XV. letnk. V Gorici, 19. scplemrba 1907. 38. številka. 'slovensKoJjudetvo- ■ Udj.jatejj in 0dg0T0mi urednik: Ivan Bajt v Gorici.__________________________________________________________________ Tiska »Narodna Tiskarna11 (odgov. L. Lukežič) t Gorici. C'evelandtke zidarske borze, t katerem govoru je opravičeval UBtsnovljenje delavskih zvez in obsojal nakopičenje ka- Drade je požgal medtem le nekaj arabskih šotorov. Nagodba. Med nami in Ogri se vrti 2 e več deset iet tih, a hud gospodarski boj. Med Ogrsko in našo Avstrijo obstoji danes nagodba, po kateri med drugim mi Ogrom plačujemo velik del za njihove sknpne stroške. Nadi kmečki poslanci so vedno stali na tem stališča, da je sedHnja nagodba za nas krivična, ker posebno avstrijskemu kmetn nalaga bremena, ki naj jih nosi za svojega ogrskega soseda. Doslej so zntli Ogri pri vseh nagodbenih pogajanjih zviti tako, da se je avstrijska vlada morala vedno ndati. Vedno je bil tepen avstrijski kmet. Sedaj pa imamo na Dunaju ljudski parlsmet, kjer imajo kmečki poslanci večino. In ti poslanci ne bodo nikdar podpirali vlade, ki bi sklenila za avstrijskega davkoplačevalca krivično nagodbo. Na pcdlagi tega ljudtkega parlamenta bo naša vlada pri nagodbenih pogajanjih resno trudi, da varuje naše pravice. Kakor poročajo z Dunaja, so se pogajanja, ki so se vršila te dni med Ogrsko in načo vlado, morala prekiniti. OgrBki ministri bo odpotovali z Dunaja. Pogajanja so se ustavila radi trmoglavosti ogrskih magnatov, ki niso hoteli dovoliti da bi se razmerje v plačevanju skupnih državnih stroškov spremenilo tako, da bi vsaka polovica plačevala po razmerja svojega prebivalstva; sedaj pa naš kmet k skupnim stroškom prispeva neprimerno mnogov več ko ogrski. Čast naše vlade, našega parlamenta in avstrijskega kmeta zahteva, da se zlomi enkrat madjarska ošabnost. Boljše je, da bo popolnoma ločimo od Ogror, kakor da bi plačevali za nje. Za nas bo to le dobiček. Socialno vprašanje in vera. Škof Ignacij K. Hjrstmann je govoril * Ameriki v četrtletnem zborovanju LISTEK. Vrba. (Prosto poslovenjeno.) (Konec.) w Ni se še popolnoma zdanilo, že je vstal stari mlinar. Imel jako nemirno spanje, in hude sanje so ga mučile tistih par ur. Šel je najprvo in naravnost k vrbi. Jama odkopana, votlina prazna, , zaboj razbit I Kakor zbesnel je zdirjal starec nazaj proti mlinu. Hotel je zbuditi sina, ki je spal navadno dol^o v jutro. Kar sunil je v vrata, da so se odprle na stežaj, in zavpil v sobico: .Peter... Peter... okradli so nas, ... denar... preč... vrba... Peter... kje si ?“ Sobica je bila prazna, postelja ne-pomečkaua in nepovaljana. Mahoma se loti mlinarja strašna slutnja. .Oool... Peter,... si bil ti sovražnik ?“ In zgrudil se je na prazno posteljo svojega edinega otroka. pitala, prorokoval pa industrijelno revolucijo. Govoril je: »Današnja družba se pričenja deliti v dva sovražna tabora in Bicer v tabor bogatašev in nbožnih. Videli smo v Clevelandu, kake si je Rockefeller tekom 40 let pridobil nezmernega bogastva. Pred 40 leti je bil Rockefeller vesel, da je kot trgovski pomočnik v neki trgovini na Euclid Ave dobival tedenske plače 5 dolarjev. Danes ne ve nikdo, koliko znaša njegov dohodek. Ceni se ga na letnih 40.000.000 dolarjev. Verjamem na plačilo podjetja duha in upravičenega dobička. Vendar če delodajalec vtakne štiri petine dobička v lastni žep, med tem ko ljudje, ki delajo bogastvo, dobivajo plače skromnih 6 do 9 dolarjev na teden, potem rečem, da je to krivica, ki zahteva maščevanja iz neba. Stojimo na parobku ognjenika. Edino, kar nas skupaj veže v takih rajmerah je vera na Boga in cerkev. Živimo pa v času, kjer se Bog zatajuje in cerkev preganja. Gorje, če pride dan enak času francoske revolucije, ko je uklenjeni delavec rabil silo. Vojaštvo in vojna pOBtava|? To ni nič! Ne razumite me napačno če rečem, da je v Clevelandn ssmo eden, ki bi v takem času naredil mir — in to sem jaz. Jaz bi se oblekel v škofovsko obleko, nesel bi križ v rokah, se podal med upornike in zahteval mir. Bi me morebiti ustrelili, pa za barikadami bi stali katoliki in če bi videli, da je padel njih škof bi nastala reakcija in vera bi zmagovala in moja Emrt bi povzročila mir. Delavci in delodajalci se morajo zopet povrniti v bratstvo človeštva. Načelo zlatega vodila je edino upanje v družabnosti. Ljnt boj je izgubljen če se ne vrnemo k veri in bratstvu. Politični pregled. T Maroka še mirujejo vojske. Pet let pozneje. Dražba je. In Pe trov mlin in vsa domačija je prišla na boben. Stari mlinar se ni več brigal ne za svojo obrt. ne za kmetijo; nepošteni sosedje in zanikerni posli so pa tudi pošteno storili svoje, da je mlinar izgubil vse, vse, Top in kakor nem in neobčutljiv I je sedel mlinar v občinski pisarni, kjer j se je vršila dražba vpričo sodnijskili I gospodov. Že dalj časa so govorili ljudje, da ni pri njem tukaj nekaj prav, in so pokazali s kazalcem na glavo ter zamahnili z roko. Kar naenkrat vstane mlinar, ne zine nič ne reče nič, in jo naglo pobriše skozi vrata. Eden kmetov pa za njim. Mlinar je hitel naravnost domu. Predno je še kine* mogel stopiti za njim v hišo, že pridrvi mlinar vun s sekiro v roki. Kmet se umakne prestrašen. A njemu mlinar ni nameraval nič žalega storiti, pač pa steče, kar so mu pustile I stare kosti, na travnik k vrbi. Oni kmet pa za njim. Ko pa je dospel stari Peter k vrbi, se je moral najprej globoko oddahniti. Potem pa pristopi k vrbi, jo pogleda še enkrat prav milo s svojimi kalnimi, Istrski deželni zbor se snide danes. Zasedanje bo le kratko. Dopolnilne državnozborske volitve bo se vršile 17. t. m. v Kraljevih Vinogradih pri Pragi. Potrebna je ožja volitev med mladočehom in češkim narodnim socialcem. Madjarsko nasilje. — Cela Eropa obsoja Madjare radi njih postopanja proti Slovakom. Posebno ostro pišejo Angleži. Sedaj so Madjari zopet kar brez vzroka prepovedali Slovakom imeti neki shod. Ker je bilo ljudstvo radi tega razburjeno, so pa nagnali vojake na nje. Taka je pravica na Ogrskem. In naš kmet plačuje na račun teh Madjarov veliko davkov. Darovi. Za ^Slovensko sirotišče": P. n. gg. K. G. 2 K, Goričan 2 K, N. N. 1 K, Ivav Rejec, prefekt 1 K. ■ Bog x »C poplačaj I Novice. Glagolica. — „Corrispondenza Romana zagotavlja, da je veBt, da je sv. stolica glede na glagolsko bogoslužje odnehala Hrvatom v prilog, neosnovana. Ker je MCorrispondenza“ neoficielna, je treba vest sprejeti z rezervo, ker je pa večkrat o naredbah knrije precej točno informirana, se povdarja, da bi na vsak način bilo treba, da se zadeva pojasni od oficielne strani, poBebno zato, ker ta vest čisto nasprotuje verodostojnim izjavam hrvaških cerkvenih dosjojanstveni-kov. Deželni volivni red je baje v soboto dobil cesarjevo potrjenje, kakor poroča „L’ Eccou. Vendar tudi ta vest ni še 1 uradna. Odbor „Slov. katol. delavskega društva" v Gorici bo Imel sejo v ne- motnimi očmi, poboža z velo, suho roko nje nagrbančeno, starikavo ljubje, solze mu polijo oči iu lice, potem pa zavihti sekiro in jo zaseka globoko v les. »Peter, kaj pa vendar počneš?" Peter se ozre in divje, sovražno pogleda kmeta, ki je stal kakih pet korakov proč, pripravljen, da se spusti v tek, ako bi mu mlinar kaj hotel. „Pusti me, pusti me,“ zakriči divje in mu požuga s sekiro, »prodajte kar hočete, le vse prodajte, samo vrbe ne, ta je moja I To je moje drevo življenja!