Rcgistro Nacional as* la Propiedad
Inielectual No. 352811

Redaccion y Administracion:
Calle Vic tor Martinez 50 (Sne. 6)
Buenos Aires, Argentina

“E SL O V' E  IIA L i B It E ’

Ano (Leto) IX (4)

BUENOS AIRES, 19. JULIJA (JULIO) 1951

No. (Štev.) 29.

FRANQUEO A PAGAR

TARIFA REBUCIDA
Conccsion N? 3824

S-5

O H g

5

a  o p

O <! C-

Vlctor Martinez 50 - Buenos Aires

Marinko in
“dtetina cfešduilegi * 5

Ljudska skupščina LR Slovenije je v .
začetku junija sprejela na predlog po¬
slanca Štucina in po utemeljitvi, ki jo
je podal sam Marinko, zakon o presta¬
vitvi drž. praznika LR Slovenije od 27.
aprila — dneva ustanovitve OF, na 22.
julij-dan začetka oboroženega odpora
proti okupatorju ter “spopada v enaki
meri z vsemi odkritimi in prikritimi iz¬
dajalci našega delovnega ljudstva”, kot
je dejal Marinko.

Zgodovinskim dejstvom so komunisti
slov. rodu s prestavitvijo drž. praznika
resnično silno ustregli. Naša trditev, da
je začetek OF v noči od 17 na 18. april
1937, ko je Kardelj obudil k življenju
KPS, in da je vse šarjenje okrog 27.
aprila 1941 bilo samo mojstersko izpe¬
ljana igra za preslepitev naroda, je prav
v tej prestavitvi praznika doživela naj¬
boljšo potrditev. Z gesli OF so slov. ko¬
munisti bili polni ust vse dotlej, dokler
se jim ni zazdelo, da kot komunisti do¬
volj trdno sede na upognjenih ramenih
sopotnikov tipa Kocbek-Fajfar-Breclje-
ve ter Rus-Lubejeve tovarišije. Marinko
je o predhodnem obdobju OF povedal to¬
le: “Pod pripravami za oboroženo borbo
pojmujemo seveda tudi vse tisto delo, ki
ga je vršila komunistična partija že v
zadnjih letih pred zlomom, zlasti pa
njeno delo po tako imenovanih vojaških
komitejih v letih tik pred vojno... Dej¬
stva, da je bila že 27. aprila formalno
ustanovljena OF, ne bi bilo, če partija s
svojim prejšnjim delom ne bi ustvarila
pogojev za to delo.”

Ob 10. letnici ustanovitve OF je ista
OF našla svoje mesto prav na koncu re¬
pa komunističnega kameleona. Pa ne sa¬
mo to! Marinko se tega dne danes sploh
sramuje, saj je trdil, da “zgodovinske¬
mu datumu ustanovitve naše vseljudske
politične organizacije vsiljujemo držav¬
niški pomen, ki ga ne more imeti. To
tudi zaradi zunanjega zanimanja za na¬
še razmere ni primemo”; to slednje je
še jasneje povedal, češ da je “za sploš¬
no pojmovanje zunaj posebej neobičaj¬
no, da partijsko-politične praznike pred¬
stavljamo kot državni praznik.”

Marinku smo hvaležni za te besede.
Sedaj vsaj vemo, da so tudi njemu,
predsedniku vlade LRS in članu CK KP,
kakor vsem drugim smrtnikom v mre¬
žah rdeče LRS, prav tako bolj privlačni
dolarji in jajčne konserve, fižol in ČARE
paketi, kakor pa partijska načela o ka¬
pitalistični reakciji zahodnega sveta. Za
preljubo sožitje z zahodom so žrtvovali
tisti dan, ki je bil doslej “višek vseljud¬
ske sloge”, žrtvovali so vse tiste Slo¬
vence, ki so jih pod geslom OF pognali
v smrt za koristi Moskve.

Tako so komunisti izbrali 22. julij za
drž. praznik. Dan odpora, pravijo, ali
pa z njihovim pesnikom povedano: . .v

boj za sovjete! Rdeče smo fronte bojev¬
niki mi, naše je geslo* Sovjeti sveta!”
In sam 'Tito je povedal, “da storite vse
proti fašistom, ki “kakor besni psi na¬
padajo ZSSR, našo drago socialistično
zemljo, našo nado in naš svetilnik, h ka¬
teremu se v upanju upirajo oči vseh
borcev sveta.” In “mladina, preverjena
v pravilnosti svoje družbene analize”, je
zapisal Juš Kozak, “se je za enkrat mo¬
gla opreti le na moč svoje vere v Rde¬
čo armado.”

Skoraj bi lahko rekli, da je to kom.
prestavljanje praznika najbolj zgovorno
spričevalo razklanosti v vrstah KP. Iz
samega Marinka govori nekaj časa ko-
minformist, nekaj časa pa Titov socia¬
list; to bolezen “dvojne duševnosti” že
poznamo iz Fuchsovih časov. Med ko¬
munisti se je pojavila kot epidemija, saj
bi radi ustregli s prestavitvijo praznika
demokratskemu zahodu, češ, da “je po¬
sebej neobičajno proslavljati partijsko-
politične praznike”; saj bi se mu radi
prikupili s poudarkom udeležbe v borbi
proti fašistom, ko vendar sami vedo, da
je zadnja vojna za zahod že skoraj šla
ad acta; saj bi tudi radi bili z njim na
isti liniji v obrambi pred Moskvo, kateri
pa so s prestavitvijo praznika naredili

lep poklon — “v boj za sovjete!” in jo
spomnili, da so kljub skakanju čez plot
pravzaprav le njeni, saj “zavedna sebe
in svojega poslanstva na krilu zbira vseh
plemen otroke”, kot je zagostolel Žu¬
pančič.

Na razcepljenosti trpe tovariši. Mu¬
čijo jih tudi “vsi poizkusi različnih da¬
našnjih in starih nasprotnikov socializ¬
ma”, med katere so uvrstili tudi sloven¬
sko emigracijo s škofom Rožmanom na
čelu. Da nismo čisto sami, je lepo po¬
vedal tov. Marinko z besedami: “Ne

smemo pozabiti, da spadajo tisti, ki sku¬
šajo danes zlorabljati našo svobodo in
preprečevati naš socialistični razvoj več
ali manj v isti tabor, v katerem so bili
v času naše oborožene borbe naši sovraž¬
niki.” Izrečno pa je vesel, da se ga je
oprijela nekdanja OR, ko pravi, da “ve¬
čina tiste množice, ki je v času okupa¬
cije pasivno stala ob strani, danes s pol¬
no zavestjo odobrava današnjo državno
politiko.”

Radi bi verjeli Marinku te besede, ako

ne bi istega dne njegov bojni tovariš j
Fajfar o isti OR na isti seji ljudske i
skupščine LRS v dvorani Slov. filhar- |
| monije v Ljubljani dejal tole: “...iz

| krogov onih pripadnikov sredine, ki ni- !
so imeli poguma sodelovati niti na eni
niti na drugi strani, že slišimo vesti j
in želje, da bomo kmalu tam, kjer bodo j
imeli tudi oni besedo.”

Če komunisti sami priznavajo, da so
se “začeli po deželi taki nastopi, ki jih
lahko primerjamo s poskusi ustanavlja¬
nja bele garde”, in če sami sebe poziva¬
jo, da “ob teh poskusih reakcije, ki se
skuša znova postaviti na noge, ne sme¬
jo biti slepi”, potem jim lahko samo to
povemo, da so oslepeli že tisti dan, ko
so usodo slovenskega naroda in njegovo
rodno grudo priklenili na fraze marksi-
stično-leninističnega komunizma, sloven¬
ske sinove in hčere pa pognali v smrt
| kot predstražo Sovjetov.

| Usta so jih polna o revoluciji. Mi pa
i vidimo, da jih čas že prehiteva in da so
j v razvoju zaostali. Ljudstvo doma jim
: je ušlo iz vajeti, ker hitreje koraka
i vzporedno z razvojem resnično demokrat-
;  skega sveta, ker je z njim pač vajeno
| hoditi in narod ni vezan na “bazične po¬
stavke dialektičnega materializma.”

AMERIŠKA OPORIŠČA V ŠPANIJI

MAIPU - NUEVO TRAN5ATLANTIC0 ARGENTINO

El lunes pasado llego en viaje inaugural a Buenos Aires para ser incorpora-
da a la Flota Argentina de Navegacion de Ultramar la modernisima motonave
de bandera Argentina Maipu procedente de Amsterdam, Hamburgo, Bilbao, Lis-
boa, Rio de Janeiro, Santos y Florianapolis bajo el mando del capitan de Ultramar
Juan Marquez.

El Maipu es un buque de 14.500 toneladas de desplazamiento. Su poderosa
maquinaria consiste en dos motores Diesel con un total de 10.000 caballos de
fuerza efectiva sobre las dos helices, lo que le permite obtener mayores veloci-
dades. Tiene capacidad para conducir 800 pasajeros en sus amplios camarotes de
2, 4 y 6 camas, equipados con lavatorio, ropero individual y mesa escritorio.
Esta dotado de todas las otras comodidades y del servicio mas esmerado, brin-
dando lo mejor al viajero por tarifas economicas.

La tripulacion esta compuesta de 24 oficiales, 24 de personal de maestranza
y 102 de personal de tripulacion. En el servicio de camara la nave cuenta con
22 personas para la cocina y 58 como integrantes de servicios varios.

Maipu sera destinado para la ruta entre Rio de la Plata y Norte y Centro
de Europa y se le ha dado el nombre de Maipu en recuerdo de la victoria que
hermano a Chile y la Argentina.

Poveljnik ameriške mornarice ad¬
miral Sherman je precej nepričakovano
priletel v Madrid. Prišel je na posvete s
špansko vlado in kakor poročajo listi,
gre za to, da prejmejo ameriške vojne
sile oporišča v Španiji Novica je izzva¬
la precej razburjenja v Londonu in v
Parizu, V Londonu je reakcija najhuj¬
ša, kjer svare delavski ministri pred
tem, kakšne bodo posledice vojaškega
dogovora, ki se pripravlja med ameri¬
ško in špansko vlado. Toda admiral
Sherman se v Madridu že pogaja in da-
si so pogosto ameriški ukrepi zelo im¬
provizirani, je vendarle težko misliti,
da bi ameriška vlada poslala svojega
admirala v Madrid, ako bi računala, da
bi protesti v Londonu in v Parizu mo¬
gli toliko žaleči, da bi dogovori admira¬
la Shermana pozneje ne bili izvedeni.
Priprave Stantona Griffisa

Pred nekaj meseci so poslali iz Wa-
shingtona v Madrid novega veleposlani¬
ka. Na to mesto je bil imenovan Stanton
Griffis, ki je bil še nekaj tednov poprej-
ambasador ameriške vlade v Argentini.
O Griffisu se širi sloves, da je znal v naj¬
hujših okoliščinah premagati vedno naj¬
večje ovire. Ta svoj sloves je prinesel
Griffis iz trgovskega področja tudi na
polje svoje diplomatske kariere. Bil je
sedaj šele nekaj tednov v Madridu, pa
so njegove priprave dozorele' že tako
daleč, da je mogel oditi na odločilne
razgovore v Madrid admiral Sherman.

