leto X., it. 48,
Poštnina platana « gotovim.
V Ljubljani, 29. novembra 1923.
V organizaciji Je mg(, koHkor mod — toliko pravic«
AMSTER5AM
Ljubljana,
Šei^nburgova ulica St. 6/11.
rtek.
1 Din.
.v.oietn*
-	ia člane izvoi po 60 paia.
Oglasi po dojtovoru
Dopisi morajo biti frankiiinJ In podpisani. ter opremljeni
•	žtamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste.
<aiasiio Strokovne komisija n Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ)
«nB99E8SSk9W3Kai
Po uiedinienju kovinarjev.
Kovinarji so se v nedeljo, dne 25. t m. na svojem kongresu v Brodu uje-diniii. S tem je postala kovinarska organizacija ena najjačjih strokovnih organizacij v državi. — Že dejstvo, da je moglo priti do tega vele važnega sklepa na kongresu, ki je trajal samo en dan, nam priča, da so bile predpriprave za ta sklep vsestranske in temeljite in — da beseda o prenagljenem ujedi-njenju, — ki smo jo tu pa tam slišali — ni upravičena.
Ker pa je ta beseda padla, bomo še enkrat povedali svoje tozadevno stališče. Ne gre pri tem toliko za kovinarje, — tam so stvari dovršene, — kakor za stroke, ki jim bodo še sledile.
Vsaka organizacija riiora biti taka, da more svoje naloge čim najboljše vršiti.
Ako bi mogle vršiti svoje naloge najbolje posamezne krajevne organizacije — potem bi bilo najbolje, da so posamezne krajevne organizacije čisto ?a mostojne.
Pokazalo pa se je, da bi take organizacije ne mogle vzdrževati svojega tiska. Pokazalo se je, da bi take organizacije ne mogle voditi uspešno mezdnih bojev in mezdnih gibanj, !— ker bi stale nasproti bolje organiziranemu sovražniku. Zato smo združili že od prvega početka krajevne organizacije v enotna osrednja društva — vsaj v mejah slovenskega ozemlja, šli smo isto pot, ki jo gredo podobne organizacije po vsem svetu.
Ali je s tem vse dovršeno in ali res ni treba širokih zvez med strokovnimi organizacijami naše nove države?
Delavstvo mora računati s tem, da ga vodi enotna država v položaje, ko more le s skupnimi močmi svoje interese prav varovali.
Ali bi bil odpor rudarjev proti nameravanemu rudarskemu zakonu tako učinkovit, kakor je bil, ako ne bi ustvarili vsaj Glavni Radnički Savez in pod njegovim vplivom stoječe Delavske zbornice vsaj nekai stika med razdrobljenim delavstvom države?
V	enak položaj bo prišlo delavstvo vedno in povsod tam, kjer stoji nasproti državi kot enotnemu poslodavcu, ali enotnemu zakonodajalcu.
Zato delavstvo medsebojne /vezo in skupnih državnih zastopstev nujno potrebuje.
Tudi l posamezne stroke rabijo središč, iz kojih se da pregledali razmere v njihovi stroki.
Nikdar ne smemo namreč pozabiti, da je cela država, — 111 če to mi hočemo aii pe, — 'enotno gospodarsko ozemlje. Razmere v enem kraju vplivajo na razmere v drugem.
Zlasti je treba tole premisliti: sila življenja in razvoj gospodarstva goni delavstvo v svet.
Zato si je ustvaril proletariat vezi med svojimi organizacijami. Kamorkoli pride proletarec, iskajoč dela in kruha, — povsod mora najti svojo organizacijo. ki mu stoji moralno iti tudi gmotno ob strani.
Gorje Judi našemu delavstvu, če hodu v državi tovarne, kjer sploh ne
bo organizaciji Potem bo romal tja kapital in tudi naše delavstvo! Zato je treba zveze med organizacijami. Za to govorijo tudi praktični razlogi.
Kdo misli, da je prav, če poreko kovinarju, ki predloži v Zagrebu ali v Brodu člansko knjižico svoje organizacije: obžalujemo, — a brezposelne podpore ti ne moremo dati, — ker si včlanjen pri drugi organizaciji.
Kdo misli, da je prav, če mora pristopiti naš delavec, ki pride kam na jug v organizacijo kot nov član, z novimi članskimi pravicami, čeprav je bil morda eden najstarejših članov naše organizacije?
Če se pa vse to spregleduje — je to uslužuost, tam kjer bi morala biti pravica.
Kdo misli, da so za mezdne boje 1 oljša mala ozemlja, ki plavajo tako rada z vsako demagogijo, ker ji ne morejo postavili nasproti organizacije, ki je demagogija ne zmore?
Delavstvo rabi centralnih zastopstev: zato jih mora vpostaviti; brezposelne in druge podporne funkcije po svoji naravi ne smejo biti omejene mi ozko področje; Uidi mezdni skladi se bodo boljše upravljali skupaj. —
Na drugi strani so agitacija, kulturno delo, tisk, zadružno udejstvovanje strokovnih organizacij — zadeve, ki se dajo v malih področjih boljše samostojno izvrševati.
Tako smo po temeljitem prevdarku delokroge razdelili. Izrekli smo se za skupnost tam, kjer mora biti, za samostojnost tam, kjer po našem mnenju mora biti. Do podrobnosti smo preračunali, kako naj se na podlagi tega prispevek deli med krajevno, pokrajinsko in centralno organizacijo.
Pri kovinarjih smo vse storili, kar je mogoče, da se bo ta načrt izvajal.
Dobili smo celo osebno jamstvo v osebi enega naših najboljših upravnih moči, ki mu je poverjena težka, a častna naloga, da skusi voditi upravo uje-dinjenega Saveza.
četudi je gotovo, da bo treba premagati, kakor pri vseh novih ustanovitvah, tudi tu marsikako začetno tež-kočo, bi vendar radi vedeli, če se inoie 1 eci, da vse to niso predpriprave. Seveda mogoče se je pripravljati leta in leta, — in se no pripraviti. ■— Mogoče se je pripravljati tudi manj kot eno leto, — in se dobro pripraviti. Mogoče je, da ni organizacij, ki bi bile idejno enotne in bi ujedinjenje hotele,
—	potem bi bila vsa priprava zaman. Lahko pa z vso sigurnostjo rečemo, da je to pri kovinarjih bilo in da ni več. Organizacije amsterdamskega pravca so danes idejno enotne in volja po uje-dinjenju raste.	t
Zato so šli naši kovinarji — kot pionirji — tisto pot, ki io moramo iti
\ si.
Zdi se nam, da bistro opozicije proti iijedirnenju prav razumemo. — Kdor želi. da se bo slišal njegov glas,
naj zato ne sili v izbico in za zapeček.
Velikih mož ni strah velikega sveta!
odgovarjala interesom delodajalcev, ne pa interesom in potrebam delavcev.
Način boja proti socialnemu zavarovanju je ogaben, nepošten in za naše kapitalistične V predstavnike skrajno značilen. — In zakaj?
Bojna deviza vseh teh ljudi je: znižanje upravnih stroškov in znižanje zavarovalnih prispevkov ter kot posledica tega možno znižanje zavarovalnih dajatev. To devizo pa uveljavljajo v javnem časopisju, na javnih zborovanjih, vse samo v agitatorične in osebno reklamne namene. —
Poglejmo, kako je s stvarjo!
V	smislu zakona o zavarovanju delavcev je uvedeno v avtonomnih zastopstvih socialno zavarovalnih zavodov načelo paritete.
Polovica delodajalcev, polovica delojemalcev. Zato je delavstvo predvsem v Sloveniji zakon odklanjalo, ker je ve delo, da bodo prišli delodajalci v zavod kot rušitelji, ne pa kot graditelji socialnega zavarovanja. Ta sumnja delavstva je bila upravičena in dogodki zadnjega časa so iznova dokazali resničnost ponovno izražene suinnje. Delodajalcu je glavni interes dobiček, zaslužek, zato tudi v socialnih zavodih uveljavlja le kapitalsitične, egoistične principe, ne pa družabnih, socialnih zahtev.