“ Ni se več zmenil za kmeta, marveč z vso močjo sekal drevo, udarec za udarcem, da so se mu napele žile, in mu je padel klobuk z glave, zmršeni, sivi, že dalj časa nepostriženi lasje pa so vihrali v vetru. Kmet se je zbal obnorelega mlinarja ter se vrnil v vas zamišljen, sedaj pa sedaj zmajaje z glavo iu ponavljajoč v eno mer: »Hm, kaj je to, hm, tako daleč je prišlo, lun, kdo bi mislil, hm, grem klicat ljudi, sicer bo nesreča." Ko se je vračal iu množica ljudi ž njim, videli so, krko je mlinar vlekel vrbo za seboj po cesti mimo mlina proti vasi. Dospe do gruče rr.dovednih ljudij in ti ga vprašajo, kam da gre? Gledaje deljo dne 22. t. m. ob 111/2 v društven ih prostorih, flotam bo imet sejo tudi odbor društva „Skalnica“ ob 6'/, pop. Za dobromlslcče abiturijente 1 — Kakor smo izvedeli, namerava letos zopet kakor druga leta, iti več goriških abitu-rijentov v Prago študirat. Proti tej nameri bi ne imeli ničesar ugovarjati, ko bi vedeli, da je slovensko dijaštvo v Pragi na pravem potu. V Pragi je dvoje slovenskih dijaških društev „Ilirija“ in „Adrija", ki sta oba odločno na p o rsdi!vr.!ni pkademiki na svojem zborovanju v Celju. Neki gospodič Zalar, menda mož študira v Pragi, je predaval o Bvobodni šoli ter dejal: „Učiteljske plače naj se zvišajo. Šola naj ae loči od cerkve, ker se svobodna znanost in konfesionalno verstvo nikdar ne moreta spojiti". — To so narodni radikalci, ki pravijo, da niso liberalci. Poznamo vas po petju I Pa ne bojte se, ker premladi ste, da bi se dalo naše ljudstvo slepiti od vaših fraz! Kaj je namen svobodomislecev? — Naši liberalci so se zelo navduševali za shod svobodomislecev v Pragi. Sami sebe nazivljejo svobodomislece. Zato ai oglejmo pravila društva svobodomislecev v Rimu. Glase se: 1.Društvo ima namen, da ljudsko vest osvobodi vseh predsodkov s tem, da bo preganjalo versko misel, naj se pojavi kakorkoli. 2. Kdor hoče biti sprejet v društvo, poda svojo prošnjo na posebni tiskovini. sedaj ccsto pred seboj sedaj vrbo za seboj, pokaže proti vasi iu pravi: .Tu je cesta. Tu se gre v svet! V svet je šel Peter i mojim denarjem. 1 Grem ga iskat, da mati ne umre same 1 žalosti. In vrbo vzamem s seboj, vrba je moja, da, vrba je moja, samo vrba še je moja". Norišnica. Tam notri so norci, pohlevni iu divji. Peter, stari, premožni, ugledni, spoštovani, srečni, zavidani mlinar je sedaj med njimi Ne divja, ampak kje v kakem kotu sedi in govori predse iu zase, govori o vrbi, o Agati, o kresu, o črki A, o železni žlici, o zaboju, o denarju, o Petru, več ne ve. Dušna iu telesna bolest ga je kmalu položila ua bolniško iu smrtno postelj. Na steui malo nad njim je visel križ. Malo pred smrtjo se skloni kvišku in sname križ z žeblja. Sede, zamahne s križem po zraku ter maha še iu še: ..Peter, Peter... ti si poreden,... ti si zelo poreden . . . da, prav hudo si poreden!... Jaz te bom ... vidiš vrbovo šibo v moji roki?... Peter, udaril te bom, ubogaj... sicer te bom ...“ Nauk ? — Samo neumnež bo vprašal po njem. Iihaja vsak Četrtek ob 4, ari popoldne. Bokopisi is ne vračajo. Nefrankovana pisma le ne •prejemajo. Csna listu mata la celo leto 4 krone, ta pol leta I krom. Za manj premolilo ■a celo leto 8 krone, ■a pol leta K 1'60. Za Nemčijo je cena liato 6 K, za druge letele iiven Avitrlje b 1. Bokopise sprejema »Narodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-tožini It. 9. i—» Naročnino in naznanita s pr p j ema upravništvo, Gorica Semcniška ulica št. 16. Posamezne Številke so prodajajo ▼ tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v • Korenjaki ulici in na Korenjskcm bregu (Riva Como) St. 14. po 8 vin. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: če se liska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. * Ta prošnja mora obstati izjavo, da hoče prosilec živeti in umreti v kulta (častitvi) „s v obodne misli", in mora biti potrjena od dveh članov, ki Bta v društva pravilno vpisana, kot porokov. 3. Kdor je sprejet v draštvo, poda izjavo, v kateri hkrati pooblaBti kakega društvenega člana, da bo navzoč ob poslednjih trenotkih njegovega življenja, in zlasti še tedaj, ko bo izgnbil zavest — in da ta zabrani s pomočjo dragih tovarišev in z vsako silo tudi proti elanom lastne rodbine, da bi bila ta njegova volja izpremenjena. 4. Droštveniki se zavezujejo, da bodo živeli in amrli izven vsake cerkve ali dogmatične vere in da se bodo po tem ravnali pri vseh uradnih dejanjih, ki Be tičejo rojstva, življenja ali smrti svojih otrok. 6. Društvo se zavezuje, da je navzoče pri članih skozi vso njihovo bolezen in skrbi za' to, da se izvrši izjava, podana za slučaj smrti. Pri volitvah so dolžni društveniki voliti kandidate najskrajnejših struj. — Taka je M8vobodomisel-nost“ v dejanju. Oni pravijo, da so proti predsodkom, a vsa njihova „svobodna misel" temelji Da predsodku, da ni Boga, in da se je človek sam po sebi razvil iz živali. Ta bedasti predsodek, ki jim ga vtepajo v glajo novodobni znanstveni sleparji, je najgrja in najsramotnejša babjevernost, kar jih je bilo še na svetu. To pa le pri onih, ki se dajo zapeljati. Pri voditeljih je premišljena goljufija. Če torej danes „agrarci“ trde, da ni treba skrbeti za vero, potem za vero nemarajo, ker načrti „3vobodomislecevu so naperjeni proti veri. Dolžnost naša pa mora biti, da branimo vero. Tudi liberalci šobili izpočetka tako previdni kakor so sedaj agrarci. Sedaj so vrgli krinko že raz sebe in tudi agrarci jo bodo. Agrarci zopet liinnjo stranko. — O tem „važnem“ dogodku ima „Edi-nost“, začasno glasilo „agrarcev“, sledeče poročilo, ki ga radi kurioznosti priobčujemo dobesedno : „Shod kmečke stranke. Danes vršil se je zaupni shod novo ustanonovljene kmečke stranke, ki je bil v maraikakem oziru zelo zanimiv. Predsednikom shoda izvoljen je bil g. župan Locatelli, na kar je dr. Franko poudarjal, da je po zadnjem sestanku novo stranko začela posebno napadati „Slogina“ stranka, ki je tudi takoj proti novi kmečki sBtranki ustanovila nove „kmečke zveze". Odločno zavrača očitanja, da je kmečka stranka brezverska in da ne ve, kaj hoče. Povzdigniti hoče slovensko ljudstvo v gospodarskem kulturnem in političnim pogledu; za vero se ne briga, ker to ni njena naloga. — Pač pa se protivi zlorabi vere v politične svrhe. Nato razlaga govornik nekaj točk iz Btrankinega programa: v kolikor se tiče kmetskega stana, je strogo agraren in nepoznan. V ostalem se pa ozira program tadi na trgovstvo, obrt in delavstvo. Govornik poudarja, da stoji stranka simpatično nasproti narodni delavski organizaciji v Trstu. Ničesar pa ni mogoče doseči, ako nima stranka svojega glasila. V to svrho je sklican današnji shod. K temu predlogu govorili so najprej Mrmolja, za njim Franc Kocjančič, ki je v svojem govoru poudarjal, da je odbor popoln ker manjka v njem izkušenih politikov; zato naj se privzame pred vBem v odbor prisotnega dr. Tumo. (Odobravanje). Dr. Tuma pravi, da od 1. 1902, odkar je odložil vodstvo napredne stranke, se ni udeleževal aktivno političnih bojev. Zato mu je težko pristopiti. Storil pa bi to, ako bi odgovarjala stranka načelom, katera on zastopa. On je socijalen demokrat, a ni pristaš sociajalno-demo-kratične stranke. Protivi se zlorabi vere, bede in kapitala. Odpraviti je treba moč vladajoči klik, pa naj so že klerikalne ali napredne, če hoče stranka to doseči, se bo morala bojevati. Ne Btranka miru in Bprave, le stranka boja ima bodočnost. Taka stranka pa rabi svojo tiskarno, glasilo, denarnih zavodov. Vse to bi se dalo ustanoviti, a le z odldčnostjo. Z* enkrat odklanja sodelovanje. Če pa pridejo kdaj do njegovega stališča, jim je na razpolago. Ta govor sprejel se je molče na znanje, na kar se je nadaljevala debata o strankinem glasila. Udeležili so se debate Križman, Medvešček, Mermolja in dr. Franko, na kar se je sklenilo, ustanoviti lastno glasil j ter spraviti skupaj potrebni kapital potom deležev. Udeležilo se je shoda okoli 200 mož. Splošno se je opazilo, da so bili mej njimi najbolj verni pristaši narodno-napredne stranke, dočim klerikalcev ni bilo. Ni-li to znamenje nezadovoljnosti v eni stranki". Kakor kaže to poročilo, so v „8grarni stranki** združeni Bami pravi možje, ki Be drže svojih načel. Kakor znano, so gospodje dr. Tuma, dr. Franko, Medvešček, Križman, Kocjančič etc možje, ki še nikdar niso spremenili svojega političnega prepričanja. Nedosežna ideja! Dr. Tuma je socialni demokrat; a zaničuje socialnodemokratično stranko. Kot nesocialno demokratični socialni demokrat pozdravlja novo agrarno stranko ter bo pristopil, kadar poBtane agrarna stranka njegovih, t. j. socialno-demokra-tiških načel. Upamo, da se agrarci spreobrnejo, kakor želi sodrag dr. Tuma in potem bomo videli, kaka čuda bodo počeli na Slovenskem najnovejši sodrugi: sodrag Franko, sodrug Medvešček, so-drng Križman, sodrug Licatelli sodrug Mermolja in pa član izvrševalnega odbora liberalne, navdušen pristaš agrarne in sodrug socialistične Btranke Kocjančič. „Agrarcc“ enak liberalcu.