V Madridu samem pa je pred durmi
posebna notranjepolitična kriza, ki se
vleče že nekaj mesecev. Proti režimu ge¬
nerala Franca se zbirajo generali, mo¬
narhisti, socialisti in pa del falangistov,
ki jih je Francovo vodstvo izločilo iz
vodilnih mest v falangi. Opozicijo proti
Francu vodi general Aranda, ki si je v
letih revolucije poleg Franca priboril naj¬
večji sloves. Med državljansko vojno je
bil poveljnik severne nacionalistične ar¬
made, ob koncu vojne pa je v vojaški
hierarhiji zavzemal drugo mesto za ge¬
neralom Francom. Arandova pozicija je
tako močna, da lahko precej javno zbi¬
ra skupine proti Francu. Poleg monar¬
histov je v njegovem taboru najmočnej-'
ša skupina tista skupina socialistov, ki
je protikomunistično usmerjena. Kako
močna je ta skupina, je bilo najbolj
vidno pri zadnjih stavkah, ki so zajele
velike industrijske centre v Španiji z
Barcelono na čelu. Dopisniki ameriških
listov so poročali, da bi vse te stavke
ne trajale niti nekaj ur, ako voditelji
teh stavk ne bi uživali nekje visoke za¬
ščite. Ponekod je bilo celo opaziti, da
so redarji mirno zrli na stavkujoče in
da nekateri oddelki falangistov niso so¬
delovali pri razbijanju stavk*; — Prav
tako pa je bilo zelo značilno, da letaki
stavkujočega vodstva niso nosili izrazi¬
tih političnih gesel. Klicali so le na
zboljšanje gospodarskih razmer in za¬
htevali zboljšanje prehrane delavstva,-

V leteh so razgaljali težko gospodar¬
sko stanje dežele in to v tistem trenot-
ku, ko je španska vlada ravno prosila v
USA za podporo in obsežno posojilo.
Prvo javno dejanje opozicije generala
Arande je tedaj bilo v skladu z naporom
Francove vlade, ko je hotela v tujini
dobiti sredstva za olajšanje težkih raz¬
mer v nostranjosti države. Pa še eno
naj nudi akcija generala Arande: v tu¬
jini se naj širi vtis, da se Španija poča¬
si vrača na pot večstrankarskega reži¬
ma in ako ne bo pretežkih zunanjih po¬
segov, se bodo počasi lahko zbrale oko¬
li novih oseb tiste sile, ki jih Franco ni
mogel ogreti za svoj režim.

Negotovost ameriških oporišč
v Angliji in Franciji

Hanson W. Baldwin objavlja poseben
komentar v “New York Timesu” o na¬
merah, ki jih imajo komunisti s svojimi
pogajanji za premirje na Koreji. Bald-
win meni, da skušajo kom. v Kaesongu
predvsem poglobiti prepad, ki se širi
med Anglijo in USA. Anglija se po letu
1945 V Evropi ni mogla uveljaviti kot
vodilna evropska velesila. V Evropi se
ni obneslo, da bi bila Anglija edina naj¬
močnejša velesila na tej strani Atlan¬
tika. V Aziji skušajo sedaj komunisti
dati angleškim zastopnikom priliko, da
se osamosvoje in prevzamejo tako vlo¬
go, ki bi bila v sporu z ameriško. An¬
glija že ima diplomatske zastopnike
pri rdeči vladi v Pekingu in glede For-
mose tudi imajo Angleži svoje nazore.
Mac Arthur je moral oditi, ker v Wa-
shingtonu niso hoteli tvegati razdora z
Anglijo zaradi predlogov o razširitvi
vojskovanja na Mandžurijo in -nato na
Kitajsko. Baldwin piše, da je popolnoma
v skladu s tem gonja Aneurina Bevana
proti sedanji angleški zunanji politiki,
kajti Bevan terja, da si mora Anglija
ohraniti “veto” nad uporabo ameriških
oporišč v Angliji in da se mora Angli¬
ja zavarovati na obe strani: proti načr¬
tom Moskve in proti vojni "psihozi” v
USA.

Francoske volitve so na drugi strani
pokazale, da je v Franciji komunizem še
vedno velika sila, ko je pri volitvah iz¬
gubil le nekaj več ko 10% glasov. Na¬
mesto oporišč v Franciji bodo ameriške
sile sedaj prejele oporišča v severni A-
friki in tako je bil sklenjen sporazum s
francosko vlado v tem smislu, da lahko
zgrade Amerikanci v Maroku in Alžiru
7 velikih oporišč.

Aneurin Bevan je mnenja, da bodo a-
meriška letala, ki so v Angliji, morala
prejeti poprej dovoljenje angleške vlade,
predno bodo hotela odleteti v obrambo
— Anglije. V Franciji so pred nekaj
dnevi v nekaj urah saboterji na letali¬
šču pokvarili 40 ameriških raketnih le¬
tal in ta niso mogla odleteti. V slučaju
izbruha sovražnosti bi tako dejanje mo¬
gle biti usodno za uspeh sleherne korist¬
ne akcije proti napadalcu.

MAIPU - NOVA ARGENTINSKA PREKOOCEANSKA LADJA

V nenedeljek je priplula v buenosairesko pristanišče najmodernejša argentin¬
ska motorna ladja MAIPU. To je bilo njeno prvo potovanje iz Amsterdama, iz
holandskih ladjedelnic. Med vožnjo je pristala v Hamburgu, Bilbao, Lizboni, Rio
de Janeiro, Santosu in Florianopolisu. Njen poveljnik je kapitan za prekoocean¬
ske vožnje Juan Marquez.

Ladja Maipu ima 14.500 ton. Njeni veliki stroji z dvema motorjema Diesel
z močjo 10.000 HP lahko razvijejo hitrost 20 vozljev. Na njej je prostora za 800
potnikov, ki imajo na razpolago prostrane spalne kabine z dvema, štirimi in še¬
stimi posteljami, umivalnicami, omarami za perilo in pisalnimi mizami. Potniki
uživajo med vožnjo tudi vse ostale udobnosti in to po zmernih cenah.

Posadko ladje sestavljajo: 24 častnikov, 24 podčastnikov in 102 mornarja.
Ostalo osebje je določeno za razna dela na ladji in to 58 mož za razna opravila in
22 mož v kuhinji.

Maipu je določena za linijo med Buenos Airesom in Severno ter Osrednjo
Evropo. Svoje ime je pa dobila po kraju velike vojaške zmage kot spomin na
trajno prijateljstvo in bratstvo med Čilom in Argentino.

Razgovori za premirje na Koreji

se nadaljujejo

Na Koreji so se predhodna mirovna
pogajanja v Kaesongu tik pod 38. vzpo¬
rednikom na zahodnem delu bojišča v
četrtek nenadoma prekinila, ker komu¬
nisti niso hoteli pripustiti v “mirovno
mesto” ameriških in drugih časnikarjev.
Komunistična straža jih je ustavila pet
milj pred Kaesongom. V istem trenut¬
ku je ameriški delegat prekinil razgovo¬
re in se vrnil z delegacijo v ameriško
oporišče. Ridgway je nato postal brzo¬
javno noto komunističnemu poveljniku
za obnovitev razgovorov pod pogojem,
če pripuste komunisti v Kaesong 20 a-
meriških in drugih časnikarjev. Komu¬
nisti so namreč z oddajami preko pe¬
kinškega in pyongyanskega radia o po¬
teku razgovorov prekršili pogoje za
prve mirovne sestanke. S komunistič¬
ne strani nato do nedelje popoldne ni
prišel nikak odgovor na Ridgwayevo
zahtevo. V nedeljo zvečer pa je ameri¬
ški glavni stan prejel brzojav, v ka¬
terem komunisti pristajajo na pripust
teh časnikarjev v Kaesong, obenem pa
postavljajo nove predloge za nadalje¬
vanje razgovorov. Nanje je Ridgway od¬
govoril s protipredlogi, v katerih je zah¬
teval: ustanovitev nevtralne zone oko¬
li Kaesonga v premeru 5 milj, odhod
vseh oboroženih straž iz mesta, omejitev
obeh delegacij na 150 ljudi vsaka in pri¬
pustitev v konferenčno sobo oseb, ki jih
soglasno sprejmeta obe strani. Komuni¬
sti so na te zahteve pristali in jih tu¬

di do pike natančno izvedli, tako da su
se pogajanja v ponedeljek dopoldne na¬
daljevala.

O ameriških zahtevah glede sklicanja
konference za sklenitev premirja ki so
jih postavili ameriški delegati, ni še
znano ničesar, medtem, ko so komunisti
postavili tri: takojšnja prekinitev og¬
nja, ustanovitev demilitarizirane cone v
širini 12 milj na obeh straneh 38. vzpo¬
rednika in umik vseh tujih sil s Koreje.

Po poročilih, ki prihajajo iz nepotrje¬
nih virov, je ameriško stališče do teh
komunističnih zahtev odklonilno. V Pu-
sanu, začasnem glavnem mestu južne
Koreje, se vrste demonstracije proti
sklenitvi premirja s komunisti. Množi¬
ce zahtevajo poraz rdečih tolp in pogon
do reke Yalu.

Medtem, ko se vrše mirovna poga¬
janja, pa so komunisti privlekli na bo¬
jišče novih sil, tako da so kitajske arma¬
de narasle do torka na svežih 72 divi¬
zij, to je na 720.000 mož.