Ker pa ni bilo izvedljivo, da bi se izvršile v načelstvu okr. uradov kakor tudi osrednjega urada volitve, je dobil
minister za socialno politiko z nared-bo o izvajanju zakona o zavarovanju delavcev pravico, da imenuje začasna načelstva in začasna nadzorstva. Te pravice se je minister za socialno politiko poslužil in je zahteval od interesnih predstavnikov delavcev in delodajalcev, da so predlagali člane. —
In tudi Trgovska in obrtna zbornica je predlagala v ravnateljstvo svoje delegate, tako, da tvorijo načelstvo okrožnega urada v Ljubljani delegati Trgovske zbornice in Industrijske zveze skupino delodajalcev, delegati Delavske zbornice skupino delojemalcev, v kolikor je pač minister za socialno politiko predlog zbornice upošteval. —
Človek bi tedaj pričakoval, da bo trgovska in obrtna zbornica skrbela za to, da bodo njihovi delegati v načelstvih zavarovalnih zavodov vsaj infor-
mirani o težnjah, ki jih zasleduje Trgovska in obrtniška zbornica v socialno-zavarovalnem pogledu. Kaj še! Po poldrugem letu čitamo naenkrat ,da se je Trgovska in obrtna zbornica pečala na podlagi posebnega po tajniku izdelanega referata z razmerami v okrožnem uradu in sklenila res posebne resolucije, ki jih je adresirala na javnost, ministrstvo, na politične časopise, ne pa nn njene delegate o okrožnem uradu, —
Da govorimo še bolj konkretno!
Za poslovanje okrožnega urada je odgovorno načelstvo. V načelstvu pa menda zaupniki trgovine, obrti in industrije vendar vedo, da so odgovorni mandantom, to je v konkretnem slučaju trgovski zbornici. Če so torej v okrožnem uradu razmere take, kot poroča referent, ki si poslovanja še nikdar ni ogledal, ki s člani načelstva tudi ni razpravljal, potem dolžimo z vso upravičenostjo Trgovsko zbornico, da je za posledice slabe uprave soodgovorna in se ne reši odgovornosti tudi 110 ta način, da preide preko dejstva, da tvorijo v načelstvu njeni člani večino na dnevni red in sprejema resolucije proti zavodu, ki ga upravljajo njeni zaupniki in mu celo načeljuje njen zaupnik. —
Delavski zastopniki v načelstvu okrožnega urada morajo sedaj vprašati zastopnika delodajalcev, koga zastopajo v načelstvu in če se odgovornosti (e funkcije sploh zavedajo — tako ne gre naprej! Proračun izdela načelstvo, tako pravita zakon in šlatut. člani načelstva pa >hauzirajo« potem po svetu in trobijo:	proračun je previsok, je
prevelik. Kaj je to pošteno? Ravno tako s prispevki! Ravnateljstvo osrednjega urada določa prispevek. Kljub leniu se ne poslužijo tega pota, marveč kriče in delajo reklamo. Delajo to, dasi ne poznajo zakona, ne poznajo ustroja. Prav tako pa je res, da tudi drugih za gospodarsko življenje Se važnejših stvari ne poznajo.
Delavstvo pa ima pravico enkrat za vselej povedati: soeialiifl-zavarovalni zarodi niso za osebno reklamo na svetu! Predsednik zavoda, gospod dr. Adolf Golia je dolžan, da zavod ščiti, vsaj pa ne napada!
*
Kovinarji - ujndlnjeni.
(Poročilo s kongresa.)
Napadi na socialno zavarovan!©.
Kakor so podjetniki vodili	do	socialno-zava^ovalne zavode, obenem
skrajnosti in do ogabnosti boj proti	za-	pa pripravijo ugodna tla za izpre-
komi o zaščiti delavcev, prav tako	so	membo zakona o zavarovanju delav-
se sedaj vrgli v boj, da diskreditirajo	cev. Seveda za tako izpremembo.
ki bi
'■ nedeljo 25. novembra je bilo izvršeno to, kar so si kovinarski delavci tako goreče želeli.
Na la dan sta se združili dve največji kovinarski organizaciji v državi v en mogočen Savez metalskih racini kov Jugoslavije.
Nepozaben nam bo trenotek, ko je po referatu s. Svetka bila prečitana resolucija o ujedinjenju, nakar se je vršilo glasovanje. V dvorani je zavladal neki tajinstveni mir, slišati je bilo le svečan glas predsednika, ki je vprašal: »Kdor je za resolucijo in ujedinjenje naj se dvigne s sedeža !<
Kakor en mož so vstali vsi, vsi do zadnjega. In med burnimi ovacijami je konstatiral predsednik, da je ujedinjenje izvršeno soglasno, po volji kovinarskega proletariata cele države.
V	tistem svečanem trenutku smo začutili ono nepopisno slast, ki jo preživlja človek ob zavesti, da ni več sam, temveč, da ima veliko sobratov, s katerimi bo delil veselje in žalost, ki mu
bodo prijatelji in sodrugi v sreči in nesreči.
Na kongresu navzoči zastopniki: madžarske kovinarske organizacije ss. Peter in Szapo, zastopnik češke kovinarske zveze sodr. Dundra, zastopnik nemške zveze kovinarjev s. Kaufman in konečno zastopnik kovinarske internacionale s. Konrad lig so to svečanost še podesetorili. Kajti med častilkami, ki so jih izrekli, so nas zagoto-\ili, da si nismo pridobili le bratov v državi SHS, temveč tudi izven njenih mej v vseh državah in celem svetu.
*
S tem ujedinjenjem je pol navzdol kovinarskega proletariata končana. — Kapitalisti in njihovi agentje, ki so se stalno trudili z raznimi mahinacijami, da bi preprečili enotni nastop vsega proletariata v državi so doživeli pri kovinarjih svoj pni poraz. Kljub vsem naporom raznih agentov, ki so hoteli za \sako ceno preprečiti ujedinjenje, so kovinarji svojo enotnost izvedli in že
Pismo moskovske rdeče Internacionale komunističnim strokovnim organizacijam Norveške.
v uajbliiujih dneh bodo neprijatelji kovinarjev začutili naraščujočo moč enotne kovinarske organizacije.
Ne bo več tako, da bi posamezni tovarnar računal le z močjo pri njemu uslužbenih delavcev ali ene same podružnice ali ene same pokrajine, temveč bo moral računati, da stoji za vsakim članom kovinarske organizacije na tisoče kovinarskih delavcev v državi in na milijone kovinarskih delavcev, ki so združeni v enotni kovinarski internacionali.
Jedro kovinarskega proletariata je sedaj združeno v enem mogočnem Sa-vezu. S tem dejstvom bodo sedaj morali pričeti računati tudi tisti drobci kovinarskega proletariata, katerim so razni politični momenti zamrežili jasen pogled, da so se odtujili od svoje profesionalne organizacije, ter vstopili v razne politične agenture, ki poslujejo pod imenom »Nezavisnih«.
Ti imajo sedaj priliko premišljevati, če bi ne bilo boljše, da strnejo tudi njihovo silo v eno enotno veliko silo, ki bo v stanu parirati kapitalistične udarce.