—To je že znana stvar! V nov dokaz naj služi to le: „Uč. Tov.** piše o shodu kršč. mislečega učiteljstva tudi to le : „Za-vedno učiteljstvo se je namenilo pri shodu polemizirati za nasprotniki. Ni se nam pa zdelo primerno in dontojno irvpoti, "pazivši^v družin kmete čevljarje, h veča rje itd.“ Poglej muvenski smet, slovensai uo-lavec, slovenski obrtnik, liberalni in agrarni učitelj se te sramujeta, nedostojno se jima zdi, biti v družbi, kjer si ti. 0 liberalcih smo že vedeli prej, da se Bramujejo žuljavih rok. A nekaj dru-zega moramo pribiti 1 Vodja takozvanih „zavednih“ učiteljev je Križman, on je njim na čelu prišel na shod krščanskih učiteljev, da bi „polemiziral“. On je tudi vodja „agrarcev**, t. j. stranke, ki naj zastopa kmeta, in ki naj bi delovala tudi za obrtnika in delavca. In ta „agrar-ni“ Križman se je sramoval biti na shodu še dalje, ker so bili na shodu tudi kmetje, delavci in obrtniki ! S svojim sovraštvom do križa so si Križmanovi „agraroiu sami strgali krinko raz obraz ! Boje se križa 1 Boje se žuljavih rok ! Sramota taki stranki! Tošten kmet ne gre med „agrarce“ ! Pošteni kmetje v „Kmečke zveze** I Pošteno misleči spreglejte! Zloraba vere ! — Agrarci se trkajo ob prsi, češ, mi nismo brezverci. Nas vera nič ne briga, pač pa se pro-tivimo zlorabi vere! Smešno! Ce se za vero nič ne brigate, potem ste brezverci. Kdor ima vero v Bvojem Brcu, se tudi briga za njo in gleda, da po njej živi. Kdor je brezverec, ga vera nič ne briga. In zato so „agrarci“ res brezverska stranka. To trditev vzdržujemo ! Liberalni listi sami pišejo, da med liberalci in „agrarci** ni več razločka ! — „Agrarciu bo proti zlorabi vere ! Kaj je to ? Liberalci so iznašli ta stavek, da so izpočetka nanj lovili kaline. Danes vsak ve, da so liberalci proti veri. Sovraštvo proti veri so skrivali pod krinko: mi se borimo proti zlorabi vere! Tudi nagrar-cem“ je to le krinka, pod katero skrivajo svoj protiverski obraz. Res je nekaj mož v tej stranki, ki niso protiverski, vsi pa podpirajo stranko, ki ima brezverski in protiverski program ! Glede brezobrestnih posojil je spisal kratek odgovor v „Prim. GaBp.** potovalni učitelj A. Štrekelj. Prej je sicer trdil, kakor se nam je poročalo, da so krivi naši poslanci, ako se ne izplačujejo brezobrestna posojila. V „Prim. Gospodarju" pa je povedal, „da se prošnje 2a brezobrestna posojila takoj rešijo, kakor hitro dovoli ministerstvo večji prispevek, nego ga je dežela". Tu je torej g. potovalni učitelj priznal, da naši poBlanci niso krivi zavlačevanja. Mi pa imamo k temu pripomniti še sledeče: Resnica je, da bo prošnje za brezobrestna posojila od lani in letos ležale na goriškem glavarstva in niso bile vse rešene do okrog 20. avg. t. 1. Do tedaj je bilo rešenih izmed 80 prošenj le 70, od katerih je bila odposlana samo ena! Priznal p% je tudi neki gospod, da g. vinarski nadzornik (Weinispektor) je mnenja, da bi bilo bolje ugoditi najprej enemu, t. j. sežanskemu okraju. Ko se ta popolnoma radovoli, naj se agodi tadi drugim. No, kaj pa je to drugega, nego to, kar smo trdili mi, da se takaj v goriški okolici prošnje zadržojejo, da bi se najprej popolnoma zadostilo sežanskemu okraja, medtem, ko naj bi goriška okolica čakala. Šolska vest. — Gdč. 1. narkiza Obizzi, doslej učiteljica v „Šolskem Domu**, je imenovana za začasno učiteljico na slovenski mestni šoli v Gorici. — Mesto jetniške paznice je razpisano pri c. kr. okrožni sodniji v Gorici. Prosilke morajo biti polnoletne, a ne nad 30 let stare, neomadeževane preteklosti, brez otrok, samskega stanu ali vdove in dokazati, da so vešče deželnih jez Gorici, — katere lastnica in voditeljica je g.čna Grebenc, znana izvrstna kuharica in hišna gospodinja, — nadi res vse te ugodnosti, o tem so se prepričale vse one g.čne učenke, ki ho bo pri njej učile kuhanja in hišnega g»podinjUva. Opozarjamo na oglas. — Strašna nesreča. — Kleparski pomočnik Franc Topli kar, stanuj)č v ulici della Scala je prišel v pondeljek zjutraj po nesreči pod stroj v tovarni v Podgori. Ponesrečenca je tovarniški stroj na grozen način razmesaril na več kosov. Nesrečnež je bil star še le 23 let. — Vlak povozil dva moža. — Goriški rojak ponesrečil. — Na železniškem prelazu, preko katerega se gre iz Gline v Novo vas pri Ljubljani, se je i v soboto proti polnoči zgodila grozna ' nesreča. Strojevodja brzovlaka Lenassi in kurjač Janež sta opazila stati na prelazu pri zaprtih prečnicah tri osebe in sluteč, da se je pripetila kaka nesreča, sta vstavila vlak. Vendar pa nista v temi ničesar opazila in peljala naprej. Sele na kolodvoru, ko sta zadevo naznanila, so opazili, da je stroj ves krvav. Takoj so odšli poklicani faktorji na lice mesta, kjer se jim je nudil grozen prizor. Na mestu, kjer je bil prej obstal vrak, je bilo vse okrvavljeno, semintja so pa ležali odtrgani kosi človeškega trupla, polomljene kosti itd. Vse so, kolikor je bilo mogoče, pobrali in prenesli na pokopališče na Vič. V nedeljo zjutraj so pa našli v jarku ob progi nekega ponesrečenca, ki je imel na glavi smrtno rano. Tudi tega so prepeljali v mrtvašnico na Vič. Kakor se je dognalo, sta prišla ponesrečenca, samski Anton Murovec, rodom iz Šempasa in betoner Franc Pleteršek, rodom iz celjske okolice, — le-tega je vlak raztrgal, — v družbi še neke tretje osebe iz neke gostilne na Viču, na prelaz vračajoča se domov v Novo vas. Ker je prihajal ravno tovorniški vlak, so počakali, da je odšel, potem pa nič hudega sluteč, prekoračili prelaz. V tem trenutku je pa pripeljal mimo brzovlak, kateri je Pleterška raztrgal, Murovca pa odbil. Tretji se je pravočasno rešil in se še ne ve, kdo da je. — Razpis natečaji. — Dež. odbor razpisuje natečaj za izpraznjeno štipendijo Codelli-Falmeiifeldove ustanove v znesku 210 kron, ki se podeli dijaku go-riške gimnazije, ki je sin plemenitaša poknežene grofovine Goriško-Gradiške. Prosilci imajo predložiti svoje, v smislu obstoječih zakonov opremljene prošnje pri deželnem odboru do 31. oktobra 1907. — lUzplH štipendije. — Deželni odbor razpisuje eno štipendijo v znesku 600 kron iz ustanove Nj. ekscelencije grofa Franceta Coronini-Cronberg, deželnega glavarja, v spomin štiridesetletnice vladarstva Nj. V. presvitl. cesarja Franca Jošefa I. — Pravico do te štipendije imajo ubogi dijaki, obiskujoči kako avstrijsko visoko šolo (vseučilišče, tehniko, visoko kmetijsko šolo), ki so pristojni v kateri občini poknežene grofije Goriško-Gradiške, brez razločka vero-poznanja in narodnosti. Prošnje previ-dene s potrebnimi spričevali naj se pred- ' ložijo deželnemu odboru do 31. okto- 1 bra 1907. — O/.iiniiilo. — Dež. odbor razpisuje štiri deželne podpore po 400 kron za dijake z Goriškega, kateri so dovršili srednje 111 stopili v visoke šole. Te podpore se podele za I. leto obiskovanja visokiii šol, in se bo gledalo na to, da dobila podpore dva dijaka slovenske in dva italijanske narodnosti. Če bi manjkalo dijakov izmed ene rečenih narodnosti, sme se nakazati podpore dijakom druge narodnosti. Podpore se bodo izplačevale v štirih četrtletnih odplačilih na prošnjo deleženca, ki mota izkazati, da je vpisan v vseučiliščno ma-trikulo iii pozneje da obiskuje učilišče. Višenavedene podpore se podelč kot častna posojila proti reverzu podpirancev odnosno njihovih postavnih zastopnikov, tako, da bo podpirani imel to častno posojilo povrniti deželnemu odboru brez obresti, kadar pride v primerno socijalno in materijalno pozicijo. Do-tične prošnje se imajo podati deželnemu odboru v Gorici pismeno do 31. oktobra 1907 in naj se jim priložijo spričevala zrelosti, ubožtva in vpisa v eno izmed visokih šol. — Smrtni skok iz vlaka — Ža-pan Iran Zajc iz Dobove pri Brežicah se je peljal dne 12. t. m. domov. K*r vlak ni vstavil na postaji Dobova, župana se je pa mndilo, je skočil župan brez premisleka iz vlaka in sicer tako nesrečno, da se je na mesta abil. Ponesrečeni žapan zapušča štiri nedoletne otroke. — Podmorska polja. Deloma nerodovitna tla, deloma preobljadenost silijo narod vzhajajočega solnca, da išče vedno novih cenih virov za preživljenje. Njih zemlja je zelo