 -832 _14203 Prodam obnovljeno Z 126 P, letnik 1978. «79-996_14209 CTX 80 tomos prodam. « 47-850, popoldne_14210 R 14, zelo lepo ohranjen, 60.000 km, prodam. « 80-737 14216 Prodam Z 101, letnik 1976. Sv. Duh 132, Škofja Loka, « 632-506 14217 Prodam Z 101, letnik 1987. popoldne.« 39-392 Ogled 14219 Poceni ugodno prodam BT 50 S. Zupan, Kropa 45/a, « 79-783 14221 VEČ KOT ČASOPIS na '83-881 območju Jesenic. 14233 Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric IVAN VERČIČ Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, 27. septembra, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prodam ZELJE v glavah, lahko tudi zribamo. Jeglič, Podbrezje 192, « 70-202_ Ugodno prodam FIAT 126 K, letnik 1984, dodatno opremljen. « 58-332 ŽIVALI Prodam visoko brejo TELICO po izbiri. Rozman, Peračia 7, Brezje _14199 Ljubiteljem živali oddamo mlade MUCKE, z daljšo dlako. « 34-764 _14204 Prodam KRAVO, ki bo v decembru drugič telila. Hrastje 53, Kranj 14239 ZAPOSLITVE Iščemo MONTERJA strešnih oken, za področje Slovenije. Obvezen je lasten prevoz. Interesenti naj se javijo na naslov: Mizarstvo MIRA, Sercerjeva 22, Radovljica _14000 Zaposlimo KUHARICO in NATAKARICO. Gostišče Tulipan, Lesce _14198 Iščem osebo za 1 x tedensko LIKANJE perila, na našem domu. Informacije na « 75-797, po 19. uri 14267 ETIKETA proizvodnja etiket in tiskarske storitve, p. o. 64226 ŽIRI Industrijska ui. 6 DO Etiketa Žiri ponovno objavlja prosta dela in naloge: 1. razvoj tehnologije za nedoločen Čas za enega delavca Kandidati morajo imeti poklic ing. tekstilne tehnologije, spec. za tekstilno kemijsko tehnologijo in 36 mesecev delovnih izkušenj 2. IZDELOVANJE FILMOV za nedoločen čas za enega delavca Kandidati morajo imeti poklic reprodukcijski fotograf in 12 mesecev delovnih izkušenj. Za vsa dela in naloge je poskusno delo tri meseca. Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov DO Etiketa Žiri Industrijska ulica 6, 64226 Žiri. Vsi kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po poteku roka za razpis. ZAHVALA Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine si prestal, zdaj boš v preranem grobu spal. Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast STANE PAPLER iz Sp. Besnice 137 Ob boleči izgubi našega dragega Staneta se najtopleje zahvaljujemo našim dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem gasilcem, govorniku, osebju Kliničnega centra Ljubljana, pevcem iz Nakla in g. župniku iz Besnice za tako lepo opravljen obred. Vsem še enkrat najlepša hvala. ŽALUJOČI: Vsi njegovi ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric JOŽE PRAPROTNIK, starejši Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem Iskra—Instrumenti Otoče, VVO Radovljica in znancem za pomoč. Hvala osebju bolnice na Golniku, g. župniku za lepe poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za lepo petje, govorniku, darovalcem cvetja in vsem, ki ste nam karkoli pomagali in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala domačemu Gasilskemu društvu in praporščakom. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Ljubno, 10. septembra 1989 Umrl je VINKO ŠARABON udeleženec narodnoosvobodilne borbe, bivši predsednik občinskega sveta ZSS Kranj, nosilec državnih odlikovanj in družbenih priznanj. Od njega smo se poslovili v soboto, 23. septembra 1989, na pokopališču v Kranju. SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ OBČINSKI SVET ZSS KRANJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL KRANJ OBČINSKI KOMITE ZKS KRANJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KRANJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS KRANJ Letalski miting in razstava ob 80. obletnici prvega poleta Leteče zvezde so premalo za lesk Brnik, 25. septembra - V primerjavi s podobno letalsko prireditvijo pred tremi leti sta bili sobotna in nedeljska na brniškem letališču po številu obiskovalcev precej enakovredni. Glede programa, za katerega sicer težko rečemo, da ne bi bil zanimiv, pa vseeno velja poudariti, da je naše športno letalstvo v precej težavnem materialnem položaju. Civilnim in športnim pilotom, padalcem, zmajarjem, gorskim reševalcem in številnim organizatorjem in delavcem po slovenskih klubih zares ne manjka