Potek dogodkov je pokazal, da bo moralo priti do toga in od naše strani
Zadnje »Delavske Novice:, prinašajo poziv na ujedinjenje rudarskih organizacij. Mi smo dobili v tej zadevi od naših organizacij \eč dopisov, ki jih pa za danes ne objavljamo. Dopisniki naj nam to oproste. Mi smo mnenja, da se je treba o vseh novih pokretih prej temeljito posvetovati in šele potem zavzeti stališče. To bomo storili na prihodnji plenarni seji Strokovne komisije, kateri bomo pritegnili tudi načelstvo Unije. Zaenkrat je treba počakati na nadaljni razvoj dogodkov in izdati tole navodilo: Noben posamezni član naše Unije naj se ne da begati od uje-dinjevalne akcije. Vsak naj se zaveda, da je Unija, če ne številčno, pa rnoral-
Pričela se je v zadnjih mesecih nesramna borba v vrstah živil, delavcev in do danes ni bilo nikogar, ki bi podal živilskemu delavstvu jasno sliko o položaju v živilski organizaciji in o vzrokih, da se vrše po časopisih napadi, ki so nesramni in jih mora poštena delavska javnost obsoditi. Razburkani morski valovi so butali ob organizacijo, a na udarce do danes ni nihče reagiral.
Reagiral ni nihče in tudi članstvo se za grdenje organizacije ni zmenilo. Omenjat ni potrebno, da se živilsko delavstvo ravno v ostalih pokrajinah vsled medsebojnih bojev in medsebojnega trenja nahaja v mnogo slabšem položaju, kakor živilsko delavstvo v Sloveniji. Medsebojni boji torej tudi v Sloveniji lahko vedejo v isti žalostni položaj, kakor ga ima delavstvo v ostalih pokrajinah. Danes so medsebojno trenje v organizaciji prinesli tudi nekateri tudi v Slovenijo in to trenje je v stanu, da razruje in uniči v težkih bojih zgrajeno organizacijo. Razbijanje in cepljenje organizacije je postalo tudi v Sloveniji posebno veselje nekaterih ljudi.
Pripomniti moramo, da bi članstvo tako veselje lahko onemogočilo političnim pustolovcem, ako bi bilo dovolj zavedno.
Onemogočilo bi s svojo zavednostjo lahko v vsakem trenotku take in podobne puče. Politični pustolovci bi ne mogli uspeti.
Članstvo ni poslušalo nasvetov, ni hotelo moralične opore, ni razumevalo demokracije v organizaciji, niti ni upoštevalo nasvetov, drlo je nepremišljeno po poti negacije, zato je jasno, da je danes iznenadeno, ko stoji pred nekoliko kritičnim položajem.
Kdor pozna to članstvo, ta ve, da si ni v svesti svoje moči, in da se mnogokrat naravnost igra s svojim lastnim obstankom.
V	takih razmerah približno se je rodilo Osrednja društvo živilskih delavcev.
»Kako, ali nismo bili člani?< slišimo danes glasove mnogih pekovskih pomočnikov. Res, bili so člani, ali raz-
tudi njihovi priključitvi ne bo delal nihče zaprek.
Mi kovinarji pa, ki smo že ujedinje-ni v eni veliki organizaciji, bomo pa storili vse, da bo ta organizacija res kos svoji težki in odgovorni nalogi.
Naslednji dan po kongresu se je vršila že seja centralnega odbora nove organizacije, na kateri se je konstituiral odbor naslednje:
Predsednik: Sava Jovanovič (Beograd); I. podpredsednik: Jože Golma-jer (Ljubljana); II. podpredsednik: A. Kunčič (Zagreb); tajnik Blagoje Brači-nac (Beograd); blagajnik Kilijan Jankovič (Ljubi jana-Beograd); blag. namestnik Stevan , Stanojevič (Beograd), odborniki: Jovan Veličkovič (Beograd), Svetomir Ignjatovič (Beograd), mirko Petri na c (Brod n. S.); Herman Beath-ge (Vršac), Stevo Klas (Osijek), Franc Svetek (Ljubljana).
Finančna kontrola: Viljem Varga, Sava Djordjevič, Gjuro Tuovič (Beograd) ; Jurij Jeram (Jesenice), Marka Potner (Novi Sad).
Natančnejše poročilo o sklepih kongresa priobčimo prihodnjič.
110 in organizatorično najjačja in uaj-solidnejša rudarska organizacija v revirju, ki se je z oklici ne bo premetavalo sem in tja. Vendar pa je dolžnost ravno take organizacije, da mirno presoja položaj.
Neizprosen boj proti demagogiji v medsebojnem občevanju, poštenje in iskrenost, to želimo videti — in potem bomo sodili.
Pokret okrog »Delavskih Novice se od pok reta okrog »Strokovne Borbe«-v toliko razlikuje, da nima v naprej vezanih rok. Zato si je treba o njem končno sodbo šele ustvariti, vsako pre-nagljenje pa je nepotrebno in ne more koristiti konsolidaciji pokreta.
lika je med papirnatim in pravim vojakom, razlika je med vojakom z leseno puško ni vojakom s pravo puško.
Tu torej tiči vzrok bolečin, ki so se pojavile v organizaciji in ki jo spravljajo v kritičen položaj.
Imeli smo sicer vojake, toda papirnate, ali pa smo imeli le vojake z lesenimi puškami. Malo je bilo Ustih, ki so poleg članarine žrtvovali organizaciji tudi vse svoje druge moči. Več kot jasno je, da vsi trudi nekaj najzaved-nejših niso mogli roditi ,več uspehov, kakor jih je živilsko delavstvo v povojnem času doseglo. V letu 1920. in 1921. je organizacija uspevala in napredovala, ker se je članstvo resno bavilo z mezdnimi gibanji in s krušnimi vprašanji sploh.
Ko pa je v 1. 1922. zavel politični veter, je prišlo v organizacijo mesto jasnosti in čiščenja, nazadovanje in ne-razpoloženje. Pričelo je na splošnem hujskanje. Pravočasno pa se je še vedno marsikaterega hujskača onemogoči-
lo.	Pričel je boj v ljubljanski pivovarni »Unionr, osebni boji so se vrstili, delavstvo pa se ni zavedalo, da je to naperjeno prod njegovim interesom. — Svoje bolečino so nadalje srečno preboleli mariborski in celjski mlinarji, nelialo je nesoglasje pri celjskih pekovskih pomočnikih, kriza v konzervni tovarni na Vrhniki pa je seveda zahtevala svoje žrtve na ta način, da so mnogi ostali brez dela.
Največje bolečine so bile pri ljubljanskih pekovskih pomočnikih. Ti so se znali seveda najmanj prilagoditi novim razmeram, ostali so zvesti starim tradicijam, zato niso nikdar mogli na zeleno vejo in k rednemu življeuju v v organizaciji.
Blato, ki danes leti na organizacijo, mečejo povečini še mladi in neikušeni politični eksponenU, ki prihajajo iz vrst prespale generacije. Toda ravno to blato, ki ga mečejo na organizacijo, pada na njih, ker so prevzeli stare grehe, ne da bi jih takoj odpravili.
(Konec prih.)
Del norveškega delavstva se je opredelil na političnem polju za III. internacionalo. Na strokovnem polju pa se to delavstvo ni moglo odločiti, da bi razbilo svoje stare strokovne organizacije in šlo za novimi metodami, ki jih priporoča Moskva. Vodstvo komunistične stranke za Norveško je odklonilo predlog Moskve, glasom katerega bi imeli glasovati člani norveške komunistične stranke v strokovnih organizacijah za priključitev teh organizacij k moskovski strokovni internacionali.
Z ozirom na to je poslala ta internacionala norveškemu proletariatu pismo, datirano s 15. oktobrom t. L, ki kaže, kako gledajo zastopniki Moskve na ujedinjenje proletariata ob istem času, ko pojejo vsakemu, kdor jih še ni spoznal in jih hoče poslušati, pesem
o	enotni fronti.
To pismo se glasi takole:
Velika večina organiziranega delavstva v vaši deželi se je obrnila proti izdajalski \rumeni amsterdamski internacionali in je z dušo in telesom za rdečo internacionalo (v Moskvi). Nekaj vaših voditeljev pa skuša z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi, da bi se priključile vaše organizacije rdeči internacionali. Istočasno, ko dela levo krilo Amsterdamcev za priključi-
K VPRAŠANJU OSEMURNEGA DELAVNIKA.