skalnata ter zato nerodovitna, a bistroumni Japonec ne pride kmalu v zadrego. Gre, preišče ob obali morsko dno in na njem najde rastline, ki dajo skromnemu, nerazvaje-nemu ljudstvu, če ne ravno tečno in lu-kulsko, pa vsaj zadostno hrano. In ker ne zadoščajo ljudski potrebi več samorasle rastline, so začeli sejati njih seme morje. To delo se prav dobro izplača, kajti žetev enega orala vrže kmetu čistih 1600 kron dobička. — Točo uničujoči balon. Dosedanji poizkasi razgnati oblake, ki groze b točo vinogradom in žitnema polja, so bili nezadostni in nesignrni. Višino oblakov je težko določiti in rakete in aparati z zračnimi topovi ne delujejo nspešno med oblaki in zato se b streljanjem niso dosegli zaželjeni uspehi. Ziaj sla v Bra-selja znana zrakoplovca de la Hault in ženijalni častnik Marga sestavila balon, ki se ob pretečem šamenja v oblakih in pred nevihto spusti v zrak. Posebna priprava v balonu pokaže spodaj stoječemu opazovalca, kdaj se balon nahaja med oblaki in t tistem hipu se spodaj na poseben način zažge eksplozni plin, ki se nahaja v balonu. Učinek je, kakor svedočijo očigledci, kolosalen. Oblaki se razprše kakor da bi se razpočili in često zadostuje čisto malo naboja, da se nevarni oblaki aničijo. — Nesreča ruske carske jahte.— Ruska cesarska jahta, na kateri se je nahajal car svojo rodbino, je zadela v (inskih vodah ob skalo. Car se je rešil na drago ladjo. — Zmaga krščanskega delavstva. — Krščanska strokovna organizacija delavstva v Palerma je pri volitvi delavskih zastopnikov sijajno zmagali, z vsemi kandidati z ogromno večino. — Deklico je uropal. — V Kraljeviči pri Reki bo je te dni seznanil neki madjarski dijak iz Sopronja z lepo deklico. Ko je šlo dekle nekega dne na sprehod ob morja, jo je tam s čolnom pričakoval dijak. Povabil jo je, naj gre ž njim v čoln, kar pa je ona odločno odklonila. Vsled tega je skočil dijak k njej, jo zgrabil in odnesel v čoln, ki je takoj odrinil od kraja. Ko je deklica videla, da čoln plove proč od doma proti Bakru, je hotela skočiti v morje, a di- ' jak jo je zopet potegnil nazaj v čoln. Prestrašena deklica je prosila sed«j čolnarja, naj on obrne čoln, kar je mož j tadi hotel storiti, a dijak ga je z revol-volverjem v roki prisilil, da je veslal naprej. V Bakra je dijak poslal čolnarja 1 po voz, a čolnar je tekel po policijo, ki je dijaka prijela in zaprla. — Italijanskega častnika so prijeli avstrijski obmejni vojaki na Tirolskem, ker so sumili, da je vohun. Poslali so ga v Rovered, kjer so ga pa kmalu izpuntili na povelje iz Inomosta. — Nižjeavstrijski župani bodo nosili v spomin cesarjevega jnbileja pri opravljanja svojih uradnih dolžnosti lep znak v obliki Bpominske kolajne. — llirovni kongres se vrši v Mo-nakovem. Dne 13. t. m. je brzojavno pozdravil shod tadi papež, ki izjavlja, da želi mirovnem kongresa popoinega uspeha. Listnica uredništva. Kot: Iskrena hvala I Priobčimo prihodnjič! Št. Ferjan: Prihodnjič! Brje pri Rihe naborka: Pride prihodnjič! — Vsled nekih neprilik, ki smo jih imeli včeraj v uredništvu nismo mogli urediti doposla-nih dopisov, kakor bi bili radi! Zato — potrpljenje! — Prosimo, piSite kratko, a točno! Iz goriške okolice. g Kmečka zveza za goriiSki okraj je imela svoj občni zbor v nedeljo ob 9. nri dopoldne v dvorani hotela „Cen-tral“. Prišlo je na »hod do 100 kmečkih mož, akoravno se niso razpošiljala vabila. Shoda je predsedoval g. posl. Klančič. V odbor so bili izvoljeni: Predsednik župan Andrej Lntman, Št. Andrež; podpredsednik dr. Anton Brecelj, Gorica; tajnik nadučitelj Pa vli n, So»odnje; blagajnik žapan Fran Černič, Št. Peter; za odbornike pa: podžupan Lenardič, Kojsko; župan Berce, Doinberg ; posestnik Anton Bele, Šempas; posestnik I. Zorn, Vogrsko in posestniki. Cigoj, Solkan. Seveda tudi deželni in državni poslanci prisostvujejo odborovim sejam. Nato je dr. Dermaatia govoril o „kmečki stranki" ter o nalogah kmečkih zvez. 6 posl. B er buč je govoril o skupnem nakupu sena. Na predlog g. župana Černiča se je sklenilo kot društveno glasilo proglasiti »Primorski List'1, ki naj se tako preuredi, da bo glasilo vseh kmečkih zvez na Goriškem. g Umrl je v Gor. Vrtojbi Leopold Lisjak ki je bil dolgo let član „Slov. kat. delavskega društva** v Gorici. Svetila mu večna iuč 1 g Pri streljanju se je ponesrečil. — V nedeljo 16. t. m. v Kozani se je ponesrečil I. Medvešček, ko je ob blagoslovljenju novega šolskega poslopja streljal z možnarjem. Zmečkalo mu je levo roko. Nahaja se pri usmiljenih bratih. g V Vrtojbi priredi tamošnja Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 29. septembra t. I. veliko veselico t prid šolski Dražbi. Vspored te veselice, katera zaključi letošnjo sezono veselic na prostem, je obširen in jako zanimiv. Vspored objavimo prihodnjič. Ta bodo nastopile složno obe naši narodni društvi iz obeh vasi. Predstavljale se bodo tudi dve igri, in sicer ena enodejanka in ena barka dvodejanka. — Ker je ves čisti dobiček v dobrodelne namene, pričakujemo kar najobilneje udeležbe. Hrvatska prislovica pravi, da „narod bez škola jest narod bez bu-dacnosti11 1 Zatorej kdor se zaveda, da je Slovenec in ve, v kakih razmerah se nahaja naše šolstvo, posebno ob mejah naše mile domovine in želi obenem vžiti par veselih uric, ta naj pohiti 29. t. m. v Gor. Vrtojbo. Iz ajdovskega okraja. a Branica. — Po dolgem času smo dobili novega dušnega pastirja. Že dan poprej so nam naznanjali proti večeru topiči, da se bliža dan veselja. Omejeni dan šel je gospoda čakat z vozom Alojz Žvokelj ua postajo Štanjel. Okoli šestih in pol zvečer med pokenjem topičev in pritrkovanjem zvonov se pripelje na lice mesta, kjer ga čaka cerkvcni zastop, šolska mladinn in mnogo drnzega ljudstva. Ob prihodu ga lepo nagovori cerkveni zastop, na kar Be je novodosli gospod lepo odzval, češ, da želi med nami mir in slogo ter da bo delni, kolikor bo mogel, za naš dužni in telesni prid, takoj po sprejemu smo šli vsi v cerkev in prijeli z Najsvetejšim blagoslov. Takoj pri sprejema smo bili averjeni, da smo dobili zares pravega dušnega pastirja, saj to vidimo že na njegovi miroljubnostni osebi. O tem smo se pa še posebno prepričali, ko nam je govoril prvikrat s prižnice in nam razlagal vrednost častilcev Matere Božje. Toraj iz dna srca zakličemo vsi Braničarji z zadnjimi besedami dopisnika lokovškega : Bog nam ga ohrani na mnoga leta čilega zdravega in čvrstega! J. J. a Požar. — V Skriljah je zgorelo v nedeljo 16. t. m. gospodarsko poslopje a hlevom posestnika Vinkota Favetti. Škode je okoli 600-0 kron. Zavarovano je pri „Slavijiu za 3-00 kron. a V našem okraju je zadnji dež zelo blagodejno vplival na naše vinograde. Vse je zopet oživelo in obeta se nam še precej obilna trgatev. Tudi grozdje lepo zori. Kapljica bo izvrstna. Bog nam daj še en dež pred trgatvijo. Iz kanalskega okraja. ki Shod „Kmečke zveze1* za kanalski okraj se vrši v nedeljo 22. t. m. popoldne po blagoslovu v Kanalu v prostorih gosp. Ulage. Kmetje, pridite I ki Iz Lokovca. — Kdo neki piše v „Primorca“ o „klerikalcihu? Vemo da si nedolžen, Antoneli radi tega Jdopisa, ker nimaš časa. Vemo, da nas dopisnik sovraži, a ne radi „klerikalizroa“, ampak iz sebičnosti. Ta dopisnik je toliko podoben liberalcem, kakor češarek grozda. Obeta nam, da nas bo strah. Saj nas tudi mora biti strah pred vami; ko tako uljudno postopate. Kdor ne nosi vode na vaš mlin, pa je sovražnik. Ne bojimo se ne Vas, ne vaše črede. Dobro tudi vemo da si sami ne morete pomagati, ker vaše pisave še črnošolci ne morejo raztolmačiti vam dopise. Vemo, kdo dela. Tisti vaš sloga naj bi rajše nastiljal doma svojim kravam kakor da hodi delat k nam nemir. Ali ne zna pregovora, ki pravi: „Kdor doma gospodari, pa drn-gemu za hlapca staži, je naj slabši 1“ Dopisnik pravi, da je še več skritih liberalcev. Hm, škoda, da se skrivate ! Zato, ker se bojite pravih naprednjakov, ki so drugačni ljudje ko vi. Ako vas zasledijo, gotovo vas odstranijo iz svojega katastra in kam potem? K nam, abogim „klerikalcem“ gotovo ne, ker pri nas vam ne ugaja. Čuvajte se in ogibljite se sršenovega gnezda I Poskrbeli bomo, da se tisto trnje uniči, da se ne bodo