Za Anglijo in Francijo je Španija e-
dino področje, kjer se lahko organizira¬
jo postojanke za obrambo zahodne Evro¬
pe. Kakšne so razmere v Franciji in v
Angliji, se najlepše kaže ravno v nagli¬
ci, s katero so admirala Shermana po¬
slali v Španijo, da se tam pogaja za po¬
morska in letalska oporišča. Kadar v
Londonu opozarjajo na ideološke nedo¬
slednosti zaradi tega, ker se ameriška
vlada pogovarja s Francom, ki da je to¬
talitarist, tedaj je ta očitek le malo po¬
memben, ker se angleški parlamentarci
na drugi strani kar drenjajo, kako bi
prišli do Tita, ki je komunistični dikta¬
tor in v svojem totalitarizmu ni popu¬
stil nič, dasi že prejema več podpore od
zahoda, kakor pa Franco. Angleška sva¬
rila pred Francom skrivajo le zaskrb¬
ljenost pred tem, da bi morebiti špan¬
ska vlada stavila ta pogoj za zavezniška
oporišča v Španiji: Gibraltar je del

španske zemlje in prišel je čas, da se
tujci od tam poslove, kakor se poslavlja¬
jo od drugod.

Kralj Leopold odstopil

Belgijski kralj Leopold III. je v po¬
nedeljek odstopil v korist svojemu sinu
Baudoinu. Odstopno izjavo je prebral in
podpisal v kraljevskem dvorcu v Brus¬
lju v navzočnosti svojega sina Baudoi-
na, predsednika vlade in vseh ministrov,
uglednih vojaških osebnosti ter pred¬
stavnikov vseh belg. političnih strank.
Ob tej priliki je poudarjal, da izpolnju¬
je dano besedo, ki jo je dal ob svoje-
časni vrnitvi iz Švice domov, ko je radi
preprečitve državljanske vojne in ohra¬
nitve enotnosti države prenesel izvrše¬
vanje kraljevske oblasti na svojega sina,
da bo tudi formalno odstopil, ko bo iz¬
polnil svojo nalogo, ki jo ima kot kralj
Belgijcev. Ta trenutek je po njegovemu
mnenju nastopil sedaj. Vse Belgijce je
pozval naj se združijo okoli svojega no¬
vega kralja.

Novi belgijski kralj Baudoin III. je
prisegel na ustavo v torek 17. t. m. v
poslanski zbornici. Po zaprisegi je imel
nagovor, v katerem je poveličeval delo,
ki ga je za domovino opravil njegov oče
biv. kralj Leopold, ki ga je tudi vedno
učil, da mora vedno strogo izpolnjevati
določila ustave in se jih držati.

Novemu belgijskemu kralju so velike
množice naroda prirejale navdušene o-
vacije, ko se je iz parlamenta vozil v
kraljevski dvorec.

Biv. kralj Leopold III. je vladal Bel¬
giji 17 let, sedanji kralj Baudoin je po¬
stal kralj s svojim dvajsetim letom.

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENiJA

Buenos Aires, 19. VII. 1951

PISMO IZ USA

Ameriški Slovenci na romanju
pri Mariji Pomagaj v Lemontu

Dne 1. julija se je na Ameriških Brez¬
jah v Lemontu zbralo nad 2000 starih in
novih ameriških slovenskih naseljencev
na jubilejnih slavnostih, ki so bile ob
25. obletnici, kar je pok. ljb. škof dr.
Bonaventura Jeglič kronal milostno po¬
dobo Brezjanske Matere božje v Le¬
montu.

V Lemont je prihitelo že v soboto, 30.
junija, okoli 800 slov. romarjev. Največ
jih je bilo iz Clevelanda. Po pobožnosti
v romarski cerkvi je bila s svečami pro¬
cesija k lurški votlini, od tu se je pa
med molitvijo rožnega venca, petih lita¬
nij Matere božje ter Marijinih pesmi vr¬
nila mimo razsvetljenega Blejskega je-
zerca in Baragovega spomenika v parku
pred samostan. Tu so čikaški igral¬
ci uprizoril duhovno igro o Mariji
Pomagaj, katero je za to priliko napisal
pisatelj Karel Mauser. V prvi sliki je
Mauser prikazal slikarja Layerja, kako
pravkar dokončuje podobo Marije Poma¬
gaj po zaobljubi, če ga bo rešila iz smrt¬
ne nevarnosti. Druga slika je sestavlje¬
na iz več prizorov. V njih se slovenski
ljudje pred odhodom v svet poslavljajo
od Brezjanske Marije, v tretji pa po¬
dobno kot v drugi prihajajo k njej v
Lemont zastopniki vseh slov. stanov.
Posamezne slike so povezale najlepše
Marijine pesmi, ki so jih peli romarji.
Notranjo povezavo je pa preskrbel p.
Bazilij s prologom in epilogom ter vmes¬
nimi pesmimi, katere je sam tudi reci¬
tiral. Jegličev govor ki ga je imel pred
25. leti na lemontski slavnosti je pred-
našal p. Odilo.

Duhovni igri pred romarsko cerkvijo
je sledil veličastni kres na gričku za
Baragovim romarskim domom v poča¬
stitev slov. apostolov sv. bratov Cirila
in Metoda, v dvorani Baragovega doma
je pa kazal slike Marijinega kronanja
pred 25 leti g. Anton Grdina, ki je te¬
daj napravil ta film.

V nedeljo, 1. julija so bile glavne
slavnosti. V romarski cerkvi je imel ob
sedmih sv. mašo g. p. Kazimir Zakraj- |
šek, ustanovitelj verskega lista “Ave j
Maria”. Daroval jo je za rajne borce
Marijine vojske in v zahvalo, da se je
velika večina am. slov. ljudi zopet vrnila
k Bogu. Med njegovo mašo je bilo ljud¬
sko petje.

Ob osmih je stopil pred oltar prevzv.
škof g. dr. Rožman, med njegovo mašo
je pa prepeval pevski zbor iz Minnesote.
Po maši so fantje v narodnih nošah
dvignili milostno podobo Marije Poma¬
gaj z oltarja v rom. cerkvi ter so jo v
sprevodu v spremstvu škofovem ter os¬
tale duhovščine in vseh romarjev pre¬
nesli v lurško votlino. Tu je opravil sv.
daritev za vse žive dobrotnike Lemonta
in lista “Ave Maria” p. Aleksander, sed.
komisar slov. am. frančiškanske provin¬
ce. Med mašo je imel prevzv. škof g. dr.
Rožman zelo lep cerkveni nagovor. Na
vprašanje, čemu krona na podobi Ma¬
rije Pomagaj, je odgovarjal, da je Mari¬
ja kraljica nebes in zemlje. Za to jo je
postavil sam Bog. Vidno znamenje kra¬
ljevske časti in oblasti pa je krona. Ni
pa zadosti samo zunanja krona, ker ta
ne bi bila vredna, da bi jo nosila Marija.
Marija sama želi od nas, da smo mi sa¬
mi njena živa krona in njeno veselje.
Zato dobi zunanja krona svojo veljavo
še le, če se ji pridruži še notranja kro¬
na, to je krona vernosti. Zato škof g. dr.
Rožman poziva vse: “Stojte v tisti veri,
ki jo je Kristus učil, ki nas jo uči Cer¬
kev, kateri je poslal svojega Duha, da
jo varuje! Stati moramo, ne kakor otro¬
ci ali bolniki omahljivo, marveč kakor
zdrav človek, kakor hrasti, in to kjer
koli: oni v domovini v preganjanju in
trpljenju, mi tukaj v ugodju in prosto¬
sti, ki sta pa za ohranitev vere bolj ne¬
varna od zatiranja in preganjanja. Stati
moramo tako, kakor je stala Marija v
svoji najtežji preizkušnji pod Križem.”

Prevzvišeni je za zaključek svoje pri¬
dige omenjal evangelij, ki se bere na
praznik Marijinega obiskovanja. V njem
je evangelist Luka zapisal: “Blagor Ti,
ker si verovala. Zakaj vse se bo izpol¬
nilo nad Teboj, kar Ti je Gospod ob¬
ljubil!” “To je obljuba in zagotovilo, ki
velja tudi za nas” in s temi besedami
je škof g. dr. Rožman zaključil svoj glo¬
boki cerkveni nagovor, katerega so po¬
sneli tudi na trak, da ga bodo lahko sli¬
šali tudi tisti, ki niso mogli priti v Le¬
mont.

Čudodelna podoba Brezjanske Marije
je ostala v lurški votlini do pop. pobož¬
nostih ob dveh, ko so jo dekleta simbo¬
lično vnovič kronale, nato so jo pa spet
dvignili fantje v narodnih nošah in jo
v spremstvu vseh navzočih ponesli nazaj

IZ 'TEDNA. V TEDEN

iz svol^oslnegee. sveta

USA: Po nerazumljivi neprevidnosti
ameriškega senatorja Gavina je prišlo
na dan, da ima ameriška zračna sila pri¬
pravljenih za takojšnjo akcijo samo 87
veletrdnjav B-36, ki lahko nosijo atom¬
sko bombo. Do ponedeljka je bila ta
številka ena najstrožjih tajnosti ame¬
riškega vrhovnega poveljstva. Poroča¬
jo, da minister za letalstvo Finletter ni
mogel verjeti lastnim očem, ko je čital
številko v časopisju. Poročilo je povsem
tečno ter dodaja poleg tega še to, da
namerava letalstvo zgraditi še 60 takih
bombnikov in da jih ameriške tovarne
izdelujejo po tri do štiri na mesec.
Sovjeti so na ta način prišli zastonj do
številke, ki so jo skušali dobiti z ogrom¬
nimi vsotami dolarjev, kakor je, isto¬
časno objavila ameriška protišpijonaž-
na služba.

Ameriška Export-Import banka je
objavila odobritev nadaljnih milijon¬
skih dolarskih kreditov Španiji.

Ameriška vojna mornarica bo pričela
z gradnjo 59.900 tonske latalonosilke.

Ameriško zračno silo bodo pomnožili
od 95 na 150 letalskih skupin.

Silovita neurja in deževje v ameriški
državi Kansas so povzročila nevarne
povodnji na področju Misurija. Veletok
se je razlil čez jezove in preplavil ve¬
likanske predele države. Voda je v glav¬
nem mestu Kansasu globoka nad 6 me¬
trov, mesto pa se je poleg tega še zaž¬
galo, ko je vodovje dvignilo ogromen
petrolejski tank, ki je zadel ob drog z
visoko napetostjo ter so električne iskre
Vnele petrolej, ki se je goreč razlil po
valovih. Istočasno je eksplodiralo še
drugih 20 tankov petroleja ter so se pla¬
meni dvignili do 200 metrov visoko.
Truman je takoj objavil izredno stanje
za državo Kansas ter poslal ogroženim
predelom pomoč. Povodenj je do sedaj
zahtevala 13 smrtnih žrtev.