Vse države ki so članice Zveze narodov, so sprejele 1. 1919 na Washing-tonski konferenci dela mednarodni dogovor o osemurnemu delavniku. Ob enem so se zavezale, da bodo predložile ta dogovor, — takšen kakor je, — svojim' zakonodajnim oblastem v potrditev. Tega pa več držav ni izvršilo. Med temi državami se nahaja tudi naša. (Tukaj navedemo kot posebnost, da je potrdila konvencijo o osemurnem delavniku celo fašistovska vlada v Italiji O Države, ki mednarodnega dogovora o osemurnemu delavniku niso potrdile, — a vkljub temu trdijo, da so uvedle osemurni delavnik, so zaprosile pri upravnem svetu Mednarodnega urada dela, naj izdela predlog za revizijo tozadevnega predloga. Seja upravnega odbora, Id se je vršila med 15. in 18. oktobrom t. 1. je na predlog delavskih zastopnikov ta poziv odklonila in sklenila, naj ostane pri dosedanjem jasnem tekstu dogovora o osemurnem delavniku.
EN RAZLOG VEČ, DA NE DELAMO PRENAGLJENIH EKSPERIMENTOV.
Z delavskim zavarovanjem bi želeli naši gospodarski krogi po mili volji eksperimentirati.
Čujemo, da smo tako daleč, da pripravljajo ti krogi z vso resnostjo predlog o znižanju prispevkov, kojemu mora slediti z neizbežno nujnostjo znižanje dajatev.
Kraj. Med&trokovnl Odbori.
Kraj. Medstrok. Odbor za Ljubljana in predkraje sklicuje v nedeljo, dne 2. decembra 1923 ob 9. uri dopoldne v dvorani restavracije pri »Levu« na Gosposvetski eesti
PROTESTNO ČLANSKO ZBOROVANJE
vsega pri Strokovni komisiji včlanjenega delavstva iz Ljubljane in preil-krajev
1. proti poslabšanju bolniškega zavarovanja;
2. proti neizvajanju zakona o zaščiti delavcev;
3. proti ukinitvi ministrstva za soc. politiko;
4. proti reakcionarnim naklepom proti delavstvu.
Ob uri nevarnosti in ogroženja proletarskih pravic ne sme manjkati nihče!
lev k rdeči strokovni internacionali, istočasno, ko se priključujejo vsak dau nove organizacije najvažnejših držav rdeči strokovni internacionali, so med vami voditelji, ki se zovejo komunisti, ki so pa proti priključitvi! — — —
K temu pismu imamo le malo dodati. Naši čilateiji bodo sami čutili ostro sovraštvo do naših organizacij, ki se izraža v tem pismu. In znali bodo presoditi taktiko, ki prihaja na drugi strani s poljubom Judeža Iškarjota. — S to taktiko hoče Moskva zmagati in govori o »vedno novih organizacijah ki še ji priključujejo, — med tem, ko je resnica ravno nasprotna. Organizacija za organizacijo spregleduje, da se s takimi nesolidnimi sredstvi tudi delavskega pokreta ne gradi. Bivši komunisti se vračajo povsod razočarani od teh metod. Samo tako se da tudi sklep norveške komunistične stranke razumeti. Zanimivo je tudi, kako sodijo pristaši Moskve o tistem delu amsterdamske internacionale, ki dela na veliki zamisli združitve Amsterdama z Moskvo. Govori o njih, kot da bi bili navadni izdajalci amsterdamskih organizacij. V Moskvi, kakor iz iakih pisem sledi, še ne mislijo nehati cepili proletariata. Drugo vprašanje pa je, če s» bo dal proletariat dalje cepiti!
*
Mi svarimo pred vsakim eksperimentiranjem v tej smeri.
Poleg neštetih razlogov, ki govore proti temu, naj navedemo še naslednjega.
Na dnevni red prihodnje mednarodne konference dela, ki se vrši leta 1925 je postavljeno sklepanje o delavskem bolniškem in nezgodnem zavarovanju.
Ravnateljstvo urada je pozvano, da izdela že do januarja 1924 pregled zakonodaje o bolniškem, nezgodnem in pokojninskem zavarovanju delavstva, kakor velja v posameznih državah.
Obeta se nam torej v kratkem lepa' in izčrpna statistika o tem vprašanju. Potem bomo lahko videli, ali žrtvuj* industrija v Jugoslaviji za delavske institucije fes toliko, Ikot v nobeni državi na svetu. Ker mi nismo v dvomu, kako bo ta primerjalna statistika izpadla, prosimo naše obrtni* in industrijske kroge:
Počakajte s svojimi eksperimenti vsaj tako dolgo, da ne pridejo v to Statistiko, ki bo izrekla s prepričevalno-stjo svojih številk nad njimi gotov* uničevalno sodbo.
Protestni shodi proti socialni reakciji so se vršili v soboto dne 24. novembra v Štorah pri Celju in v nedeljo dne 25. novembra v Celju. Oba shoda sta dala duška ogorčenju proti nameravani ukinitvi ministrstva za socialn* politiko. Predložene resolucije 'so bile z velikim navdušenjem sprejete. Resolucije so ee odposlale na svoja mesta.
Celje. Seja medstrokovnega odbora se bo vršila v sredo dne 5. decembra ob 7. uri zvečer v strokovnem tajništvu, Vodnikova ulica štev. 3. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Dnevni red seje bo:
1. Poročilo tajnika;
2. Krajevna borza dela;
3. Agitacija in organizacija;
4. Konstituiranje K. M. O. G. R. S. J.
Vabljeni so vsi predsedniki in zapisnikarji strok, org. jz Celeja in Štor.
—	Tajnik.
Stavblnska stroka.
Kaj pa zopet to pomeni? V Litiji ob Savi je meseca septembra delavstvo sklenilo potom svoje strokovne organizacije »Unije stavbinskih delavcev« s taraošnjim podjetnikom Exnerjem kolektivno pogodbo ob sodelovanju Delavske zbornice. Kmalu
K pokretu ..Delavskih novic1* za ujedinjenje
rudarjev.
Resnica o organizaciji In gibanju Živilskih
delavcev.
Socialna zakonodaja.
Naše organizacije.
Pomnile I Delavske plače znašajo komaj V* predvojnih dejanskih plač! Ene tretjino konfisclrajo naši gospodarski krogi — v svrho obnovitve mrtvega kapitala In vpostave Industrije I — Vkljub temu hočejo gospodarski krogi še večji tribut, — In ga hočejo vzeti — bolnemu In onemoglemu delavstvu! To |e Jedro boja gospodarskih krogov proti delavskim socialnim zavodom!