ubogi ljudje zbadali ob njem. Le pridite še na svetlo! Kaj se skrivate? Mi pa se ne bomo skrivali še pred vami. Torej, ni-kari se ne skrivajte, in ne pišete več o naprednosti, ampak o lastni sebičnosti. Ne bojimo se vaših strahov in ne vas, ako tudi imate Krpanovo moč v rokah. Mi smo trdni! Ce menite, da nas sramotite s tem, ako nas imenujote „kle-rikalce1' se silno motite! Pač pa se sramujte vi svojega „napredka“, o katerem imate toliko pojmo ko slepec o barvah. Oglasite se še vam kličejo lokovški klerikalci. Iz tolminskega okraja. t Shod „ Kmečke zveze ' za tolminski okraj se je vršil v nedeljo v Hudajužni. Govoril je dr. D e r m a s t i a o delovanju drž. zbora in o novi kmočki stranki. Poslancu dr. Gregorčiča se je izrekla zaupnica. Govoril je o pomenu organizacije domačin č. gosp. župnik Kokošar in o izobrazbi akademik Kemperle. Predsedoval je gosp. Torkar iz Podbrda. t Dež. poslanec Lapanja Ivan je došlej nabral za pogorelce na Ponikvah ‘ 1.) Gosp. A. Nardini v Gorici 10 K; 2 ) dne 15. avgnsta darovali v Kobaridu zbrani gospodje 15 K; 3.) gospod knrat Otilij Medvež v Trenti 10 K; 4.) Breginj poslal za pogorelce 12 K; 6.) Jakob Ivančič, Selce h. št. 6 10 K; 6) duhov -nija Libušnje 10 K; 7.) duhovnija Kamno 12 K; 8.) Lnkč v Borjani 1 K. t Za načelnika tolminskega cestnega odbora je izvoljen g. Ojkar Gabršček. Iz cerkljanskega okraja. c „Kmečka zveza" za sodni okraj Cerkno priredi v nedeljo dne 22. t. m. shod na Bukovem v hiši g. Jerneja Oblaka ob 1. uri popoldan. c Prva veselica slov. kat. izobraževalnega društva v Otaiežu. — Mlado izobraževalno draštvo v Otaleža je priredilo dne 15. t. m. svojo prvo veselico, katera se je nad vse pričakovanje častno izvršila. Veselični prostor je bil krasno ozaljšan z zelenjem in prizorišče je bilo jako okusno prirejeno. Veliki prostor je bil le premajhen za tako število postnšaicev. 0 1 500 —600 ljudi je prisostvovalo veselici in pozorno sledilo vspo-redu od prve do nadnje točke. Č. g. vikar Buda, je kot predsednik društva pozdravil udeležence v prav iskrenih besedah. Z* tem ao se vrstile točke precej obširnega vsporeda. Mad raznimi pevskimi točkami je posebno ugajal Laharnarjev „Venec slov. pesmi*. Deklamacija „Oljki“ je deklamovalka izpeljala a prav finim izražanjem Igra „Krčmar pri zvitem rogu- je vzbudila veliko smeha. Barno pozdravljen je nastopil č. g. dr. Knavs dekan v Cerknem ki je v daljšem govoru nam podal lepa navodila glede izobraževanja v našem društvu. — Lepo je govoril tudi urednik dijaškega akad. Ii9la „Zoro“ g. filozofa M. Božič. Izšli smo iz vas in vaša je zasluga da se nam je mogoče izobraževati, zato pa tndi je naša dolžnost da pridemo med vas in vam podamo to, kar smo si v šolah pridobili*4. — Tako in enako je g. govornik povdarjal. — V imenu telovadnega odseka kat. delavske družbe v Idriji je pozdravil telovadec g. Kantrič. Igra „Pri gospodi", za ženske vloge seje tudi zelo dobro igrala. Vse vloge so bile v dobrih rokah. Bilo je tudi nekaj pevcev kat. družbe iz Idrija, ki so skupno s cerkljanskimi še zape'i možki zbor „Tri-glav“. Konečno se je vršilo šaljivo sreč-kanje, za katero je bilo calo zmanjkalo listkov, ker se pač ni račanalo na toliko udeležbo. Zadovoljni so se razhajali ljudje in veselje se jim je čitalo iz obraza. Preživeli so pač nekaj lepih ur poštene zabave in marsikaj lepega in koristnega slišali. Gotovo je, da ta prva veselica ostane vs<>m v trajnem, prijetnem Bpo-minn. Slov. kat. izobraževalno društvo v Otaiežu pa je pokazalo, da ima veliko življensko moč, ki obeta obroditi veliko dobrega sadu. Nasprotnika ni bilo nobenega pri veselici. Rad je bil vzoren. Omeniti moram še vrle telovadce kat. dražbe iz Idrije, ki jih je bilo kakih 20 po številu. Prišli so peš v Otalež, enako tudi nazaj v Idrijo. Povrniti hočemo ta poset vrlim mladeničem, ob prvi priliki. Bog jih živi. Slov. kat. izobraževalnemu društvu v Otaiežu pa kličemo: Naprej po začrtani poti I Naprej za ljudsko izobrazbo I c. Cerkljansko s!ov. kat. izobraž. društvo je pretečeno nedeljo sodelovalo pri veselici v Olaležu. UJeležba je bita velika. Veselica je krasno uspela. S to prireditvijo naše drnštvo za letos konča gostovanje po okoliških vaseh. V Cark-nem pa prjredi društvo prihodnjo veselico dne 24. novembra. Prihodnjo spomlad pa zopet priredi več veselic po okolici.— c Javna ljudska knjižnica. — S. kat. izobr. dr. jeotvorjena. Knjige Be iz-posojujejo ob nedeljah od 1/29 do 3/<^ are dopoldan v društveni sobi. Izkaznice se dobivajo ob tem času pri gdč. knjižničarki. c Policijska ura je v Carknem tako pokvarjena, da je menda vsi urarji iz celega sveta več ne popravijo. Zato bodemo pa skrbeli, da jo nadomestimo z novo. — Kriči, strelja in razgraja se še vedno svobodno po noči v Carknem. 01 pretečene sobote je zopet zabilježiti novo junaštvo. Po noči je nekaj novodobnih čitalničnih članov zamazalo g. Gi-brijelu Bevk-u napis nad trgovino. Pravijo, da je v to zadevo vpleten tudi Vladimir in še nekdo drugi. Vederemo I c lz Otaleža- — 0 tisti povesti ko je pes v luno lajal, ste gotovo že kdaj slišali. Glejte, ta povest nam je prišla na misel, ko smo čuli že celi teden pred našo veselico, kako se naši liberalčki in mokrački penijo od jeze in nevoščljivosti, da se mi upamo napraviti tako veselico, kakoršne še ni bilo pri nas in b tako velikim vsporedom. Od togote in sramoto, da oni ne morejo druzega prirediti, kakor „damski ples1* s harmoniko, — so se na dan naše veselice vsi poskrili, kakor se skrije polh v duplo. D* so res poizkušali vse, da bi preprečili našo veselico, naj navedemo samo en slučaj. V nedeljo na dan veselice — se je odpeljal zgodaj zjutraj v Cerkno s kolesom znani „Frančkov“ harmonikar. Po kratkem posvetovanju v Avguštinovi stro-jarni, se je sklenilo brzojaviti okrajnemu glavarju, da naj veselico prepove, češ, da se je bati, da bi se kaj sežgalo, ker so slamnate strehe v obližjn. Kdo bi se ne smejal! Harmonikar naj bi bil rajše za one krajcarje ki jih je dal za brzojav, kupil kruha. Popolnoma umljivo je, da harmonikarjem naše veselice ne ugajajo, ker se tam ,na mah-* nič n« zasluži, in tako zaslužek peša. Ti preklicani klerikalci bo pa ža taki, da s hirmiaiko ne marajo izobražavati ljudi. c Znano gostilno .Pri Maruikovcu" ima sedaj g. Anton Zajc. Naši ljudje so se te gostilne prej ogibali, dokler ie v njej gospodaril najemnik znani Stabalce. Sedaj pa je najemninska doba pretekla in gostilno ima lastnik sam. Priporočamo postrežljivo gostilno gosp- Zajca. S f oj i k svojim ! c Liberalna posojilnica v Cerknem. — Nekateri starokopitneži Petro- novega kalibra, študiraio že več let, kako bi se jim posrečilo priti pri nas zopet na površje. Sline se jim cede ob spominih na stare čase, ko so „ po domsče“ gospodarji s cestnim odbo rom in občinskim zastopom. Ko smo mi mUnorili lat* 189} hranilnico in posojilnico, so z vsemi krip-lji nasprotovali temu prepotrebnemu zavodu. In zakaj so nasprotovali? Dobro bo vedeli, da vsled nove posojiln:ce marsikateri kapitalist v Carknem zgubi svoj nečastni „kšefiu, ki je prej proti visokimi obrestim posoja denar kmetom. Ni čuda, da je v istih časih manikako premoženje prišlo kar čez noč ▼ roke nekaterim takim špekulantom. Prilično bodemo navedli nekaj takih slučajev, z vsemi podatki. M »d nasprotniki posojilnico naj omenim) le Avguština Breliha. Temu možu je iz gotovih vzrokov še posebno smrdelo vsako zadružništvo. Ko mn je nekdo pred dobrim letom v Jurmanovi gostilni pobijal njegove predsodke o zadružništvu in mu dokazoval, da je ravno zadružništvo velik blagor za ljudstvo, se je stari Avgnštin zvijal, kako bi dobil primeren odgovor. Ker ni mogel zavreči resnica, se je mož namuznil in rekel: „V zadrugo, ki je z neomejeno zavezo, jazne bi pristopil, tudi če živim sto let". Poglejmo, kako je Avguštin kar čez noč zgabil te predsodke, če tudi mu manj-ka še dobrih trideset let do sto. Ža zgoraj smo omenili, da se iskali sredstva, kako doSiti zopet ljudi pod svojo komando da pridejo zopet na površje. Tahtali so in tuhtali, pa so eno | potuhtali. „Aha, so rekli —^klerikalci imajo dobro razvito posojilnico, zato ljudje drvijo za njimi!44 