volje, zavzetosti, truda in tudi odrekanj, vendar z gmotnim položajem, v kakršnem so, niso kos dosežkom na področju današnjega letalstva. Zato tudi ni čudno, da sta bila glavna poslastica prireditve v spomin na 80-letnico prvega poleta Edvarda Rusjana z motornim letalom lastne konstrukcije v tem delu Evrope pravzaprav Mig 29 in četverica inštruktorjev vojaške letalske akademije Leteče zvezde v jastrebih. Ob takšnem potemnelem lesku povejmo še, da je necivilni del programa tokrat matrerialno pokrila JLA. A. Žalar Spominsko prireditev je v soboto dopoldne na Brniku odprl poveljnik vojaškega letalstva in Svojevrstna "poslastica" je bila tudi razstava Od Rusjana do so-pro .zračne obrambe general- dobnega letalstva... polkovnik Anton Tus. Wmm. "Lesk" Letečih zvezd in zmajar, kot simbol (predvsem tudi) volje, značilne za današnje športno letalstvo pri nas... 'Nastop" Miga 29 ni simboliziral le 80-letni razvoj,marveč tudi znanje, drznost... Rdeči petelin pogoltnil več kot šest milijard Gospodarsko poslopje pogorelo do tal Škofja Loka, 23. septembra - V soboto zjutraj so nekaj po drugi uri sirene prebudile Škofjeločane in oznanile ples rdečega petelina. Na začetku Stare Loke je ogenj zajel dve leseni lopi, znani kot »Dolenčeve šupe«. Stari, dodobra presušeni poslopji sta naglo zagoreli, tako da so bili gasilci povsem nemočni, izredno priznanje pa si zaslužijo za rešitev sosednjih hiš. Gašenje ostankov je trajalo še ves dan. Gmotna škoda je velika, po nestrokovnih ocenah znaša več kot šest starih milijard. Gospodarski poslopji na Dolenčevem vrtu sta last Loka-investa, ki je prostore oddajal v najem občanom, ki so si pod lopo omislili priročna skladišča. Prvi je opazil požar, ki je nastal na severozahodni strani objekta, dežurni vzgojitelj v škofjeloškem domu učencev. Takoj je obvestil gasilce, ki so skušali ogenj zadušiti, vendar je rdeči petelin hitro do tal uničil lesena objekta in večino v njih skladiščenih predmetov. Med poslopjema parkiran neregistriran avtobus, last zasebnega prevoznika iz Spodnje Idrije je uničen, prav tako tam parkiran tovorni avto domače- ga zasebnika in osebni avto, zgorele so tovorne in počitniške prikolice, aparati, avtomobilski deli, telefonski in TV kabli, precej gradbenega materiala, med drugim tudi rezan les. Ogenj je ogrozil tudi sosednje stanovanjske hiše. Visoka temperatura, ki se je razvila v požaru, je tako rekoč stopila strešno kritino (»tegolo«) na hiši Alenke Košenine, zgrajene do pete gradbene faze. Na srečo so prizadevni gasilci ostalo rešili pred ognjem. Vzrok požara, ki je napravil za več kot šest milijard škode, še raziskujejo, domnevajo pa, da je bil podtaknjen. -L GLASOVA ANKETA Ozimnica Kranj, 25. septembra - Jesen je najbolj barvit in radodaren letni čas, ki pa hkrati tudi najbolj udari po družinskem žepu. Začne se s šolo, nadaljuje z ozimnico, nakupom krompirja, sadja, kurjave. Pogovori o cenah se v inflaciji, ki noče in noče pojenjati, sučejo kar v markah, ki pa jih, žal, nimamo vsi. Zato bi ob ozimnici znova kazalo podpreti pred leti osramočeno vlogo in pomoč sindikata. Matevž Lindav s Sp. Jezerskega: »Za vprašanje, koliko me bo stala ozimnica, najbrž nisem najbolj primeren človek, saj krompir pridelam sam, drva, s katerimi kurim, kupim od "gozdne" po dokaj zmernih cenah, jabolka pa nameravam, podobno kot prejšnja leta, naročiti prek sindikata v KOGP, kjer delam. Na splošno pa menim, da so cene previsoke oziroma plače prenizke.« Rada Šučur s Planine: »Doma smo štirje, oba otroka hodita v šolo, tako da smo se že pred mesecem znebili kar lepih denarjev zanjo. Ozimnice še nismo kupovali, razen krompirja, ki nas je pri kmetu stal šest tisočakov. Jabolk bo treba kupiti vsaj sto kilogramov, medtem ko nam za kurjavo ni treba skrbeti, ker živimo v bloku. Slaba stran bloka pa je, da ozimnica v kleti ne drži dobro in da je treba tudi vsak korenček kupiti.« Angela Košnik s Primskovega: »Pri hiši imamo vrt, tako da vsaj zelenjavo pridelamo sami. Treba pa je kupiti sadje, krompir, kurjavo. Drva smo kupili že spomladi, krompir smo dobili pri kmetu po šest tisočakov, medtem ko bo jabolka preskrbe! sin prek tovarniškega sindikata. Z možem imava pokojnino in morava dobro premisliti in razporediti vsak dinar. Cene so take, da niti dobra plača ne pomeni veliko, kdor mora vse kupiti.