»DELAVEC«
STKAN 8.
na to se je slišalo, da se vršijo Uidi zaku-lisai boji ostalih podjetnikov proti podjet-niku, ki so nastali iz konkurenčnih razlo-gov. Kmalu nato sc je izkazalo, da stoji za temi kulisami tudi >Zveza industrijcev«. Tajnega diplomata je igral inž. Šuklje, ki se je vozaril križem kražem in si prizadeval, da bi tudi Exnerja ujel v svoj kapitalistični kartel. V kolikor smo poučeni ozir. v kolikor smo zamogli naše poročevalce spraviti za kulise kapitalistov, smo zvedeli,
<la se je šlo Zvezi industrijcev za razveljavljenje dotične kolektivne pogodbe in za uveljavljenje pogodbe (diktata) Zveze industrijcev. Te dni smo pa zvedeli, da zakulisna igra še ni končana, temveč, da se še nadaljuje kljub temu, da je stavbena sezija za to leto že pri kraju. Napadi na omenjeno pogodbo so se vršili ves čas prav spretno; pri vseh napadih so pa merodajne in ne-merodajne oblasti prav pridno sodelovale. Najpreje se je skušalo podjetju kot takemu odvzeti delo, češ, da ni upravičen zidati takih stavb. Ko to ni pomagalo, je prišla reakcija od druge strani. Te dni se je oblastna inšpekcija dela v Ljubljani pri podjetju informirala, koliko delavcev je bilo za- • poslenih meseca septembra, a istočasno je Okrajno glavarstvo v Litiji zahtevalo od predsednika podružnice stavbinske organizacije v Litiji, koliko članov je štela podružnica meseca septembra. Iz tega se baš vidi, da je to zakulisna igra, katefo pa radi § 104. srb. kaz. zakona ne moremo dovolj razkrinkati, ker je današnja reakcija tako spretna, da bi nam vse akte poskrila, če bi nastopili dokaz resnice. V bodočnosti bomo videli, kaj bo iz tega še vse nastalo. Opozarjamo stavbinsko delavstvo že danes, da naj strogo pazi pri prihodnji seziji, da ne sprejme dela nikjer pri tistih podjetnikih, ki se bodo sklicevali na pogodbo Zveze industrijcev. Povejte jim, naj zidajo sami. Na ta način se boste terorja in zakulisnih iger kapitalističnih kmalu rešili, če bo zmanjkalo bedakov, ki bi vzdrževali kapitalistične teroristične organizacije.
Olje. Stavbo Hrvatske Štedionice se je te dni prenehalo zidati. Zadnjič smo opisali predzgodovino to stavbe.
V sredo- dne 21. nov. se je vršilo pogajanje na licu mesta, ki je bilo razpisano o tl Delavske zbornice. Gospod inž. Trepinko pa na pogajanja ni hotel pristati ter je izjavil, da bo stavbeno delo ustavil. Izjavil je, da ni prav, da je delavstvo glasovalo, da mora iti g. Seho-derbeck s stavbe proč, ker je najsposobnejši in najzanesljivejši. Čudni nazori so to, da se stavba brez nadutega Schoderbecka ne more vršiti in to zlasti takega, ld ni niti od stroke. Temu podjetju bomo posvetili še vedno našo pozornost.
Monopolska stroka.
Intervencija našega Sare/a pri M«-nopolski upravL t Vprašanje regulacije plač monopolskega osobja se zavlačuje že sest mesecev. Proti temu zavlačevanju je v petek, 16. t. m. uprava našega Saveza energično protestirala. Protest je predložila delegacija, obstoječa i/. Tseh članov centralnega odbora. Depu-taciji se je pridružil tudi s. Bračinac, kot zastopnik Delavske zbornice.
Upravnik monopolske direkcije je odredil, da se imajo telegrafično zahte-▼ati in telegrafično vposlati podatki o plačah v privatnih podjetjih v krajih, kjer so monopolska podjetja. Ti podatki se imajo poslati naravnost finančnemu ministru.
Monopolski upravi se je predložilo, »aj se povišajo plače za 6 Din dnevno. Ta predlog Je osvojil itudi todja monopolske uprave. Končnoveljavno pa ima
sklepati o tem Upravni odbor, koje-mu se zadeva predloži, i ko pridejo še obvestila, ki so se na podlagi urgence naše delegacije 'telegrafično zahtevale.
V	nedeljo 18. novembra je priredila ljubljanska podružnica Saveza rnono-polskih delavcev protestni shod mono-polskih delavcev protestni shod radi večnega zavlačevanja povišanja plač monopolskemu delavstvu. — Shod je °^oril 8 primernim nagovorom s. Pavel Skrl, ki je nato podal besedo referentu s. F. Svetku. — Referent je v daljšem govoru izvajal, da je Savez monopolski h ^ delavcev in delavk že
4.	junija vložil zahteve po zvišanju pla-če, a monopolska uprava mesto, da bi povisico hitro rešila, išče vse mogoče izgovore, oa zavleče povišanje. — Na izvajanja s. Svetka je shod burno protestira! proti zavlačevanju povišanja
plač, ter naposled sklenil resolucijo, ki je bila odposlana na vsa merodajna mesta. Uesolucjia se glasi:
Delavstvo Tobačne tovarne v Ljubljani, zbrano na shodu due 18. novembra 1923 v salouu pri >Levu«, je razmotrivalo svoj položaj in ogorčeno protestiralo proti zavlačevanju nujno potrebnega povišanja plač od strani Monopolske uprave. Kategorično povdarjamo, da stojimo trdno na stališču spomenice z dne 4. junija 1023, katero smo predali Monopolski upravi potom Saveza mouopolskih delavcev in delavk Jugoslavije v prisotnosti naših delegatov iz Ljubljane, Zagreba, Travnika itd. Ker se delavstvo Ljubljanske tobačne tovarne nahaja v skrajno slabih razmerah in mu je nemogoče dalje preživljati sebe in družine, energično zahteva:
I. Da se takoj in v izdatni meri povišajo plače najmanj za 10 Din dnevno.
II. Da stopi povišanje v veljavo due 1. julija to je 3. II. polovico leta, kajti delavstvo je zadolženo za živila, še bolj pa za obleko in druge potrebščine.
Po pravici moramo grajati Monopolno upravo in vse prizadete čiuitelje, da so tako brezobzirni napram monopolskemu delavstvu, da mu ne privoščijo po trudapol-nem delu niti poštenega življenja. — Nasprotno temu pa se zahteva vedno večje produktivnosti tobačnega delavstva.
Monopolska uprava nosi veliko odgovornost, ako se dogajajo v tovarni slučaji, ki ne delajo časti niti delavstvu, toliko manj pa tudi Monopolski upravi.
Monopolska uprava vse to dobro ve, a vkljub temu ne da delavstvu zadostnega zaslužka.
Povdarjamo, da se bomo držali reka: Kolikor plače, toliko dela! — Opozarjamo Monopolsko upravo, da v najkrajšem času reši vprašanje povišanja.
V Ljubljani, dne 18. novembra 1923.
Radarska stroka.
Rudarjem Trboveljske premogokop
ise clrnžbe! Na podlagi protestne resolucije, ki se je sprejela na zadnjem shodu v Trbovljah iu na podlagi ponovne intervencije Unije ; rudarjev, bo Trboveljska družba pri prihodnji plači izplačala neupravičeno odtegnjeni prispevek za bolniško blagajno, odtegnjen za čas stavke. Unija slovenskih rudarjev.
Hezdne razmere v čeških tu slovenskih rudnikih.
Skoro istočasno kot v našem trboveljskem revirju, je izbruhnila ogromna rudarska stavka na Češkem. 7. ozirom na to ne bo nezanimivo primerjati, kakšne so rudarske mezde v rudnikih rjavega premoga na Češkem iu kakšne so v enakih rudnikih pri nas. Rudarski strokovni list »Gliick Auf< prinaša mezdno pogodbo za premogovni revir Karlove Vare, iz koje posnemamo :
1. Povprečni akordni zaslužek aa šiht mora znašati 39.60 Kč ali 100 Din.
2. Povprečne dnevne plače so:
a) za profesioniste, strojnike in kurjače po letih od 18 do 85 Kč (4§ do 82 Din);
b) mi radarje v rovih po letih od 14.40 do 30.60 KG (36 Din do 77 Din); c) za rudarje na dnevnemu kopu po letih od 13.50 do 29.70 Kč (34 do 74 Din); d) ženske po letih od 11.70 do 19.80 Kč (28—48 Din).
Naši rudarji so imeli ob priliki zadnje brezuspešne stavke 26 do 30 dinarjev dnevnega zaslužka, toraj 50 odstotkov tega, kar so delavci na Češkem po svoji veliki stavki obdržali!
Zahtevali so dnevni zaslužek od 36.50 Din do 51.50 Din. Te zahteve so se označevale splošno kot skrajno pretirane. To pa le zato, ker je mezdna politika rudarjev že leta sem zavožena in so pomenjale zgornje zahteve v resnici velik skok.