Položili so si kazalce na čelo in zopet tuhtali. Ko so kazalce nazaj potegnili, prišlo je kakor iz enih ust: „U s i a-novimo še mi posojilnico, potem smo dobri!" In res, sklicali so v ta namen že pred dvemi leti sestanek „pri Gorenjcu1*. Po daljšem .tuhtanju" bo prišli do sklepa, da bi ne kazalo usta-novljati še ene posojilnice v C trknem, ker bi znala biti blamaža. Začelo pa jim je biti zadnje leto zal, da niso že tisto-časno ustanovili posojilnice, ker bi po njib mnenju bili danes že lahko vsi najmanj župani v Carknem. In zopet so tuhtali. In vendar so jo potuhtali 1 Pred kakimi 6 tedni je stalo pred Mi-kucovo gostilno več krčmarskih voz, kakor Škornikov, Štabalcetov itd. Kmalu se prikaže na cesti neizogibni Canc, za tem „Dobro" znani učitelj Rakovšček z svojim adjutantom Venceljem, dalje stari Avguštin in taki „naši prijatelji. Razume se, da tudi ostalih liberalnih krčmarjev ni manjkalo, kakor Jurmana, Makuca in F. Štravsa. Učitelj Kogoj je bil pa za vratarja. Pohajal je gologlav po veži in gledal če še kdo pride. (Rakovšček bi mu bil pač lahko dal kako častnejšo službo). Povabili so tudi nekega uradnika ljudske posojilnice iz Gorica ki sliši na ime g. Zadel. Ta je menda tudi krajevni revizor nepristranske (?) celjske „zveze“. Ko so še Vilcka delegirali za zapisnikarja, seje zborovakje pričelo. Glavno besedo je imel Rakonvšček, kateri je tudi člane podpisoval, kdor ni znal pisati. Za predsednika nove „šparkase“ je bil izvoljen — čudite sel —Avgnštin Brelih! Če tndi nima 100 let — kakor je rekel — je vendar vzel predsedstvo zadruge z neomejeno zavezo. V odboru so še razni liberalni krčmarji, med temi tudi novopečeni liberalec, krčmar Vilck Peternelj. Razume se, da je k tej ..nevtralni1* akciji takoj pristopil tndi vedno se ,za slogo" bojujoči jurist Tušar in trgovec - gostilničar Štravs. Bilo srečno ! — Objavo celegs zborovanja še morda priobčimo; za danes ie še to povemo, da se je izrazil g. Zadel, da se mn je zdelo vse neumno. — Mi smo veseli iz srca da je enkrat že stvar pre-tnhtana, po tolikem času in da bomo imeli v Cerknem novo krčmarsko .špar-kaso", kateri bode načeloval Avguštin, največji sovražnik zadružništva, ki pa je kar čez uoč postal— s ve dere. Veseli smo, da ste vsaj po 15 letih nas začeli posnemati. Veseli pa ano najbolj zato, ker bo našej stvari nova „šparkasa“ največ koristila. — Ob enem smo pa radovedni, kaj bo o novi .šparkasi* pisal Drejc v G osposki ulici, ker so nam še v dobrem spominu psovke, ki jih je izpustil na novo ustanovljeno ljudsko posojilnico v Bovcu. Alo, Drejc na noge 1 Preglej hitro svoj .šimf' leksikon, da najdeš potrebne izraze, in potem nahruliš cerkljanske liberalne zdražbarje. c Št. Viška gora. — Naš in bakovski vrh Bla o šolskem oziru popol- notna zapuščena. Za Sole plačujemo, a iole nimamo, dasiravno je Število otrok zadostno. Vložili smo prošnjo na c. kr. okrajni šolakj svet, da se nam da vsaj potovalna šola. Vkljnb temu, da so merodajne oblnsti spoznale opravičenost naše zahteve in se odločile za potovalno šolo Pečine-Vrb, smo sedaj v nevarnosti da ničesar ne dobimo. Pečani hočejo imeti Bami zase enorazredno šolo, a ker jih je premalo, zahtevali so všolanje vseh obmejnih hiš Št. Viške gore. Pravica zahteva, da se ustanovi potovalna šola ▼ našem Vrhu, kjer je 40 otrok, kateri ne spadajo v nobeno šolsko okrožje, hiše spadajoče dosedaj šolskemu okrožju Šl. Viška gora naj pa ostanejo kjer so sedaj. c Abstinentu« gibanje naše naprednjake kolje v oči. Dejstva ne morpjo utajiti, za to ga tem bolj zavi'ajo, omalovažujejo, smešijo. Dober tek! — ,.Zlate bukve“ pa jim vsigdar radi odpremo, da se bodo prepričali, da ni vpihan niti en otrok, ki bi ne hodil še v šolo; da je |seh učencev vpisanih samo 17; da je vseh abstinentov že 146, mej temi več ko tretjina mož in mladeničev. Dekan si je v zadnjem svojem protialkoholnem govoru pridržal pravice tozadevnega apo-stoljstva tudi po hišab. c Abstinenčno gibanje strahovito bode nekatere liberalne krčmarje in pa onega trgovca, o katerem se je govorilo, da je polno veliko steklenico žganja vrgel v Cerknico. (Razume se, da je bila Bteklenica prazna |in ubita). Ta „črni“ mož je kar naenkrat začel zahajati v krčme „belih“, kjer plačuje „iikofe“, zabavlja čez zadrego, davi policijsko aro in prisluškuje, kje bi se dalo ujeti kaka tajnost, za prihodnje občinske volitve. Tomo, Tomo, saj ae poznamo I c Znani krčmar „Stabalceu jo je popihal iz našega kraja. Ta mož jo delal precej zgsge v nt.ši občini, toda škode vendar ni napravil nobene, ker mn nobeden nič verjel ni. — Do vidova I Iz kobariškega okraja. kd Streljanje na krnskih planinah' — Na svojo interpelacijo t dež. zboru glede streljanja na krnskih planinah je dobil g. posl. Lapanja od vlade sledeči odgovor: Odnosno na interpelacijo, ki Bte jo pedali s svojimi tovariši t sejijde-želnega zbora dne 8. marca t. 1. počaščeni te Vam javiti vsled odloka e. kr. namestništva 8 t. m. št.437/2 1907 to le: GlaEom obvestila c. in kr. drž. vojnega ministerstva z dne 10. julija 1907 Praš. št. 3189, ozir. poročila c. in kr. kornega poveljstva v Gradcu z dne 2. julija t. I. M. A. štev. 5448, imel je poljski lovski bataljon št. 7 tudi letos Btreljanje na ostro na Kuhinji planini severno od Krna (6 km. (?!) vzhodno od Kobarida) in Bicer v dobi od 3. do 8. junija. Vendar pa se je poveljstvom in četam ponovno zaukazalo, naj prirejajo take strelne vaje po možnosti vsako leto na drugih krajih in naj se kolikor mogoče, ozirajo na upravičene želje interesentov. C. kr. dvorni svetovalec Attems I. r. — K temu odgovoru pripomnimo, da letos kolikor nam je znano, vojaki niso več streljali na Krnu, ampak okrog Breginja. kd Večkrat se čita med keba riškimi novicami: „Ako ne boste volili z menoj vam ne dam sirka!“ Ta stavek se prav prijetno bere in sliši, ter jo vreden, da se ga z zlatimi črkami zapiše v knjigo volivne zgodovine. Mi si zapomnimo ta človekoljubni čin naših .prijateljev1*. Koliko časa bo še hlapčevalo naše ljudstvo liberalcem, teroriza-torjem in jim polnilo njih votle žepe? Iz bovškega okraja. b (e-ttni odbor z a bovftki okra j se je 13. septembra seatavil tako-le: Načelnik : Oatan Franc iz Bovca št. 341; podnačelnik: Jonko Leopold iz Bovca št. 112; odborniki: Černota Andrej iz Loga št. 18; Černota Martin iz Loga št. 32; Flais Andrej iz Soče št. 66; Kutin Andrej iz Čezsoče št. 63; Mrakič Andrej iz Dvora št. 12; Žagar Alojzij iz Žage it. 90; Žagar Josip iz Srpenica št. 38; namestniki bo : Bizjak Ivan iz Čezsoče it. 11 ; Kravanja Ivan iz Kala št. 22; Trebše Andrej iz Srpenice, učitelj. Iz komenskega okraja. km Kobljeglava. — Vesel dan za nas je bil 16. september. K nam je priiei častiti g. kurat Josip Grilanc, prej kurat v Lsvpi. Precej popoldne so začeli naznanjati topiči njegov prihod, kmalu potem bo začeli priterkovati zvonovi in proti večern smo se zbrali vsi Občinarji pri slavoloku, ki je imel napis: .Pozdravljen bodi, ki pride v imenu Gospodovem l“. Pričakoval je novega gospoda z nami tudi č. g. vikar iz Gabro-vici Bogomil Nemec, dosedanji naš pro vizor. Občinsko Btarešinetvo in g. učitelj s šolsko mladino. O s/t7. nri zvečer sh pripelje g. kurat do slavoloka, odkoder gremo skupaj po poti z zastavami ozaljšani, v cerkev, kjer nam je dal č. gosp. blagoslov z NajBvetejšim. Tako imamo zopet težko pričakovanega v svoji sredi. Kličemo mu : Bog ga živi mnogo let med nami 1 Naj bi, srečno deloval tako, da bi bilo našim in njegovi duši v prio I Občinar. Iz sežanskega okraja. s V Šk< oi.janu pri Divnči izdihnil je dne 12. t. m svojo blago dušo mnogoč. gosp. Ivan Kovač, župnik v pok Rodil se je dne 12. julija 1861 v Doberničah na Dolenskem. Končavši gimnazijo v Novemmestu posvetil se je bogoslovnim študijam ter je bil 22. julija 1886 v mašnika posvečen. Kot duh. pomočnik služboval je v Buzetu in v Dolini pri Trstu. Leta 1891. postal je župni upravitelj v Kabedu in kmalu potem istotam župnik. Bil je sicer pokojni gospod krepke narave — a bolezen vpogne najkrepkejšega. Vsied več let trajne srčne bolezni zaprosil je gospod Iv. Kovač za pokojnino, katera mu je bila meseca aprila letošnjega leta tudi podeljena. V nadi, da si pokvarjeno zdravje popravi šel je pokojnino vživat ' v Škocijau, a vžival jo je le 4 mesece. Dne 10. t. m. ga je nenadoma kap za- i dela, katera mu je smrt provzročila. Po- i kojni je bil mirnega in blagega značaja. Spoštovanje je uživai pri svojih pred- : stojnikili in tudi pri svojih podložnikih j Pogreb pokojnega gospoda je bil v so- • boto 14. t. ni. vodil ga je dekan iz Osp-a mnogoč. g. Jos. Kompare, kateri je tudi v imenu zbranega ljudstva in duhovnih sobratov, katerih je bilo iz raznih krajev vseh skupaj 20, v izbranih besedah vzel slovo od telesnih ostankov pokojnega gospoda kličeč mu „Na svidenje onstran gtoba". Gibanje svobodomislecev v Avstriji ima svoj začetek okrog I. 1870. Odpadli duhovniki Biron, ki je prišel z NemSkega, je I. 1869 ustanovil v Gradca draitvo za reformo vere, iz česar se je pozneje vzcimila prva občina svobodomislecev. Začel je tudi izdajati list „Frei-denker* (Rvodomislec), ki pa je kmain zmrznil. Biron je umrl 1. 