Ameriške okupacijske čete na Bavar¬
skem so našle v Obersalzbergu tajne
dokumente o sovjetsko-nacistični po¬
godbi iz 1. 1939. Sovjetsko časopisje je
že obtožilo USA, da je stikala za temi
dokumenti iz sovražnih propagandnih
namenov proti ZSSR.

USA je objavila načrt za sklenitev
premirja z Japonsko, po katerem se bo
Japonska svobodno smela oborožiti do
zob in trgovati z vsem svetom, razen z

državami za železno zaveso. USA bo
smela vzdrževati oporišča na japonskih
otokih ter bo obdržala ogromno letal¬
sko oporišče na Okinawj. Japonska se
odpoveduje Formozi, kurilskemu otočju,
Koreji in južnemu Sakhalinu. Mirovno
pogodbo bodo podpisali v jeseni v San
Franciscu brez ZSSR.

USA je pričela z organiziranjem ti¬
homorskega pakta z Novo Zelandijo in
Avstralijo.

GUATEMALA: V Guatemali so pre¬
tekli teden, izbruhnili hudi nemiri, pri
katerih je bilo ubitih nad 100 demon¬
strantov. Množice so napadle gvatemal¬
ske komunistične veljake in zahtevale,
da vlada izda protikomunistični mani¬
fest. Gvatemalska vlada je od marca t.
1. sestavljena iz levičarjev in neodvi¬
snih ter v njej ni zastopana nobena de¬
sničarska stranka.

VATIKAN: “Osservatore Romano”

je preteki teden objavil uradno vat.
odklonitev ponudbe vlade FLRJ, da
izpusti msgr. Stepinca, ako ta zapusti
po nalogu Vatikana ozemlje Jugoslavi¬
je.

ANGLIJA: Po zadnjem ljudskem

štetju ima Anglija s severno Irsko

50,210.000 prebivalcev, od tega Veliki
London 8,344.137 duš. Letni prirastek
znaša 9,1%. Več je žensk kakor moških
in približno 300 oseb živi na km2.

FRANCIJA: Ob obletnici zavzetja
Bastille (14.7.1789) je bila v Parizu do¬
slej največja vojaška parada najmoder-
neje opremljenih oddelkov.

Sestavo vlado je predsednik Auriol
poveril bivs. fin. min. Mauriceu Petsche-
tu.

NEMČIJA; Adenauer je izjavil, da se
ZSSR ne bo spustila v nobeno vojno v
Evropi, ako bo Nemčija imela vsaj 12
divizij.

ITALIJA: Ital. vlada je tik pred svo¬
jim odstopom bila predmet ostre kritike
v senatu zaradi Trsta. De Gasperi je
izjavil, da se bo Italija v skrajnem pri¬
meru obrnila na mednarodno sodišče v
Haagu, sklicujoč se na za v. izjavo o vr¬
nitvi Trsta Italiji v marcu 1948. Na
vprašanje senatorja, ako se ital. vlada
zaveda, da je v zadnjem času prišlo do
spremembe ameriško-angleške naklonje¬

POROKA V MOSKVI

Stalin je imel v svojem življenju malo
prijateljev, skoraj bi lahko rekli — so¬
deč po tistem, kar so o tem poglavju
napisali njegovi življenjepisci — da je
raje pošiljal v smrt svoje prijatelje,
kakor pa nasprotnike. Tako je za zad¬
nje čase le teh ostalo komaj toliko, da
bi jih lahko našteli na prste ene roke.
Bila sta to oba Kaganoviča, Ordžoniki-
dze, Džerdžinski in Vorošilov. Od teh je
prvi umrl Džerdžinski, za Ordžonikidze-
ja pa govore, da je sam pohitel s smrtjo,
ko je videl, kako obračunava Stalin z
nekaterimi svojimi najbližjimi sodelavci.

Tako sta sedaj stara leta doživela
približno v istem žaru slave in bogastva
Stalin in Kaganovič; Prvi je maršal in
diktator, drugi pa gospodar industrije.
Kaganovič je tudi najtežji miljonar v
sedanji Rusiji. Stalin ima hčerko Svet¬
lano, ki je prišla že na prag svojega
27. leta, Kaganovič pa sina Mihaela.
In med obema družinama je vzklila lju¬
bezen ,ki je v otrokih poroštvo za nadal¬
jevanje bogastva in moči iz roda v
rod... Tako je bilo v fevdalnih časih in
tako bodi tudi v dobi kom. diktature.

Poroka je bila v prvi polovici julija
in je trajala 14 dni. Sijaj je bil tolik¬
šen, da je presegel blesk in razkošje vla¬
darskih porok v Perziji in v Egiptu.
Svetlana je imela poročno obleko, ki je
stala 100.000 funtov šterlingov (nad

500.000 dolarjev) in poročni stroški so
daleč presegli vsoto 400.000 funtov (nad

1.200.000 dolarjev). Iz vseh ruskih po¬
krajin so prišla Stalinovi hčerki poseb-

Svoj tednik “SVOBODNO SLOVENI¬
JO” dobivaš v redu! Ali si že poskrbel,
da imaš naročnino plačano?

v cerkev. Vsem romarjem je dal blago¬
slov z Najsvetejšim s stopnišča prevzv.
g. škof dr. Rožman.

Nato so slov. romarji porabili čas za
razgovore z znanci in prijatelji in se vsi
zadovoljni začeli razhajati z zagotovi¬
lom, da se bodo drugo leto spet zbrali
v Lemontu.

na darila; nobena vladarska princesa ni
povzročila s svojo poroko tolikih stro¬
škov, kakor je to lahko storila hčerka
kom. diktatorja.

Sicer pa razkošje kom. diktatorjev v
drugih kom. državah na zaostaja za
Stalinovim. Inozemski časnikarji radi
popisujejo razkošje, s katerim se obda¬
ja Tito. Luksuz, v katerem žive on in
njegovi najbližji (Kardelj in Djilas),
stane državo toliko, da ljudstvo gine v
pomanjkanju in v bedi. Ker pa ima žep v
Jugoslaviji kratko dno, segajo Tito in
njegovi po najhujših sredstvih, da si za¬
varujejo udobje in sijaj. Tako poročajo
listi, da so sedaj v Jugoslaviji začeli
zdravila, ki jih Amerika pošilja za po¬
moč shiranemu prebivalstvu v Jugosla¬
viji, prodajati na črni borzi v Švici. Pro¬
dajajo jih Titovi agenti, da si naberejo
deviz, med tem pa nimajo za bolnike
doma na razpolago najnujnejšega, dasi
je bilo v Jugoslavijo poslano ravno to¬
liko, zdravil, kakor v druge evropske dr¬
žave, ki so se obrnile za enako podporo
na USA.

nosti napram Jugoslaviji, kar naj bi u-
tegnilo imeti za Italijo neugodne po¬
sledice pri končnem reševanju tržaške¬
ga problema, je De Gasperi odvrnil, da
so vse takšne govorice pretirane. Italija
od zahteve po vrnitvi Trsta ne bo od¬
stopila.

ŠPANIJA: Franco je včeraj spre¬

menil vlado, v katero so vstopili novi,
zlasti Ameriki in nje pogedom naklon¬
jeni ljudje.

Kat. episkopat Španije je pozval vla¬
do, naj stori vse potrebno v svrho uni¬
čenja korupcije in izboljšanja življenj¬
skih razmer delavstva in vseh drugih
slojev.

AVSTRIJA: Neuspeh ljudske stran¬
ke pri zadnjih predsedniških volitvah je
imel za posledice tudi v vodstvu stran¬
ke. Dosed. Predsednik stranke, zvezni
kancler ing. Figi in pa dosed. glavni taj¬
nik min. dr. Fel. Hurdes sta odstopila.
Za novega predsednika stranke je bil
izvoljen predsednik Zveze avstr, gospo¬
darstvenikov ing. Julij Itaab,, za gl. taj¬
nika pa posl. dr. Alfred Maletta.

EGIPT: Vlada bo zahtevala 50% u-
deležbo pri dobičku delniške družbe
Sueškega prekopa namesto dosedanjih
7%’ ako tej zahtevi ne bi ugodili, bo
predložila parlamentu v odobritev za¬
kon o podržavljenju Sueške družbe.

IZRAEL: Zaradi egipčanske blokade
prehoda skozi Suez za vse ladje, ki vozi¬
jo tovor v Izrael, je jud. vlada vložila
pritožbo pri Varnostnem svetu.

SAUDOVA ARABIJA: Amer. vojska

bo smela v prihodnjih letih uporabljati
strateško važno letališče pri Dahranu,
za kar bodo Ibn Saudovi Arabi mogli
kupiti v USA orožje in drug obrambni
material. V pomirjenje Judom je moral
Ibn Saud Amerikancem obljubiti, da se
ne bo spustil v nikako napadalno vojno.

PAKISTAN: Po izjavah vladnih kro¬
gov je indijska vlada začela z zbiranjem
čet na mejah Pakistana, čigar predsed¬
nik Liakvat Ali kan pa je dejal, da se
zaradi tega ne bo; pritožil pri UNO.

Perzija: V Teheran je prispel posebni
odposlanec predsednika Trumana Ave-
rell Harriman. Ob njekovem prihodu so
komunisti priredili velike izgrede, tako
da je morala nastopiti policija s tanki.
Več izgrednikov je bilo ubitih, vlada je
pa morala proglasiti obsedno stanje.
Harriman stanuje • v dvorcu perzijskega
šaha, razgovore pa ima radi ureditve pe¬
trolejskega problema s predsednikom
vlade Mosadegom.

’Eu železna zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: V zvezi z
zadnjim procesom v Zagrebu proti 14
i bogoslovcem ter prorektorju teološke
1  fakultete Franju Talanu in prof. te fa¬
kultete Josipu Salacu, so komunisti za¬
čeli napadati zagrebškega pomožnega
škofa Msgr. Franca Salisa Seewisa, ki
kot generalni vikar opravlja zagrebško
nadškofijo radi zapora nadškofa dr.
Stepinca. Ti napadi so predznak za pro¬
ces, ki ga menijo komunisti sprožiti tu¬
ni proti pom. škofu Salisu Seewisu ter
ga delajo odgovornega za subverzivne
delavnosti na teološki fakulteti”.

POLJSKA: Po nekaterih vesteh naj
bi nek major poljske rdeče vojske s
streli ranil obrambnega ministra Polj¬
ske sovjetskega maršala Rokosovskega.