Naša primera nam pa kaže, da so naši rudarji znatno manj zahtevali, kakor so na Češkem po veliki stavki obdržali.
Naši rudarji ne zaslužijo niti toliko kot mi češkem zenske pri pomožnih delih.
Pri tem stane tona češkega premoga brez davkov v rovu od 5 do 11 Kč, srednja kvaliteta 8 Kč ali 20 Din.
Za tono trboveljskega premoga ne vemo koliko slane iz rova brez davkov in trgovskih zaslužkov. V Ljubljani pa stane tona trboveljskega premoga
350 Din-	.	.
Vestnik „Svobode“.
Vso podružnice »Svobode« poživljamo na dostojno proslavo petletnice smrti našega velikega sobojevnika in trpina Ivana Cankarja, da pokažejo vsem, da tudi delavstvo ve ceniti one, ki so se zanj borili in trpeli ž njim.
Odgovor hrastniške »Svobode« na članek v »Glas Svobode« z dne 8. t. m. Mislili smo, da nam ne bo treba ničesar poročati o prireditvi delavskega izobraževalnega društva »Vesna« 3. okt. v Hrastniku, toda ko smo čitali o omenjenem članku o »neomadeževani« Vesni in njeni prireditvi, si ne moremo kaj, da ne bi tudi mi povedali svojega mnenja o delovanju te organizacije za delavsko izobrazbo.
V	soboto 31. oktobra je priredila tukajšna »Svoboda« I«. v konsumski dvorani »vinsko trgatev«, katera bi se v zelo lepem redu zvršila, da ne bi proti koncu prihiteli še gg. Vesnarji, ki so imeli isti čas v Plačnikovi gostilni »umetniški večer,:, kakor pravijo in so radi tega, ker so bili še preveč žejni, prišli motit še našo zabavo ter so tukaj pokazali sad in uspeh njihovega umetniškega večera, kakršnih	je	bilo že
mnogo.
Posebno se je od tistih izobraževalnih predavanj navdušil zelo agilen ves-nin član Lojze Jerebičnik, ki je imenoval na trgatvi »Svobodašer SHS zna-karje, dočirn je še bolj pogumen gosp. Kranc Siter začel trgati te SHS znake. Njihova kultura se je kazala v tem, Itako so zasmehovali uaše sodruge med popevanjem »Marseljeze«	in	drugih
prolet. pesmi ter potem še iskali tepeža.
Le treznosti naših sodrugov se je zahvaliti, da ni že v dvorani prišlo do kakega incidenta, šele ko »Vesnarji i vsled svoje revolucionarnosti še na kolodvoru niso dali miru	in	izzivali
z »Auf glažarjk je prišlo do pretepa, od koder je nedolžni Vesnač g. Flisk odšel s prebito glavo, ostali abstinentje Vesne i so pa zbežali.
Sedaj pa Vas vprašamo, če j« to namen umetniških večerov »Vesne;:? In tako naj bi se revolucionarno vzgajala proletarska mladina,	tako	naj bo
izobraževalno delo »Vesne.? Odgovor ni težaki »Vesni pa svetujemo: Le tako naprej in »Svoboda« pa se ne bo ozirala na take podle laži, ampak delovala naprej v tisti smeri, ki jo začrtava na da na sadove resnega izobraževalnega dela in druga razvedrila za hrastniški proletariat, ki mu ga je že dosedaj dala v izobilicil
Dopisi.
tilas iz Mežiške doline. Delavci iz Mežiške doline vidimo, da se moramo tudi mi oglasiti in povedali drugim sodrugom in vsem, ki mislijo, da smo zaspali, ali im da se nam dobro godi, da smo dolgo časa molčali; danes pa vidimo in slišimo o važnih dogodkih, zato se moramo vendar-le oglasiti in naša dolžnost je, da ne molčimo več, ker se ravna z delavnim ljudstvom, kakor z živino. Dobro se spominjamo časov, ko so nam delili demagogi zlate obljube od vseh kapitalističnih strank in strančic v času volitev narodnih poslancev. Prijetno se nam zdi, da vsaj Mežiška dolina ul bila tako nespametna, da bi bila sledila velikim obljubam in pobirala mano, ki so jo trosili razni demagogi; zdi se nam, da je sedaj sram tudi tistih, ld so se dali preslepiti, da so metali volilne krogljice za te krvosese de-
lavnega ljudstva, ki mora živeti od svojih žuljavih rok: to delavno ljudstvo vidi, kako se bore ti demagogi sedaj, ko so poslanci, za naše pravice iu to na ta način, da nam hočejo odvzeti še poslednje pravice, ki smo jih imeli dosedaj. — A upanje imamo, da tudi sedauji poslanci ne bodo trobili do sod-njega dne, zato si bomo pri drugih volitvah izvolili tiste, ki se tudi sedaj bore za delavske pravice; isto mnenje slišimo tudi od sosedov Štajercev in Kranjcev. Priznavajo in uvidevajo, da so bili preslepeni s frazami o avtonomiji in z marsikaterimi drugimi lepimi obljubami. Ko so pa poslanci prišli do zelene mize, delajo ravno nasprotno! Hočejo pripraviti delavca še k večjemu garanju, na drugi strani pa k manjšemu zaslužku, hočejo podaljšati delavni čas itd. — Pravice jemati in vse take čednosti prav lepo izpolnjujejo, zato vprašamo delavci iz Mežiške doline: Ali so si le kapitalistične domišljije napravili kot desetero jugoslovanskih božjih zapovedi? Vprašai..o nadalje: Ali je sedanji beograjski parlament le za to, da jemlje delavstvu pravice in podaljšuje delavni čas, odkar so bile zadnje volitve? Vprašamo pa tudi: Od česa žive te pijavke? Ali jim angelji z nebes nosijo k zelenim mizam pojedine? Menimo, da pride vse to od naših delavnih in žuljavih rok! Kmet ali industrijski delavec, delavca sta oba:	Naše delavske pravice hočemo imeti
vsi, tako danes, kakor tudi v bodoče! Hočemo jih, zato ne pustimo, da bi nam jih kratili. Vprašamo še sledeče: Ali mogoče mislite, da smo se izrekli za Jugoslavijo zato, da nam boste vzeli še tiste pravice, ki smo si jih v dolgoletnih bojih priborili? Obljubljali ste nam, da boste dali še več pravic, kot smo jih dosedaj imeli. Zato zahtevamo naše tudi v bodoče še popolnejše pravice. Zahtevamo tudi za vedno osemurni delavnik, zahtevamo tudi naše zastopnike v parlament; mi se ne štejemo med slepo in gluho rajo, da bi se z nami mešetarilo brez naših voditeljev, kakor tudi brez nasl Zahtevamo pravic, ker te morajo biti za pošteno delo. — Delavci iz Mežiške doline.