1902 v Ameriki. L. 1869 je začel v Gradcu izhajati dragi proticerkveni list ..Freicheit* (Svoboda). Urejeval ga je L. R. Zimmermann. List je imel napol anarbistiški značaj. Na Dunaja je I. 1868 uktanovil odpadli duhovnik Schwella društvo .Svobodna cerkev razuma*, ki je pozneje postalo društvo brezvercev in še pozneje društvo svobode mislecev. Odpadnik Scb\vella je 1.1868 ustanovil list »Prijatelj loči“, glasilo brezverske družbe. Na čelu gibanja svobodo- j mislecev med Nemci stoji danes posl. Wutsebel, med Čehi jud Pelant in med Slovenci zopet odpadli duhovnik Aškerc. ! Slovenski svobodomisleci imajo svoje glavno glasilo „Svobodna Misel11, a poleg tega | zagovarjajo in širijo odkrilo prostozidar- | sivo še listi .Slovenski Narod*, „Soča“, j „Primorec“ itd. Ti listi so odkriti nasprotniki krščanstva. Imamo pa še drugo vrsto listov pri nas! To so prikrili sovražniki krščanstva, prikriti prijatelji .Svobodne Misli". Do zadnjega časa smo v to vrsto šteli celjsko .Domovino11 in tržaško „Edinost“. Sedaj pa seje tudi „Do-movina“ odkrito postavila v boj proti katoliškemu imenn, medtem ko se „Edi-nost“ še vodno v svojih predalih do tal klania »prečastitemu svečeništvu", njeni gospodje somišljeniki, lastniki in uredniki pa pri črni kavi v »Balkanu* zabavljajo zoper proklele »firje“. Zato so te vrste svobodomisleci najbolj ostudna prikazen r*di svoje hinavičine. Prodaja otrok v južni Italiji.— Znano je, da je južna Italija revna dežela in da je ondotno prebivalstvo prisiljeno, izseljevati se v Ameriko; ni pa znano, kako si znajo ti reveži dobiti denar za pot. V mestu Cspriglia so predzadnji teden na javnem trgu prodajali po 100 lir .lepe krepke otroke1*. Ga zakonski par je imel srečo. Za dva otroka v starosti od & mesecev do 3 in pol leta sta dobila 200 lir. Potovanje jimt je sedaj zagotovljeno. Krojaška zadruga 0: P. n. Dovoljujem si naznaniti, tla smo bili prisiljeni zelo povečati svojo bogato zalogo modnega blaga, vsled velikega popraše-vanja po blagu v preteklem lotu, in vsled že letos izredno visokega prometa, V ta namen smo prevzeli obširne prostore nasproti naši prodajalnici v Gosposkih ulicah štev. 6. Vsled povečanja in primerne preuredbe prod aj a 1»i sk i h prostorov nam je sedaj mogoče, omisliti si posebno veliko zalogo blaga, tako da bo letos izbera mnogo večja in bogatejša ko druga leta. Poleg tega pa sc pridružuje še praktična korist, da se vsled velike prodaje cene čudovito znižajo. Vabim torej najspoštljivejše naše p. n. odjemalce, da si ogledajo naše modno in drugo blago, ki je pravkar došlo od raznih strani Letošnja sezona prinaša v vsakem oziru in v vseh področjih mode raznolike in krasne novosti. Zbirke vzorcev so vedno na razpolago in pripravljen sem jih zastonj in frauko razposlati kamorkoli. Ker se pri nas blago razpošilja po najmodernejšem načinu razpošiljanja, zato nam ta okolnost omogoča, celo največja naročila, izvršiti najhitreje in z obratno pošto. Naš sloves glede na okus in izbero je pač nedosegliv in popolnoma smo prepričani, da nas nemore prekositi nobena trgovina naše stroke. Predvsem povdarjajoč solidnost naše tvrdke ter zagotavljajoč najcenejšo postrežbo. prosim, da si ogledate našo zalogo, da se vsak sam lahko prepriča o resničnosti naših besed. Teodor Hribar. Prija »Prim. Listu" št. 381 dne 19. sept. 1907. Iz fržiškega okraja. li Nnši nnrodni grebi. — Slovensko dekle »službeno v Trstu piše svoji prijateljici razglednico kamor pritisne poleg znamke tudi kolek „Lega nazionale". Prijatelj, ki si je bil za silo zapomnil nekaj italijanskih besedij, piše v Trst tvojemu znancu tako le: a Na il e g r e g i o s i g n o r i n a N. N. v i a a q u a ot t o — Trieste . . . V Sesljanu vidimo ob cesti, ki vodi iz Nabrežine v Tržič, na prvi hiši sledeči umotvor: „Preno-čova-nie liudi — Affittaletti". — Hišni gospodar, ki je napravil ta napis, pravijo, da je — Slovenec. Ljudje božji I Kam pridemo, če gre tako dalje? Spomnite se, kaj pravi pesnik, da Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Zato, ko kam pišete, pišite le slovenske naslove, da se vam ne bodo tujci smijali in vas zaničljivo imenovali: „ščiavi“ I S tržaškega ozemlja. ta Social 'stične inairfVstacije v Trstu. — Dne 13. t, m. t. j. pretekli petek je bil pred »Delavskem domom" socialistični shod proti podraženju kruha in živil, ki se ga je vdeležilo nekoliko tisoč ljudi, socialistov in Italijanov. Na shodu sta govorila poslanec Pagnini in Chiussi. Potem je bil odhod po mestu deloma po glavnih ulicah. To je bil pravcati n a p a d 1 Po kavarnah so razbili mnogo šip, škodelic in drugih reči ter napravili nekoliko tisoč kron škode. Slaninarju Petru Caragoi, ki ima prodajalno v ulici Acquedotto, so razbili šipo izložbenega okna in pokradli mnogo svinjine in klobas. Okolu polnoči so se demonstrantje razšli. Pravijo, da jih je bilo okolo 40 aretovanih. ta Krščansko socialno strokovno delavsko društvo se snuje v Trstu. Pravila so že potrjena. Bog daj obilo uspeha 1 Naj se tudi med slovenskim delavstvom v Trstu prične sveže, mlado, krščansko-socialno gibanje. ta Smrtna kosa. — Pri Sv. Ivanu je preminul vpok. profesor č. g. Josip A c c u r t i v visoki starosti 83 let. Rojen je bil 1. 1824 v Senju na Hrvatskem, leta 1851 je bil posvečen v mašnika v svojem rojstem mestu. Poučeval je več let na državni gimnaziji in akademiji v Trstu. Bil je znan kot izboren prirodo-znanec. Naj v miru počival ta „Živio Brezje11, tako je kričalo nekoliko brezverskih liberalcev na slavnosti društva „Hajdrih“ na Proseku. Kaj so hoteli s tem izraziti ? Norčevali so se iz čudeža, ki se je pred kratkim dogodil na Brezjah. A v odgovor so dobili: „Vam bodo več pomagale Brezje kot Hribar 1“ ta V nedeljo dne 15. t. m. je imela „Nar. del. org.“ v Trstu protestni shod, katerega se je vdeležilo 1500 delavcev Na shodu so protestirali proti nakani ital. soc. demokratov, ki hočejo uvesti legitimacijske liste (tessere) in proti podraženju kruha in živil. ta Slovensko krščansko socialno izobraževalno društvo pri Sv. Ivanu bode imelo dne 22. t. m. pripravljavni shod v prostorih „Konsumn. drnštva“ na Ferdeniču. Krščanski mladeniči in možje vdeležite se tega shoda v mnogobrojnem številu 1 Književnost - umetnost. * „Naša zvezda*, op. 87. Besede spisal Simon Gregorčič. Za samoopar zložil Anton Foerster. V Ljubljani, 1907. Založila n Katoliika Bukvama*. Tiskala »Katoliška Tiskarna*. Cena 80 vin. Čisti dohodek je namenjen Gregorčičevem spomenika. Tak je naslov naj-novejSe skladbe nagega glasbenega prvaka. Omeniti je, da ima zvezček na dragi strani krasno sliko pesnika. — V ozira glasbene vrednosti tega čadovito lepega samospeva nimam druzega omeniti nego to, da ga je spiBal g. A. Foerster, katerega ne čislamo samo Slovenci, marveč ga visoko cenijo tadi inorodci Nemci, Rasi, Italijani, ki se divijo njegovim bli-ičečim glasbenim umotvorom in jih s ponosom uvržčajejo v svoje zbirke. Ta napev je pa zares živ izraz pesnikovih besedi; spremljava na klavirja pa je eminentna, samostojna in svedoči, kako mojsterski zna skladatelj vporabljati klavir. Kako krasno zadene pravi ton skladatelj pri besedah: „Toda oh