« Martin Matko iz I Naklega: »Že nas, ki kolikor toliko dobro zaslužimo, ob mislih na ozimnico in cene boli glava, ne vem, kako zmorejo upokojenci ali družine, kjer je bolezen, samo en zaslužek, pa iz osebnega ponosa nočejo priznati, da težko živijo. Smo štiričlanska družina in bomo pred nakupom ozimnice temeljito preračunali, kaj rabimo in koliko.« H. Jelovčan Slike F. Perdan Dražgošani še niso rešeni nevarnosti Z odvodnjavanjem preprečujejo drsenje zemlje Škofja Loka, 25. septembra - V Dražgošah že vsa leta po vojni zaradi polzenja tal nastajajo razpoke na zgradbah. Zadnji večji premiki tal so bili v mokri pomladi 1985. leta v vzhodnem predelu Dražgoš, Na Pečeh, ko sta dve hiši postali prenevarni za bivanje. Projekt sanacije zemeljskega plazu v Dražgošah, ki ga je poldrugo leto pozneje izdelalo Projektivno podjetje Kranj, je zaradi pomanjkanja denarja (!) za temeljito sanacijo predvidel nekaj cenejših, a dokaj učinkovitih ukrepov. Gre za prepoved nadaljnjih posegov v teren, zapolnitev razpok z glinastimi naboji, zmanjšanje prometne obremenitve ter odvodnjavanje površinske in podzemne vode. Odvodnjavanje, ki je najpomembnejši ukrep, vsebuje odvod meteornih voda zunaj nestabilnega območja oziroma v dolino ter izgradnjo kanalizacije za odvod podzemnih voda oziroma ukinitev greznic. Ker pa je kanalizacija zaradi visokih stroškov zaenkrat nestvarna, si krajevna skupnost prizadeva predvsem za odvodnjavanje vseh meteornih in izvirnih voda. Projekt sanacije predvideva štiri glavne vzdolžne kanale. V krajevni skupnosti so v soglasju s projektantom namesto štirih kanalov predvideli dva ter upali, da bodo zahtevno delo opravili že letos. Ker pa so Odličen turistični obisk v Kranjski gori Kranjska gora, 25. septembra - Hotelirji v Kranjski gori so izredno zadovoljni z letošnjo poletno sezono, saj so danes, ob koncu septembra zasedeni vsi kranjskogorski hoteli, izredno dober obisk pa pričakujejo tudi oktobra. Kranjska gora ima že nekaj let dobro poletno sezono in ugodne turistične rezultate, saj poletna sezona traja dalj časa kot zimska. Zdaj, oktobra, so nekateri hotelirji že nameravali, tako kot vsako leto, zapreti hotele zaradi rednega letnega vzdrževanja, vendar jih ne bodo. Tedensko prihaja samo v hotele kranjskogorske Gorenjke do deset skupin tujih gostov, predvsem Angležev in Nemcev, ki ostajajo po pet dni. Posezona je zato več kot zadovoljiva, odlična, pravijo in tako se bo znatno popravil neugoden vtis ob začetku letošnje poletne turistične sezone, ko je bilo znatno manj nočitev kot lani. D.S. Kolesarski "start" v začetek poletne jeseni... Foto: F. Perdan morali letos namenski denar preusmeriti na asfaltiranje 700 metrov ceste, s katere jim je odnašalo pesek v regulacijo, se bo dokončanje preostalih 820 metrov regulacij očitno zavleklo V naslednje leto. Krajani so pripravljeni delo opraviti sami, ne pa tudi pokriti stroškov za ka-nalete in drug material, ki so ocenjeni na 676,3 milijona dinarjev. Ker Območna vodna skupnost Gorenjske in Hudourniško podjetje Ljubljana odkla; njata finančno sodelovanje pri sanaciji plazu, češ da je to stvar komunale, ne bo šlo drugače, kot da denar najdejo v škofje* loški občini v okviru cestne komunalne skupnosti ter omogočijo krajevne skupnosti Dra-žgoše, da prihodnje leto zaključi gradnjo regulacij. H. Jelovčan Dežurni zdravniki samo še v Loki Škofja Loka, 25. septembra - S I. oktobrom v zdravstvenem domu Škofja Loka za dva meseca poskusno spreminjajo organizacijo dežurne službe. S tem dnem bo v delavnikih ponoči od 19. do 6. ure zjutraj, v sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18. do 6. ure dajala nujno medicinsko pomoč le zdravniška ekipa v zdravstvenem domu v Škofji Loki. Ob delavnikih bosta zaposlena dva zdravnika med 19. in 23. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa med 18. in 23. uro, ko imajo p° izkušnjah dežurni zdravnik' največ dela. Z novo organizacijo dežurne zdravniške službe se ukinja stalna pripravljenost v Selški & Poljanski dolini. Za vse informacije in hišne obiske se bo treba v tem času obrniti na dežurno službo v zdravstvenem domu Škofja Loka, telefo«1 631-121. (H. J.)