Pečovnik pri Celju. — Ker se je pritožil o visokih odtegljajih bolniškega zavarovanju je bil odpuščen iz službe! Odkar je izšel Zakon o zavarovanju delavcev je nastala pri nekaterih podjetjih zmeda radi paritete, katero so podjetniki vedno zahtevali. Paritea seve<la v bolniških blagajnah ne nudi samo polovičnega zastopstva gospodo mkapilalistom, ampak jih podreja k polovičnemu plačevanju prispevkov. Podjetj* >Apnenik* v Pečovniku je pa po svojem delovodju g. Sonenwaldu odtegovalo še vedno skoraj dve tretine prispevka delavcem in je na ta način podjetje samo vplačevalo le nekaj nad eno tretjino k prispevkom boln. zavarovanja. Tako n. pr. so plačevali v omenjenem podjetju tisti delavci, ki so spadali v 16. plačilni razred na teden
9	Din, oni pa, ki so bili v 17. plačilnem raz. redu pa so plačevali na 14 dni po 16 Din. Sodrugu Lovru Filipiču se je zdelo to odtegovanje previsoko in je radi tega na delavskem zborovanju zahteval od govornika pojasnila. Govornik je izročil celo zadevo Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani ter zaprosil pojasnila. Okrožni urad je dal pojasnilo, koliko se sme odtegovati prispevkov za boln. zavarovanje. Radi te ugotovitve je g. Sonenwald dotičuega delavca odpustil iz službe, češ, da ne gre, da bi se delavci pritoževali preko njega. Vprašamo sedaj ravnateljstvo Okrožnega urada, ali je dovoljeno, da se odpušča delavce, če se jim je za boln. zavarovanjo preveč odtegovalo? Nadalje vprašamo ravnateljstvo tovarne za dušik v Rušah, ako se s takim postopanjem svojega nameščenca, strinja in ako je ravnateljstvu tovarne za dušik v Rušah znano, da so so vršile pri odtegovanju boln. prispevkov v Pečovnik« pri Celju nerednosti?
Razgled
Tedenski pregled.
Ljubljana, 26. novembra 1923.
Službena politika v Ameriki, ki ima navzlic svojemu odklonjeval nenni stališču napram Evropi, vendar nadvse odločevalno vpliva na razvoj evropskega gospodarstva in splošne konsolidacije Evrope. To smo imeli priložnost opazovati v vseh fazah, v katerih se je gibalo evropsko gospodarsko življenje po svetovni vojni. V ospredje stopa ame.riška gospodarstvena ' politika — predvsem v odplačevanju evropskih
po svetu.
dolgov Zedinjenim državam ameriškim.
Poglejmo nekoliko za kulise poli-tično-gospodarskega življenja v Ameriki! Kakor se je v bivši Nemčiji vodila politika v Berlinu, gospodarstvo pa je imelo svoje težišče v Porenju in Porurju, tako ima tudi Amerika dvoje torišč, s katerih obvladuje svet. Politično središče pomenja Washiugton (reci: Vešingtenl), dočim je osredje za gospodarsko življenje v New Yorku. Tu se porajajo in razvijajo načrti mogočnega ameriškega gospodarstva, ki ‘se
nahaja v trdnih krempljih neizprosnega kapitalizma. V New Yorku se nahaja ulica po imenu Wall Street (vel stritI), kjer je osredotočeno finančno delovanje Amerike. Kandidat pri volitvah v parlament si lahko brado obriše, ako ni v dobrih stikih z mogočniki v tej ulici. Sploh je vse politično življenje v Ameriki odvisno od teh finančnikov, zato je že skoro v pregovoru, da obstoji v tej ulici nevidna ameriška vlada, ki gospoduje domačiji, kakor v veliki meri tudi inozemstvu. Zlasti velik je njen vpliv na sosednje države, na Mehiko in tudi v Južni Ameriki se opaža njen vpliv.
Na to »vlado« so se obrnili tudi zastopniki jugoslovanskega kapitalizma za posojilo. Vzpričo svoje diplomatske nezmožnosti so se seveda strahovito blamirali, kar jih pa ne ovira, da ne bi nadaljevali svoje pustolovske politike v Ameriki.
Iz Japonske prihajajo vedno grozovitejša poročila. Stradanje in gladova-nje narašča kot svoje čase na Ruskem. Amerika se že bavi z vprašanjem prepovedi naseljevanja Japoncev v Ameriko.
Društvo narodov	pripravlja	zopet
zasedanje v Ženevi. Na tej konferenci bo nastopila Mala antanta z vso odločnostjo za zaščito narodnih manjšin. — Akcija bo naperjena	predvsem	proti
Madžarski, kjer se nahaja gnezdo monarhističnih zarot. V društvu probujajo-čih se Madžarov« vlada sicer velika razcepljenost, vendar imajo stari s habsburškim duhom	prepojeni	mad-
žarski magnati v reakcijonarnem zapa-du še toliko vpliva, da Velika antanta ne uniči zalege na Madžarskem.
Živimo v dobi antant. Aktivno delujeta Velika in Mala antanta. Pripravljala se je antanta med Rusijo in Nemčijo, ki pa je radi finančnega propada Nemčije šla po vodi,	a Italija	snuje
sedaj kar dve antanti: eno s Turčijo in Albanijo, naperjeno proti Mali antanti in sploh Srednji Evropi, drugo s Španijo, nuperjeno j>roti Veliki antanti. — Dve najbolj katoliški državi, Italija in Španija, se združujeta v agresivne namene. Da se bosta tudi med seboj sleparili, je toliko kot gotovo, ker degenerirana ljudstva ne morejo drugače. Na žalost trpe pri lem oni, ki so najmanj krivi. Kulturna Italija pravtako še ni izvedla agrarne reforme kot nekulturna Jugoslavija.
Anglija je Radiču pokazala fige. On se je tudi osmešil še bolj od naše absolutno radikalske diplomacije. Naša hudo reakcionarna policija je prejela od zelo svobodomiselne angleške policije vest, da bo Radiča kratkomalo izgnala iz Anglije, ako bo še nastopal v svojstvu kot eksponent takozvanih
•	protidržavnih elementov.
Pri tej priti ki si dovoljujemo, da uvrstimo v ta pregled stvar, ki pravzaprav ne spada vanj, vendar pa je po svojem bistvu zanimiva. Ni še dolgo, ko je nastopil v Angliji človek, ki je napovedaval, da bo razbil vso Anglijo. Tedanji ministrski predsednik ga je pozval k sebi in ga vprašal, kako si on predstavlja razbitje tako velike države. Ko mu on ni mogel povedati ničesar pozitivnega, mu je ministrski predsednik prijazno stisnil roko z besedami: Kar pojdite in jo razbijte!« — Omenili smo to radi lega, da objasnimo sta-lišče naše vlade, kar se tiče Radiča.
Satan jugoslovanskega političnega življenja gospod Pašič, vedno oboli, kadar pride politično življenje v krizo. Ker je mogočen gospod, kratkomalo izjavi, da ne »more iz sobe«. —
Ker on ne more iz sobe, se ne more vršiti zasedanje parlamenta, finančni odlior je oviran, ker nima »podatkov«, druge sekcije pa sploh ne morejo zborovati, ker je preslabo vreme.
Finančni odbor igra žalostno vlogo. Seje se vrše pozno v noč, a pretekajo med prerekanji različnih strank, ki vse osvedočujejo svoje nepošteno in neinteligentno svojstvo.
Razno.
Volitve na Angleškem. Angleški parlament je bil nedavno razpuščen in v najkrajšem času se bodo vršile nove
volitve. Sedanja konzervativna večina je bila izvoljena pod geslom, naj sedanjim razmeram ne slede bistveno druge razmere. Kljub temu so razmere ministrskega predsednika prisilile, da je napovedal radikalne reforme, ki so volilnemu programu konzervativne stranke nasprotni ale: bil je iz teh razlogov prisiljen, da rta besedo angleškemu ljudstvu, ki naj odloči o bodočnosti. Radikalna reforma obstoji v uveljavljenju varnostne carine. Pri tem seveda nihče ne	ve,	za katere industrijske panoge in	v kaki meri naj velja
ta carina. Govori se splošno le o varnostni carini brez prave jasne slike. Obe liberalni stranki:	staroliberalna
struja, ki ji načeljuje Asquith in nacionalno liberalna, ki jo vodi Lloyd Geoerge sta se zedinili	in	nastopita	kol ena
stranka že pri	teh	volitvah.	V volilni
boj gre ta stranka pod parolo svobodne trgovine. Ko! močnejša nastopi pri teh volitvah Delavska stranka, ki je razpolagala v razpuščenem parlamentu s 146 poslanci. Za Delavsko stranko te volitve niso ugodne, ker so bile sklicane prehitro in ji preostaja prav malo časa za volilne predpriprave. Blagajne angleških strokovnih organizacij eo radi ogromne brezposelnosti prazne in zato ne morejo podpirati volilne borbe. Borba Delavske stranke pri zadnjih volitvah se je vršila pod parolo: oddaja, premoženja. Ta parola pri teh volitvah po mnenju odličnega angleškega delavskega politika Snoivdena ne bi bila ugodna.