I za goro vtone1*, Začetek je v G-dura; potem preide mimogrede v g-mol, C dar, c mol, As-dar, C-dar. K sklepu prestopi skladba zopet v G dur in na vieokih klavirskih akordih v pianissimo zamre. Trditi smem, da je v primeroma kratki skladbi več lepot nagromadenih, kakor jih je sicer v delih, ki bo na dolgo in široko zasnovana in splošno priznavam, da imajo v tej divni skladbi celo pavze (odmori) življenje. Pevski part nameščajo prav lahko tadi violina ali pa flavta. Posebnega priporočila takemn umotvora gotovo ni potreba; saj ga poleg dovršene oprave priporoča še tako nizka cena. Naročaje se lahko to delo tadi pri knjigotržcih Jeretiču in Wehrle-ja v Gorici. F a j g e I. * PJcs. — Ta po obliki in vsebini moderna knjižica se naroča: „Družinski Prijatelj11 Trst Vincenzo Bellini 2. IV. Pisatelj je sestavil knjižico iz velike ljubezni posebno do mladine. Oziral se je na vse, samo da reši mlade ljudi pred pogubo in da dvigne one, ki so zgrešili pravo pot. To berilo je za vsakega, za mlade in stare, za prijatelje in neprijatelje plesa. Korist bode imela od knjižnice priprosta nedolžna šolska deklica, kakor tudi najbolj razposajena pokvarjenka. Starišem, ženinom, nevestam, učiteljstvu, duhovščini, vzgojiteljicam, Marijinim družbam, izobraževalnim društvom, knjižnicam vsem je dobrodošla. Fantje in dekleta berite to knjižico, ki ne govori le o plesu, temveč o čednostih mladine sploh in o nevarnostih ki ji prete. Papir je lep in močan, tisk razločen in čist, okraski moderni, oblika žepna. Iz moralnega in socialnega stališča knjižico prav toplo priporočamo. Cena 70 vinarjev (brez pošte). Slovenski (rgovsko-obrtnl žepni koledar je ravnokar izšel. Sodba o tem koledarja je bila lansko leto vsestrranBko laskava, vsak je pohvalil ta koledar kot jako praktičen. Tadi za 1. 1908 izšli letnik zasluži polno priznanje. Koledar je izpopolnjen in opravičuje mjenje, da boljšega trgovskega koledarja ni. Koledar prinaša jako popolne poštne, brzojavne, telefonske itd. določbe, zadostujočo razlago kolkovin, kolkovni izvleček, razne v praktičnem življenja neobhodno potrebne tabele, kratko ali dobro za praktično življenje popolnoma zadostujočo razlago mejnic. Opozarjamo posebno na odstavek: Uzance na svetovni kupčiji. Kdor hoče spoznati vsakokratni tržni položaj, hoče raznmeti gibanje žitnega trga, mora poznati užance raznih tržii. Vsem tem bo la odstavek dobro došel. Omenimo še posebej zakon in pa nank o kalkulaciji. Trgovec, ki ne, ali slabo kalkulira, tudi slabo gospodari. Ta odstavek je jako na na mestu. Koledar je najboljši dokaz praktičnega mišljenja izdajatelja, ki pozna potrebe trgovskega Btann. Vsled tega priporočamo ta koledar, ki se naroča ali pri g. Fran Zelenika v Ljubljani, Rimska cesta 9. ali pa pri „Ka-. toliški Bukvami" v Ljubljani. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 v. Gospodarske vesti. Boj proti žganju. — Žganje je največja poguba ljudstva. Starši, ki ljubijo žganje imajo pogostoma bedaste otroke in postanejo sami dan za dnevom neomnejši. Proti pitja žganja se že dolgo bojujemo. Toda ni videti še pravih uspehov. Pregled krčem, posebno onih, v katerih se toči žganje, nam govori jasno, v koliko smo zmagali in kje se je pitje žganja pomnožilo. Osrednja statistična komisija pravi, koliko je bilo v raznih letih prodajalen alkoholnih pijač: Leta 1896 1900 1903 Koroško 2269 2685 2913 Kranjsko 2676 2914 3126 Primorsko 1605 1926 1831 Štajersko 7651 8603 9406 Med trmi krčmami je bilo žganjaren: Leta V ulovenskih deželah pride na vsakih 1000 prebivalcev 4—6 žganjaren, le na Primorskem samo 2. Na Štajerskem in Koroškem so žganjarne skoro povsod v nemških rokah, kar znači, da je treba zučeti boj proti žganja tadi iz narodnih ozirov. Eden ali dva mizarska pomočnika dobita trajno delo z dobrim zaslužkom pri ALOJZIJU SRUPNU, Št. Vid na Glini (Sl. Veit a. d. Glan) Koroško. Kuhinjska Solo v Gorici, ulica Vetturini 9 s« otvorl zopet dno 1. oktobra t. 1. na kar se opozarjajo cenj. gostje. Sprejemajo se v šolo učenke, v kateri se uče vse potrebno, kar mora znati praktična gospodinja. Marija Grebenc, učiteljica-voditeljica. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št 3. Pili ostiva gospa, ali vosto, zakaj morate pri nakupovanju sladna kave Izrečno poudarjati Ime »Kathrelner« ? Ker sc Vam sicer utegne primeriti, da dobite mnn/ vreden po-sncmel7 8 68 81 •15 Odlikovana pekarija in sladeinirna $/• K. Draščik y Gorici na Kornu (v lastni hiSi)' izvršni« naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birniaiioe in poroke, pince itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na drobno ali v orig. buteljkah. Priporoča «e sl. občinstvu. Cene jako nizke. Opozarjamo cenjene vinorejce, da se le pri Primožiču optiku na Kornu v Gorici dobivajo prave mostne vage (klosterneuburške) preizkušene. Komad stane 4 K. Ni-kari zamuditi prilike! Delavnica cerftenih posod in cerkvenega orodja Fr. Leban Gorica, Magistralna ulica šteu. S. Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči. Blago se razpošilja franho. ***** Novodošlo blago za nastopno dobo ae Tdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami flnfon Krušič krojaški mojster in trgovec v 6orici Tekallsče Josipa Verdi štev. in v podružni delavnici na Tržaški cesti v lastni hiši (v bližini g. Črnigoja). Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. razred itd. Izdelek iz lastnega blaga --------------jamčim. ---— ii n ******* And. Fajt, pek. izvedenec Gorica tekallšče hr. Josipa št.2 (lastna hUa, l Iavršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k ' or aa nove maše in godove, kolaa. o« birmance in poroke Ud. Vsa naročila invršuje točno in natančno po belji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina peciva, fina vina in likerje po zmerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. -M' UJ LU 4J& 14? Lekarna Ji Cnslofoletti v Gorici Prave In edine žel. kapljice b znamko sv. Antona Pado-vanskega. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih i| dvakrat na dan po jedno žličico (Var.tvena mamka) popjje _ Okrepi ielodec, storž, da zgine r kratkem času omotica in ii-vottia linost (mrtvost). Te kapljice tadistorš, da človek raje ji. Cena steklenici 60 vin. ^ \ r Anton Potatzky v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovnišče liiruberškega in drobnega bnga ter tkanin, preje in nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce In popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače in čevljarje. Svetinjice, rožni venci mašne knjižice. Hišna utrnil za vsa letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Majbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. VIKTOR T0FF0LI velika zaloga oljkinega olja iz naj-ugodnejih krajev. Gorica, vla Teatro št. 20 Gorica, via Semlnarlo št. 10 Olje za luč 40 kr. lit. Olje corfu 69 kr. lit. „ fineje 56 „ „ „ bari 60 „ „ bolje 56 ., dalmat. 56 ., istrsko 56 „ lucca 70 „ nlzza 80 „ najfin. I, gl. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom. Edina zaloga oljkinega olja v Gorici. J. ZIBK Gosposka ulica št. 10, priporoča svojo naj večjo zalugo raznovrstnega blaga, kakor: perilo za gospode, raznovrstne pletenine, jagersrajce, nogavice, rokavice, najlepša izber: nakita za ženske obleke, čipk, trakov, svil, pasov, šerp, čipkastih rut, predpasnikov, modercev, pajčodalov za birmance itd. Vne potrebščine /n g. šivilje in krojače. Rojaki! Spominjajte se o vsaki priliki „8ol. Doma“! sveto™ čevlje N0X N N 0 X 1 N Peter Cotič čevljarski mojster Gorica Raštelj 22 Velika zaloga vsakovrstnih čevljev vseli vrst za otroke in odrasle. Naročila in poprave iz mesta ali dežele i/vršuje v najkrajšem času in po /.merilih cenah. Ustanovljena tvrdka leta 1866. I. DRUFOVKA - SORICA. Glavna zaloga Gosposka ulica št. 3, filialka Raštelj št. 3. Stroj arna v Črničah. Trgovina s ko* nopcem Gosposka ulica št. 1 Zaloga usnja, podplatov ter vseh potrebščin za čevljarje. Usnje za sedlarje, knjigoveze itd. Glavna zaloga ličila v korist Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Odlikovana tvornica nadplatov. Delavnica jermenov za stroje, bičev, itd. P