Naročajte in širile

Svobodno Slovenijo

Ul NOVE SLOVENSKE KNJIGE

Na slovenskem knjižnem trgu v Bue¬
nos Airesu so se v zadnjih mesecih po¬
javile spet tri knjige. Maxence Van der
Meersh-ov roman “Ribiče” je v avto¬
riziranem prevodu g. Fr. Kremžarja iz¬
dal konzorcij “Duhovnega življenja”.

Knjiga se peča z delovanjem JOC-a v
Franciji, zlasti v pariškem okolju v sti¬
lu romana, ki pokaže borbo delavskih
slojev za obstoj proti izžemanju kapi¬
tala in vlogo idej, ki v tej borbi meri¬
jo svoje sile za osvojitev okolja. Odlič¬
no je prikazano borba JOC-a, Cardij-
nove krščanske delavske organizacije,
proti brezbožnemu vplivu komunizma...

Iz istega okoliša, je izšel tudi Albert
Bessieres-ov francosko - afriški misi¬
jonski roman v prevodu dr. Jakoba Ža¬
garja C. M. “Puščava bo cvetela” kot
ponatis 9. zvezka Misijonske knjižnice v
Misijonišču Groblje pri Domžalah iz 1.
1938. Ovitek je opremil g. Mazi Je to

; povest dveh mladih src, ki se najdeta
| v afriški oazi, se vzljubita, pa se odpO-
j vesta ljubezni in svetu in se v božjo
| čast zakleneta za samostanske zidove,
j “Družabna” pravda” pa je za 60. ob¬
letnico Rerum Novarum in za 20. oblet¬
nico Quadragesimo anno, dveh papeških
veleokrožnic, izdala in založila dr. Iva¬
na Ahčina spominsko delo “Ob jubile¬
ju” v opremi Bare Remčeve. Sliki obeh
papežev je narisal Stane Snoj. V knji¬
gi znani slovenski socialni pisatelj raz¬
členi vsebino obeh okrožnic, obdela nju¬
no zgodovinsko ozadje, dokaže nujnost
obeh, poveže v strnjeno celoto njun
vpliv na svetovno gospodarsko in dru¬
žabno ureditev in zaključi s pozivom
na apliciranje načel obeh okrožnic v slo¬
venskem socijalnem in gospodarskem
življenju. Delo je izvirno in zasluži, da
ga vsaj prečita sleherni slovenski člo¬
vek, ki mu je mar za boljšo ureditev da¬
našnjega razrvanega sveta.

ARGENTINA

Novi volilni zakon, ki sta ga na
Svojih zasedanjih sprejeli obe zako¬
nodajni zbornici, je sedaj podpisal tu¬
di že predsednik general Peron in o-
stali ministri ter je že stopil v ve¬
ljavo. Kakor smo že poročali v zadnji
številki, bodo volitve predsednika in
podpredsednika republike, poslancev
ter senatorjev dne 11. novembra t. 1.
Pri teh volitvah bodo v Argentini se¬
daj prvič volile tudi žene, ki so tako
v vseh političnih pravicah izenačene
z moškimi. Oblasti pozivajo vse žene,
ki imajo volilno pravico, da se do 31.
t. m. prijavijo radi vpisa v volilne
sezname. Dosedaj je že vpisanih v
volilne imenike okoli 4,200.000 žena
in sicer v provinci Buenos Aires

l, 046.626, v Santa Fe 441.063, v Cor¬
dobi 400.883 in v prestolnici 790.137
i t. d. Sodijo, da bo vseh ženskih vo-
lilcev okoli 4,500.000 in bodo tako
imele večino nad moškimi volilci, ka¬
terih bo okoli 3,900.000.

Predsednik gral Peron je sprejel
zastopnike poljedeljskih delavcev ter
delavstva v petrolejski industriji.
Govoril jim je o potrebi še
večje proizvodnje ter poljedeljskim
delavcem zlasti naglašal važnost za¬
družništva.

Zun. min. dr. Jeronimo Remorino

se je v soboto vrnil iz USA v Bs.
Aires. V USA so vse am. osebnosti, s
katerimi je imel dr. Remorino stike
kot argent. veleposlanik, kakor tisk,
poveličevali njegovo veliko delo, ki
ga je v zadnjih treh letih svojega bi¬
vanja v USA, opravil za poglobitev
prijateljskih in gospodskih stikov
med obema državama. Novi argent.
veleposlanik v Washingtonu dr. Hi-
polito J. Paz bo pa odšel na svoje no-
no službeno mesto 20. t. m.

Poslanska zbornica se bo te dni zo¬
pet sestala in bo sprejela zak. pred¬
log o provincializaciji dosed. nac.
področij La Pampa in Chaco. Senat
je ta zak. osnutek že sprejel.

V Santiago del Estero so zadnje
dni čutili več lažjih potresnih sunkov.

Argentina na vsem svojem področ¬
ju gradi nove in modernizira že ob¬
stoječe ceste. Za vsa ta dela so dolo¬
čeni krediti za to leto v višini 166
miljonov Pesov.

Argentina bo v kratkem dobila 750
najmodernejših velikih omnibusov.
Zanjo jih izdeluje angleška tvornica
Leyland Motors Ltda, stali po bodo
okoli 4 miljone funtov.

V Bs. Airesu so prejšnji petek
krstili novo 4 motorno letalo Doug¬
las DC-4 brazilske let. družbe. Pri
krstu letala, ki je dobilo ime General
San Martin, je bila za botro Eva Pe¬
ron, ki je ob tej priliki v govoru po¬
udarjala tradicionalno prijateljstvo
med obema narodoma. Pri slavnosti
je bil navzoč tudi predsednik repu¬
blike gral Peron z vsemi ministri.

Člani argent. Antartičnega zavoda
so 24. junija na svoji postojanki Ge¬
neral San Martin na področju Argen¬
tinske Antartide opazovali krasen po¬
larni sij.

Francocki narodni praznik so 14. t.

m. slovesno proslavile vsi tuk. fran¬
coski zavodi in ustanove. Ob tej prili¬
ki je franc, veleposlanik Guillaune
Georges Picot poveličeval dobre go¬
spodarske in prijateljske stike med
Argentino in Francijo.

V južnih arg. provincah in na nac.
področjih dela nad 80.000 Čilencev, ki
prihajajo v Argentino na delo radi
boljših življenskih pogojev in boljših
plač. To navaja v svojem poročilu
guverner čilskega področja Magalla-
nes.

Froilan Gonzales, argent. avtomob.
dirkač, je te dni dosegel prvo mesto
na mednarodnih avtomob. tekmah v
Silverstone.

Finančno ministrstvo, sporoča, da
bo kmalu zapadel rok za zamenjavo
starih bankovcev po 100 in 50 Pesov.
Bankovce po 100 Pesov je treba za¬
menjati do 13. avgusta, bankovce po
50 Pesov pa do 10. septembra.

Zakonodajni zbornici sta sprejeli
spremembe in dopolnila v zakonu o
rudarstvu. Po novi ustavi je lastnica
vsega rudninskega bogastva v repu¬
bliki država, ki pa po novem zakonu
dopušča eksploatacijo tega bogastva
privatnikom ali privatnim industrij¬
skim aružbam, vendar pod državnim
nadzorstvom.

Opazovalna vremenska postaja
San Martin na področju Argentinske
Antartide je začela že redno pošilja¬
ti svoja vremenska opazovanja ▼
Buenos Aires.

Buenos Aires, 19. VII. 1951

SVOBODNA SLOVLNI/A

Bitem  3,

'ilovice vz $6vvenije*~

Komunisti preganjajo mariborskega

škofa dr. Maksimiljana Držečnika

Meseca maja in junija je mariborski
škof dr. Maksimiljan Držečnik birmoval
v ptujskem okraju. Ljudje so ga povsod
navdušno sprejemali in pozdravljali.
Slovenski fantje na konjih so ga priča¬
kovali in v sprevodu spremljali do farne
cerkve, po končani birmi pa ga sprem¬
ljali še daleč preko meja svojih fara.

Verska zavest naroda je seveda ko¬
muniste, ki so mislili, da so že tudi Bo¬
ga “likvidirali” silno razkačila. Začeli
so besneti po svojem tisku in tudi nji¬
hovi “poslanci” odn. “ljudski zastopniki”
so ogorčeno napadali mariborskega ško¬
fa.

Tako ljubljanska komunistična ”Ljud-
ska pravica” z dne 5. junija med dru¬
gim pravi, da je marib. škof pri birmo-
vanju v Markovcih, Gorišnici, Polenšaku
in drugje pridigal, da so nastopili hudi
časi in da moč orožja in vojske ne po¬
meni ničesar; nadalje, da je pozival ljud¬
stvo, naj bo stanovitno v veri, češ, da
so tudi v francoski revoluciji kristjani
trpeli in šli s pesmijo pod sekiro. Skrat¬
ka, da je udarjal po “pridobitvah na¬
rodnoosvobodilnega boja”, tako, da to
ni bilo težko razumeti, čeprav se ni od¬
krito izrazil.” Dejal da je tudi, da se
boji za današnjo mladino, da ne bi za¬
padla na pokvarjeno stran sveta, da ne
bi nasedla moderni ideologiji, ki zapušča
za sabo revščino in nadlogo. V Juršin¬
cih pa da je govoril, da sta na svetu
2 tabora. Najmočnejši tabor je tabor
katoliške cerkve z Vatikanom na čelu.
“Ljudska pravica” zatem navaja, “da je
to hujskanje zavedlo reakcionarje, da
so v sprevodu s konjeniki kmečke mla¬
dine in s kolesarji spremili škofa v Ptuj,
na čelu sprevoda pa nosili slovensko za¬
stavo brez zvezde. Ob slovesu se je v
Ptuju škof lepo zahvalil za sprevod in
za poslovilni govor, ki ga je imel za¬
stavonoša oskrunjene (torej prava slov.
zastava brez krvavo rdečega zvezdna¬
tega madeža je pri komunistih oskru¬
njena zastava) Franc Brumen ter zbra¬
ne blagoslovil.” “List dodaja: “Kot nek¬
daj pri Rožmanu.” Komunisti so seveda
s svojo OZNo začeli takoj preizkavo in
“Ljudska pravica” zmagoslavno ozna¬
nja, da “so našli pri treh udeležencih
ptujskih dogodkov samokrese, celo eno
puško in še eno — zopet velik zločin —
zastavo brez zvezde”, ter pravi dalje:
“Ko je bil škof na birmanskem potova¬
nju, je župnik Veselič iz Markovcev po¬
noči organiziral nekakšne vaške straže,
ki so nadzirale prebivalstvo po vaseh.”
Svoj napad na škofa dr. Držečnika
“Ljudska pravica” zaključuje s pozivom
komunističnim oblastem, da bo treba
“proti obnavljanju belogardizma ostro
nastopiti”.