Za zunanjo politiko angleške države je Delavska stranka določila parolo: Angleška naj aktivno sodeluje pri vzpostavi svetovnega gospodarstva, vpliva naj na rešitev nemškega vprašanja in na razorožitev in omejitev oboroževanja; v notranji politiki naj se odpravi in omeji brezposelnost z različnimi sredstvi, toda ne z varstveno carino in izseljevanjem, temveč z industrijsko obnovo; le parole tvorijo konstruktivno politiko angleške Delavske stranke. Volilna borba Delavske stranice je prav energična, vodita jo Rani-say Macdonald in Artur Henderson. — Skupen nastop z liberalno stranko v nekaterih okrajih bi zelo koristil in povečal ugled stranke, vendar je stranka vsak tak nastop odklonila. Izrekel se je za to čisto politiko zadnji strankin kongres.
— V Evropi glad i— v Argenliniji trohni meso. Poročevalec »Frankfurter Zeitung poroča iz Buenos Aires: Ar-gentinija. se trenotno nahaja v gospodarski krizi, ker je srednjeevropski trg odpovedal. — Mesto, da bi se podjetja večalo se jih v zadnjem času omejuje, delavstvo ostavlja tovarne, nastaja velika brezposelnost. Rili so pripravljeni ogromni transporti govedine, toda živine se ne more izvoziti, ker ni kupcev. Cene živini so vsled tega zelo padle, tako da stane po sedanjih tržnih cenah 180—200 kg govedine 10 pesov, kar pomeni 17 do 18 zlatih nemških mark. Vendar mesa argentinski trgovci ne morejo prodati in je v ogromnih množinah pričelo gniti.
— Kaj hoče Ford? Ameriški tovarnar avtomobilov Henry Ford je nastopil v zadnjem času pred ameriško javnostjo z velepoteznim načrtom. Nabavil si je ogromna premogovna ležišča — po številu 600, — ki ne preskrbujejo le njegovih tovaren, »temveč mnoge druge industrije. On hoče s tem stabilizirali cene premoga in izjavil je. da ie pripravljen preskrbovati po pogodbah za daljše dobe razna podjetja s premogom po stalnih cenah.
— Kar Vi potrebujete, to je Elza-fluid. To pravo domače sredstvo prežene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka stane Din 27.— Lekarnar Evg. V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg št. ‘184,
Pri Državni borzi dela v Mariboru:
52 hlapcev in dekel, 'd viničarjev, 4 drvarske družine, 1 oskrbnik, 2 vrtnarja,
1	rudarski nadpaznik, I kovač, I žele-zolivar, 4 železostrugarji, 2 urarja. 1 mlinar, 1 lesni strugar, I žagar. 1 galerist, 0 čevljarjev, t krojač, 5 slikar-jev-pleskarjev, 3 sluge, 20 vajencev, 1 dojilja. L frizerka-manikerka, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 gospodinja, 10 kuharic, 19 služkinj, 2 sobarici, 26 šivilj za perilo, 2 natakarice, 1 postrežnica, 1 poilnatakarica, I pisarniška moč itd.
Pri Državni borzi dela v Ptuju: 8 pristavi za posestvo, 6 viničarjev, 6 hlapcev, 6 radarjev, 1 vrtnar, 1 lončar, 8 mizarji, 1 strugar, 30 pletarjev, 1 sedlar, 1 jermenar, 1 krojač, 3 hišni hlapci, 11 vajencev. 4 kmečke dekle, 3 sobarice, 10 služkinj itd.
Is.Hrr, Življenje ni špekulacija, ampak zakrament. Njegov ideal je ljubezen,
njegovo čiščenje je žrtvovanje.
(\ViLde.)
LISTNICA UREDNIŠTVA.
('elje: Za Vaš dopis se zahvaljujemo;
priobčimo ga radi pičlega prostora v prihodnji šlevilki.
Kamnik:	Odgovor...; Vaš dopis
prejeli in ga radevolje priobčimo v prihodnji šlevilki.
Dopisnik iz Mežiške doline: Vaš dopis prav lep in ga priobčujemo; dopis nas je razveselil. Le poguma in vztrajnosti. — Bliža se čas, ko bo treba dejanj. Ako se boste držali svojih besed, tedaj gotovo zmagate in demagogije bo konec.
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabila! Elsa-FIuidl
Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-fFtaSdl
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabila! E&a-Ruid!
Ali želiš najboljše za njegovanje zob, kože, glase?
Uporabljal Eiza-Ffi&ldl
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Eiza-Ruid!
Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo?
EBza-Fiuidl
Felierjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja, kakoi francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
To Je najboljše
kar sem kedaj okuSal!
Išči Elzafluid v vseh dotičnih poslovnicah
vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino (če se denar pošlje naprej ali po povzetju):
3 dvojnate ali 1 špec. steklenica 24 Din 12 dvojnatih »	4	» steklenice 85 »
24	»	»	8	»	steklenic	151	»
36	»	.	12	»	»	214	»
Kot primot: Elza-obliZ zoper kurja otesa
4 Din in 6 Din ; Elza mentolni črtniki 7 Din; Elza-švedsk« tinktura za želodec 8 Din; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 8 Din; elza-olje 20 Din; Elza-voda za usta 12 Din; Elza-kolonska voda 15 Din; Elza-Šumski miriš za sobo 15 Din; G!ycerin 4'80 Din in 18 Din; lysol, lysoform 25 Din; kineški čaj od 2 Din dalje; originalno Radicum francosko žganje velika steklenica 15 Din; Elza-mrčesni prašek
10	Din; strup za podgane in miši 8 Din. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa. — Na te cene se računa sedaj 10°/o doplačila. Pisma je natančno naslavljati na : EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA DONJA, Hrvatsko, Elzatrg št. 334.
V Imeno Strok. kom. (P. odb. GDSJ.)
Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tlakama Makso Hrovatin.
Delavskim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo,
ki je najboljška kavlna primes.
Čevlji domačih tovaren Peter Kosina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in riajcenejai. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 In Aleksandrova cesta št. 1.
mr žtsca
je najboljši in najedravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu:
Frazama >Ž1KA« d. z o. z. Ljubljana, Rožna dolina.
Kino ..LlubUniiskl mor". Hamlet.
Od četrtka 29. nov. do sobote 1. dec.
Knez bregov
I. del od 29. XI. - 2. XII. II. del. od 3. - 6. XII.
Km® tivole
lese
molster za modelno mizarstvo in modelni mizar
za večje podjetje v Sloveniji. Ponudbe naj se pošiljajo na Osrednje društvo kovinarjev v Ljubljani, Šelenburgova 6/11.
1
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta Stev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkutantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
Posredovanje dela.
V	DELO SE SPREJMEJO:
Pri Državni borzi dela v Ljubljani:
30 Omarjev, 4 rudarji, 3 elektromoii-terji, 1 mehanik pisalnih strojev, 2 strojna mizarja, 4 krojači, 14 čevljarjev, 1 sodavičar, 8 tesarjev, 1 strojevodja, 2 avtomonterja, 2 kovača, 1 šofer, 1 majav, ki je izurjen v živinoreji, 1 sirar, 8 vajencev, 2 služkinje, 1 postrežnica itd.
Iščemo modelnem mizarja
ki je vešč v izdelovanju modelov kovinskih armatur. Potne stroške se povrne. Ponudbe z mezdnimi pogoji naj se pošljejo ua naslov:
Henrika Stolca sinovi, Novi Sad.