Komunistična tajna policija poziva ni
preslišala ter je šla takoj na delo za
“očuvanje pridobitev narodnoosvobodil¬
nega boja” in je mariborskega škofa dr.
Maksimiljana Držečnika kaznovala s
hišnim zaporom in z odvzemom osebne
legitimacije, brez katere človek v deželi
“ljudske oblasti” ne more nikamor.

Tajna policija je tako nastopila proti
škofu dr. Držečniku ker mu očita, da je
on vodil sprevod, v katerem so nosili tu¬
di slovensko zastavo brez zvezde, ter da
je izjavil, da je Cerkev preživela že mno¬
go revolucij in bo tudi sedanjo titovsko;
to slednje je tajna policija hotela okre¬
piti tako, da je raztrosila med ljudi
vest, češ, da so našli v vaseh, kjer se je
mudil škof na obisku, precej orožja.

Vse kaže, da pripravlja komunistična
OZNA proti škofu dr. Držečniku velik
proces, v katerem ga bo obsodila in
spravila v zapor. Tako se Titov komu¬
nizem kaže zopet v svoji pravi brezbož¬
ni luči, in preganja vse kar nasprotuje
njegovemu zločinskemu nauku, pred¬
vsem pa Cerkev in njene predstavnike
ter verno ljudstvo.

V ljubljanski stolnici je bilo v nedeljo,
dne 1. julija 8 novih maš. Sedem novo-
mašnikov je darovalo svojo prvo daritev
Bogu dopoldne, osmi jo je pa opravil ob
sedmih zvečer.

V Kranju je bil 24. junija namizno¬
teniški turnir med domačim Železničar¬
jem in celovškim “Unionom”. Zmagali
so Kranjčani z rezultatom 5:3. . Med
kranjskimi igralci je bil najboljši Hlebš.
Korošci so Kranjčane povabili na po¬
vratni dvoboj pri mednarodnem namiz¬
noteniškem turnirju ob Vrbskem jezeru.

PISMO PREBEŽNIKA
O RAZMERAH DOMA

Od prijatelja lista v Evropi smo do¬
bili zanimive podatke o sedanjih razme¬
rah doma. Podatki so verodostojni, ker
jih je dal na razpolago eden od prebež-
nikov v zadnjem času.

Takole piše: “Morda ne veste, da ima¬
mo pri nas tudi odbornike v krajevnih
ljudskih odborih, ki so v njih proti
svoji volji. V enem takem odboru je tu¬
di bil tak prisiljeni odbornik. Ker so
bile dajatve živine in ostalih pridelkov
državi na dnevnem redu in izredno viso¬
ke, se je možakar ojunačil in je na seji
krajevnega odbora zarohnel in opozarjal
ostale odbornike na posledice, ki bodo
nastale na deželi pri nadaljevanju ta¬
kega ropanja. Za ta zagovor kmetov je

možakar dobil 7 mesecev zapora.. Na
priziv mu je višje sodišče v Ljubljani
zaporno kazen znižalo na 5 mesecev
“poboljševalnega dela’’. Po novi uredbi
je sedaj v Titovini mogoče zapor odslu¬
žiti tudi z delom in sicer štejejo 3 dni
zapora za en dan dela. Tako je tudi o¬

menjeni mož odslužil svojo kazen z de¬
lom v 50 dneh.

Na delo so ga poslali na Brdo pri
Kranju v bivši dvorec kneza Pavla, v
katerem se sedaj večkrat mudi Tito.
■Vsi ti zaporniki so bili na Brdu zapo¬
sleni pri graditvi kopalnega bazena za
proletarskega voditelja Tita. Delati so
morali tudi do 10 ur na dan in ob zelo
slabi hrani. Dobro je bilo vsaj to, da
so kaznjenci lahko dobivali pakete. Hu¬
do je pa bilo za tiste, ki niso imeli ni¬
kogar, da bi se ga spomnil s kakim pri¬
boljškom. Ti so bili večkrat tako lač¬
ni, da so jedli surovo repo in ostanke
od sončnic. Ostali sotrpini na te reveže
ob prejemu paketov seveda niso poza¬
bili in so med nje razdelili vse, kar so
dobili. Čo so pa koga dobili, da je sti¬
kal za repo ali čem drugim, je bil še
bolj kaznovan. Enega kaznjenca so n.
pr. kaznovali tudi radi tega, ker je šel
po svoj košček kruha. Za kazen je mo¬
ral do polnoči ribati hodnike in druge
prostore. Disciplina je strožja in hujša
kot pri vojakih.

Letina dobro kaže. Draginja je ne¬
znosna. Ena obleka stane skoro en par
volov. Po zaporih je še vedno veliko
ljudi. Posebno iz obmejnih krajev. Eni
radi tega, ker skušajo zbežati, drugi, ker
prebežnikom pomagajo, tretji pa radi
tihotapstva. V neki vasi je zaprtih kar
12 in od ene hiše kar 4 osebe. Komuni¬
sti pač znajo dobiti poceni delavno moč.
Če jih potrebujejo zapro pač toliko svo¬
jih političnih nasprotnikov. Podjetja jih
sicer plačajo, denar pa spravijo komu¬
nisti v svojo drž. blagajno. Pri tem pa
ljudem še stalno govore, da žive v svo¬
bodi.

Doma se gredo tudi “vojake”. Pred
kratkim so poklicali na orožne vaje let¬
nik 1904. Mesto pušk so jim dali krampe'
in lopate. Ko so protestirali, so jih za
kazen poslali v Makedonijo za tri me¬
sece. Drugod so pa vpoklicancem dali
lesene puške, mesto pravih. Drugače so
pa vsi silno za “mir”, čeravno zahteva¬
jo vojaški obvezniki puške mesto lopat
in krampov, ker so pač “hrabra vojska
maršala Tita”.

Umrli so: V Ljubljani: Mirko Richter,
Rozika Poženel, Marija Zupet, Martin
Kraljič, ing. Jožko Levičnik, Franc Jen¬
ko, Josipina Weibl, roj. Wemik, Apolo¬
nija Lavrič, roj. Kure, Nežika Bukovec
in Luka Armenc v Domžalah, Franc
Kutin v Mariboru, Franjo Sovine v
Mariboru, Jože Elikan v Rudniku, Mak¬
similjan Petrič v Novem mestu, Ivan
Mak v Šmartnem pri Litiji, Marija Ber¬
gant, roj. Kalan v Stari Loki, Vikica
Stante v Brežicah, Janezek Bokavšek v
Štepanji vasi, Leopoldina Judež, roj. 0-
rehek na Ježici, Janez Lončar v Prevo¬
jah, Frančiška Maznik, roj. Zalokar v
Domžalah, Stane Budal v Devici Mari¬
ji v Polju, Frančiška Likovič v Sneber-
jah, Janez Kastelic v Št. Vidu pri Stični,
Anton Strnad v Oplotnici, Milan Bizovi¬
čar v Stražišču, dr. Jože Picej v Slovenj
gradcu in Ivo Debevc iz Borovnice.

Slovenci v

MSuem&s Aires

JUTRO BREZ SONCA
je knjiga, ki jo je spisal slovenski pisa¬
telj IVAN JONTEZ v Severni Ameriki.
Izdala jo je založba Triglav. Knjiga ob¬
sega 273 strani z naslednjimi poglavji:
Strela iz jasnega; Hiša v Rožni dolini;
Črtomir in Bogomila; Obiskovalka iz A-
merike; Sestanek v Trstu; Stari zarot¬
niki na delu; Prva bomba poči; Pajek
začne presti mrežo; Tipanje v temi; In¬
špektorjeva tajnica; V pasti in “Pravi¬
ca ljudskih sodišč”. V Severni Ameriki
je knjiga dosegla velik uspeh, v Argen¬
tini je pa rade visoke cene v dolarjih
ni bilo mogoče naročiti. Upravi “Svo¬
bodne Slovenije” se je sedaj posrečilo,
da je dobila nekaj izvodov tega zanimi¬
vega dela po znižani ceni in jih ima se¬
daj na razpolago po ceni 30 Pesov.
Knjigo lahko kupite osebno ali v upravi
Svobodne Slovenije ali v pisarni Dru¬
štva Slovencev na Victor Martinez 50
ali pa pri g. Pavletu Homanu. Pri na¬
ročilu po pošti je treba še priložiti dva
Pesosa za priporočeno poštnino in osta¬
le stroške.

Polovica leta 1951. je že minila. Ali
si tudi poravnal vsaj polletno naročnino
svojega lista “SVOBODNE SLOVENI¬
JE”? če še ne, stori to danes!

OSEBNE NOVICE

t Cecilija Kolenc. Iz Gor. Ponikev pri
Trebnjem je prišlo žalostno sporočilo, da
je tam dne 28. junija preminula ga Ce¬
cilija Kolenc, roj. Radelj. Pok. so po¬
ložili k večnemu počitku na domačem
farnem pokopališču. Doma žalujejo za-
"njo sin Franjo, sestre Cilka, Vida, Bo¬
ža in Pepca ter brat Jože. V Argentini
njen sin Lojze, v USA pa brata Ludvik
in Franc. N. p. v m. Preostalim naše
sožalje.

t Franja Premrov, roj Lah. V bolniš¬
nici na Jesenicah je 26. maja t. 1. pre¬
nehalo biti dobro srce ge Franje Pre¬
mrov, roj. Lah. Drago pokojnico so pre¬
peljali v Ljubljano na Žale, od tam pa
domov v Martinjak, kjer so jo ob veliki
udeležbi domačinov položili k večnemu
počitku v družinski grobnici. Za pleme¬
nito pokojnico žaluje doma več sorodni-

V Goricu je praznoval 25. letnico ma-
šništva g. Janez Eržen, ravnatelj slo¬
venskega Alojzijevišča.

Goriški nadškof Mgsr. Karel Margo-
tti je nevarno zbolel.

Pri pokrajinskih volitvah so Slovenci
dobili v Gorici dva poslanca; izvoljena
sta bila nadalje še dva slov. kominfor-
mista. Eden od teh, Toroš, je kot naj¬
starejši poslanec vodil prvo sejo ter jo
je začal na goriškem gradu v slovenšči¬
ni, kar je povzročilo velik vrišč med
Italijani. Grad se seveda ni podrl. Ko¬
munistični frontaši so izgubili v mestu
eno tretjino glasov.

Argentini

kov, tu med nami v Argentini njen vnuk
g. Dano Šerko, v Paraguayu pa njena
hčerka gospa Daniela šerko in njen
vnuk g. ing. France šerko, katerim ob
izgubi drage mame odnosno stare mame
izrekamo globoko sožalje.

Duhovniška sprememba. Rev. Anton
Žagar, ki je doslej služboval v Tucuma-
nu, je nalneščen za hišnega duhovnika v
Convento de la Hermanas Azules v In-
genio Concepcion, prov. Tucuman.

Mendozez

Zima. Čeprav so Kordiljere dobro za¬
snežene, je Mendoza s svojo suho klimo
od gora dobro zavarovana pred hudim
mrazom. Veliko snega v hribih je blago¬
slov za deželo, ker se poleti sneg taja in
dovaja vodo za zalivanje vinogradov in
sadovnjakov, če pa ni snega, je poleti
hudo in slaba letina. Suh zrak nam suši
grla, ki jih skušamo odmakati z mendoš-
kim vinom, ki pa včasih bolj jezik od-
moči, kot grlo. Doslej je najhujši mraz
zlezel komaj 3 stopinje pod ničlo, čez
dan pa greje vroče sonce. Hitro menja¬
vanje temperature je najbrž krivo mno¬
gih prehladov in obolenj. Prehlajeni smo
vsi navzkriž.

Družina Hvalica se je iz vinogradov
preselila bližje mesta v Plumerillo, kjer
so si kupili hišico zraven zgodovinske-
-ga prostora, od koder je argentinski o-
svoboditelj general San Martin s svojo
vojsko odkorakal preko Andov v Čile.

Društvo Slovencev pripravlja za 19.
avgust Baragovo akademijo. Istega dne
bo slovenska skupnost počastila srebrni
redovniški jubilej č. matere prednice pri
frančiškanih, kjer imamo slovensko služ¬
bo božjo. J. M.

Sšariloehe

SPORED SMUČARSKIH TEKEM
ARGENTINSKE SMUČARSKE ZVEZE

Dne 12. avgusta: smučarski tek; 15.
avg.: Orjaški slalom-veterani, novinci in
naraščajniki; 17. avg.: Slalom; 18. avg.:
Smuk in 19. avgusta: Skoki in razdeli¬
tev daril.

Tekme Cluba Andino Bariloche bodo
prve dni avgusta, smuški tek pa verjet¬
no 29. julija.

Od slovenskih tekmovalcev bodo pred¬
vidoma nastopili Janez Flere in Andrej
Kukoviča v smuškem teku in Dinko Ber¬
toncelj v alpskih disciplinah.

Zima je za sedaj s snegom jako sko¬
pa, vreme je toplo in deževno, tako, da
leži dovolj snega za smučanje samo na
vrhu Catedrala.

Hosario

Za Slovencev v Rosario bo zopet slo¬
venska maša v nedeljo 29. julija ob de¬
setih v kapeli slovenskih šolskih sester.
Imel jo bo g. žpk. Anton Orehar iz Bue¬
nos Airesa, ki se bo tega dne mudil med
nami na obisku.

J. A.

POGREBCI

Ne vlada veselje na pogrebih, tam so .
doma žalost, tišina in zamišljenost. So
pogrebci, ki so res žalostni, pa skušajo
obvladati svoja čustva, da ne bi kazili
tišine; so pogrebci, ki gredo za pogre- .
bom zgolj iz družabne obveze in hlinijo
žalost, kolikor se jim to zdi potrebno; j
So pa zopet pogrebci, ki se zamislijo ob
pokojnikovi usodi ter o svojih odnosih
do njega in nje. Tu pa tam se še kdo j
spozabi in moli za pokojnikovo dušo. j
Tudi na pogrebu jugoslovanskega dr¬
žavnega kapitalizma vlada isto razpolo¬
ženje.

Komunisti so žalostni

Komunistični vrhovi so žalostni. Da¬
jejo pogum sebi in drugim, pa so istočas¬
no v velikih skrbeh. Kidrič toži: “No¬
vi proces... sprovajamo v posebnih o- j
bolnostih: ob zaostalih proizvajalnih :

prilikah, ob nezaslišanem pritisku :
vzhodnega imperijalizma in v splošni
svetovni vojni psihozi.” — “Preveč ži- j
vimo in delamo po formulah. Treba je
krepiti socijalistično zavest, ki naj na- ;
domesti administrativni pritisk.” — !
“Društvo ekonomistov mora posvetiti
veliko pozornost razvoju kapitalistične !
ekonomike' 1 . Kardelja skrbi “pereče j
vprašanje ideološkega razvoja socijali- !
stičnega gibanja”. Marinko pa zdihuje I
nad slabim gospodarstvom zadnjih pe¬
tih let, nad “pomanjkljivo materijalno
stimulativno podlago,” nad prevelikim
številom političnih profesijonalcev in o
njihovem “pomanjkljivem političnem
delu,’’ nad “enoličnostjo družabnega

življenja na vasi” itd. Pravi, da se je
bati, da bodo "množice po centrih in
mestih, navajene na dosedanjo prakso,
težko pogrešale upravne posege v pod¬
robnosti življenja.” — “Težava pa bo
tudi v samostojnem razvijanju ustvar¬
jalne inicijative v novem gospodarstvu”.
Kardelj pa celo trdi, da je treba “iti k
socijalizmu, v katerem se bo ohranilo
in dalje razvijalo vse, kar je svobod¬
njaškega bilo podedovano od preteklo¬
sti.” Kje so sedaj tisti časi, ko je ta
družba pred nedobrimi 5 leti divje po¬
dirala vse, kar je bilo še ostalo od pre¬
teklosti! Sedaj vidijo, da bodo morali vse
to obnavljati v potu svojega obraza.

Žalostni so tudi “močnejši vodilni
ljudje”, kakor imenujejo komunisti svo¬
je izbrane pristaše. So popolnoma zbe¬
gani; vsak dan dobivajo nova navodila
in čim več jih je, tem manj so jim ra¬
zumljiva. Prosijo za tolmačenja, pa v
njih ne dobijo tolažbe. Stikajo glave
skupaj, pa tudi to ne zmanjšuje njiho¬
ve zaskrbljenosti. Sedaj pa jih čaka še
ta nesreča, da jih bodo “decentralizira¬
li”, kot pravi Marinko, in poslali na
deželo v podporo lokalnim političnim
vodstvom. Le koga naj podpirajo, ko so
pa sami potrebni razsvetljenja od zgo¬
raj.

Še najbolj se pa smilijo človeku osta¬
li pristaši režima. Pravijo, da jih ni nad
5%, pa so vendar veliki revčki. Z žalost¬
jo v srcu se spominjajo preteklih dni, ko
jim ni bilo treba delati nič drugega kot
hvaliti Tita, navduševati se za petletko,
častiti Moskvo in — ničesar ne misliti.

Sedaj pa se jim zdi, kakor da so v več¬
ni ljubljanski megli. Misliti, govoriti in
delati morajo po novem, tako jim zapo¬
veduje glas iz megle, pa tega ne zna¬
jo in ne razumejo. S slabo prikrito ma¬
lodušnostjo ali z lažnjivim optimizmom,
kakor hočete, se podajajo na nova pota
“poglobljene socijalistične demokraci¬
je.” V vse to pa se vpleta vprašanje,
kako bodo živeli. Do sedaj jih je drža¬
va redila na račun njihove pripadnosti
režimu in njihovih zaslug v narodno o-
svobodilnem gibanju; sedaj pa jim gro¬
zi nevarnost, da bodo morali prijeti za
tako delo, ki odgovarja njihovi sposob¬
nosti, in to delo praviloma ne bo niti
lahko niti dobro plačano. Odmiranje dr¬
žave bo namreč njihove vrste najbolj
prizadelo.

Kaj mislijo kmetje?

Kmetje gledajo na vse te spremembe
s prirojeno jim nezaupljivostjo. Dobro
se jim zdi, da so jim zmanjšane dajatve,
da je ponehal pritisk, da naj vstopajo v
kolhoze — počasi so že začeli izstopati
iz njih —, bojijo se pa dveh stvari’ da
je yse to igra, ki bo trajala le nekaj ča¬
sa, potem pa se vrne vse na staro; da
bodo pa na drugi strani davki močno
zvišani, ker bo država izgubila vse dob-
] ote prisilnega odkupa in bo zato mo¬
rala povišati druge davke, ker ne bo
mogla dopustiti, da spravlja v nevar¬
nost še primanjkljaj v državnem prora¬
čunu.

In obrtniki?

Oprezni in nezaupljivi so tudi obrtni¬
ki in trgovci. Ne verjamejo, da bodo
mogli uživati dolgo časa svobodo v svo¬

jih podjetjih; zato jih bodo vodili tako,
da bodo mogli rešiti vsaj nekaj od svo¬
jega zaslužka, kadar jim bodo komuni¬
sti hoteli zopet uničiti svobodno udej¬
stvovanje. V zadnjih 5 letih so se nauči¬
li, kako se je treba umikati "upravnim
posegom države” v njihovo delo, teh
naukov ne bodo nikoli pozabili. Ta opre¬
znost in nezaupljivost bosta seveda, ve¬
lika ovira njihovi podjetnosti in zato ni
mogoče računati s posebnim razmahom
teh dveh stanov.

Delavci negotovi

Tudi delavski razred si ni na jasnem,
kaj ga pravzaprav čaka. Rad bi imel
boljše plače, več stanovanj, več blaga
in nizke cene. Ali pa mu bodo vse re¬
forme to tudi prinesle? Da mu samo
vpeljava delavskih svetov in delavskih
odborov vseh teh upov ne bo izpolnila,
to dobro ve, pa naj imajo delavski odbo- I
ri še tako kompetenco in še tako avtori¬
teto. Njihova podjetja bodo podvržena
zakonu svobodne konkurence, ali “zako¬
nu vrednosti,” kakor jih sedaj komu¬
nisti razlagajo. Ali pa bodo podjetja
zmožna take konkurence? Njihovi ob¬
ratni odbori nimajo še nobene skuš¬
nje v takem gospodarjenju, njihovi di¬
rektorji po navadi tudi ne. Če jo zavo¬
zijo,, ali naj potem taka falirana pod¬
jetja prevzame zopet država? Ali se ne
bodo morda upravni odbori in sveti ho¬
teli šele učiti gospodarstva na račun
njihovih mezd? Dokler bo blaga malo,
denarja pri ljudeh pa precej, se ta vpra¬
šanja še ne bodo pojavila. Ko pa mine
ta doba in bo treba letati za kupcem, bo
pa pesem druga: delavci bodo čez noč
začutili, da podjetja niso samo zlata ja¬

ma, ki iz nje skušaš izvleči, kar se le da,
ampak organizirana delovna skupnost,
ki včasih zahteva od tistih, ki od nje
živijo, tudi težke žrtve. Na žrtve bi bili
že pripravljeni, če bi verjeli v sposob¬
nost odborov in direktorjev. Ali bodo
verjeli ali ne, to vprašanje bo odločilo
usodo nove socijalistične demokracije
na delavskem sektorju. Delavci tega
trenutno še ne vidijo jasno, zdi se jim
pa, da bi se kaj takega ali sličnega u-
tegnilo zgoditi; jezi jih pa, da se o vseh
'teh skrbeh ne morejo med seboj od¬
krito porazgovoriti, zato pa s prisilje¬
no navdušenostjo pozdravljajo novo ko¬
munistično gospodarsko politiko.

“Delavna inteligenca”

S klavrnimi občutki gre pa za pogre¬
bom “delavna” inteligenca. Od prve
svetovne vojske naprej je neprenehoma
rastlo število tistih inteligentov, ki so
videli v proletarstvu svoj ideal, ki ga je
treba propagirati in doseči. Dosegli so
ga, postali so proletarci v vsakem ozi¬
ru. In kako malo idealno je sedaj njiho¬
vo resnično stanje? Materijelno so iz¬
črpani in obubožani, duševno ubiti in za¬
sužnjeni; niso niti koristni bedaki več,
ampak politična in kulturna priprega
komunistom, ki jo pa zmeraj manj rabi¬
jo. Dosedaj so bili v manifestih in pro¬
gramih KPJ vsaj na tretjem mestu za
delavci in kmeti, sedaj jih pa KPJ sploh
ne omenja več. Od časa do časa poteg¬
nejo seveda komunisti posamezne vrho¬
ve inteligence na svetlo, da jim služijo
za propagando, to pa je tudi vse. Od¬
služili so, pozabljeni so, osamljeni so
in — drug za drugim spregleda. Pa
kaj, ko jim je hrbtenica zlomljena!

(Nadaljevanje na 4. strani)

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Altfes, 19. VH. 1951

SLOVENCI P O SVETU

USA

Vse tiste naročnike Svobodne
Slovenije v USA, ki nam še niso
'plačali naročnine za leto 1950. in
1951., prav lepo prosimo, da jo
čimprej nakažejo na upravo AME¬
RIŠKE DOMOVINE, 6117 ST.
CLAIR AVE, CLEVELAND 3,
OHIO z navedbo, da je to naroč¬
nina za Svobodno Slovenijo. Na¬
ročnina Svobodne Slovenije za
USA je bila za leto 1950.: za po¬
šiljanje z navadno pošto celo leto
6 dolarjev, za pošiljanje z avij o li¬
sko poš<to pa 8 dolarjev. E na,ha
naročnina je tudi za letos.

Prosimo Vas, da se naši prošnji
odzovete in naročnino čim prej na¬
kažete na omenjeni naslov.

Umrli so: Frančiška Ulčar, roj. Pav¬
čič. Pok. je bila rojena v Grosupljem ter
je prišla v USA pred 38. leti.-Mož ji je
umrl leta 1946. V USA zapušča več
hčera ter 16 vnukov in enega pravnu¬
ka ter sestro. Ana Mačerol, roj. Mervar.
Pok. je bolehala dalj časa in je umrla
stara 73 let. Doma je bila iz Dišeče vasi
v šmihelski fari, odkoder se je izselila
v USA pred 52 leti. Rajnica zapušča v
USA sina, več hčera, 21 vnukov, 11
pravnukov, brata Franka Mervarja in
sestro Mary Globokar. Mihael Smej,,
star 75 let, doma iz Odriancev na Pri¬
morskem, od koder je prišel v USA le¬
ta 1905. V USA zapušča ženo, dva si¬
nova in hčer, doma pa brata. Martin
Lindič, star 64 let, rojen v vasi Mlada
vina v šmarješki fari. V USA je prišel
pred 39 leti. V USA žalujejo za njim
žena, dva brata in več sorodnikov, do¬
ma pa tudi en brat. Jože Željko, star
62 let, roj. v Nerinu pri Št. Petru na
Krasu. V USA se je naselil pred 38 leti
ter zapušča ženo, 3 sinove, enega vnuka
ter 3 brate. Anton Marolt, star 35 let,
rojen v Clevelandu. Pok. zapušča v
USA ženo Albino, roj. Vidmar, otroka
Lindo in Rudolfa ter 5 bratov. Louis
Sikovšek, star 67 let, doma iz vasi Za-
dovinek v leskovški fari pri Krškem. V
USA je živel 45 let ter je stanoval v

Pittsburghu. Anton Jančar, star 78 let.
Zapušča nečaka in 2 nečakinji. Pok. je
bil rojen v Dobrepolju na Dol. in je pri¬
šel v USA pred 55. leti. Marija Crček,
roj. Kužnik, stara 62 let. Pok. zapušča
v USA moža ter sestro. Doma je bila iz
Dobrnič na Dol. Frank Bartol, star 66.
let, rojen v vasi Travnik v župniji Loški
potok. V USA je prišel pred 42 leti ter
zapušča ženo, 2 hčeri, 4 vnukinje in 2
sestri. Na Koreji je pa padel RFC Ru¬
dolf Pugelj, star 17 let. V Clevelandu
žalujejo za njim oče Louis, doma iz Mir¬
ne peči pri Novem mestu, mati Katari¬
na, roj. Mom iz vasi Sentovič pri Slov.
Bistrici, 3 bratje in 4 sestre. Brata Ge¬
orge in Frank sta tudi pri vojakih. Nje¬
govo truplo so prepeljali iz Koreje v
Cleveland in ga pokopali na vojaškem
delu Kalvarijskega pokopališča.

Manadm

Vse naročnike Svobodne Slove¬
nije v Kanadi, ki še niso plačali
naročnine za Svobodng Slovenijo
za leto 1950. in za letošnje leto,
prav lepo prosimo, da to čimprej
store. Naročnino pošljite kar na
naslov gdč. ANICE DOLENČE¬
VE. ONTARIO HOSPITAL, 1007
LAKESHORE RD, NEV/ TO¬
RONTO, ONT. Za lani je bila na-
■ročnina Svobodne Slovenije za
Kanado za pošiljanje z navadno
pošto 7 kanadskih dolarjev, za po¬
šiljanje z avijonsko pošto pa 9 do¬
larjev ter je ostala nespremenje¬
na tudi za letos.

Rev. Mirko Rener diplomiral

Med slovenskimi novimi naseljenci v
Kanadi živi in se tudi živahno udejstvu¬
je kot glasbenik in pevovodja naš goriš-
ki rojak Rev. Mirko Rener. Med tukaj¬
šnjo javnostjo se je že močno uveljavil
kot pevovodja znanega akad. zbora. O
njegovem tedanjem uspehu ste že poro¬
čali. Danes Vam pa lahko sporočimo no¬
vo veselo novico, da je Rev. Mirko Re¬
ner dne 12. junija t. 1. diplomiral na od-
deljku za orgije na “Associate of the
Royal Conservatory of Toronto” in sicer

Zel® ugodno z ® Slovence!

-SUDEXPORT-TRST-

pošilja v domovino vse vrste živil in dišav. Pošiljke prihajalo v času 20—25
dni in so zavarovane. Vsako škodo povrnemo. Naročnik lahko pakete sestav¬
lja po svoji volji tako glede teže, kakor tudi blaga in to po cenah v argent.
Pesosih za 1 kg netto: kava 30, sladkor 6.60, riž 5,30, čaj Ceylon 54.75, po¬
per 112,75, testenine 6, moka 3.75, čokolada 29.50, mast na drobno 16, po¬
soda masti 17 kg 232 (1 kg 13.50), olivno olje 24.30, mleko v prahu 26.50,
norveški slanik 22.10, konserva paradižnika 10, zavitek marmelade 5.10,
rdeči fižol 4.40, sir-trioglati kosi 4.40 (zavitek), bomboni (karamele) 22.10,
čajno maslo, zavitek 1 kg 39.78, fini prepečenci v zavitkih po 3 kg $ 53,
limone 8.75. Ženske Nylon nogavice, ameriški izdelek od $ 44—88.

Poštnina: do 5 kg $ 20, do 10 kg $ 25, do 15 kg $ 30, do 20 kg § 35, do
30 kg $ 45, za vsak kg več od 30 kg po 1 Peso več.

Posebna ponuda: 45 kg bele am. moke v vreči $ 199, 63,5 kg iste moke
v dvojni vreči pa $ 260.— in to z vsemi stroški.

SUDEXPORT pošilja še pakete v Nemčijo, Avstrijo, Madžarsko, čeho-
slovaško, Romunijo in Bolgarijo.

Naročila in navodila: OTON FRESL, Aizpurua 3184, Villa Urquiza, Bs.
Aires, Telefon 51-3466 in v ulici Paraguay 2655/1. D. (višina Cordobe 2700)
Stranke sprejemamo ves dan, lahko pridete tudi ob nedeljah in praznikih.

Pakete lahko naročate tudi iz notranjosti Argentine. V tem primeru je
treba denar poslati po giro postal.

“with honours”, to je po naše “z odlič¬
nim uspehom”.

Rojaku za doseženo diplomo iskreno
čestitamo ter mu želimo veliko uspehov
pri njegovem bodočem umetnostnem u-
stvarjanju na glasbenem področju!

Avstrija

Koncert ljubljanskega A P Z v Celovcu

V dvorani Delavske zbornice v Celov¬
cu je bil 17. junija t. 1. koncert ljb. APZ.
Koncert je bil v počastitev spomina pok.
Franceta Marolta ter so na njem peli
tudi nekdanji njegovi učenci. -V njegov
spomin so pevci najprej zapeli Foerster-
jevo “Umrl je mož” tej so sledile pesmi
v priredbi pok. Marolta iz Koroške, Go¬
riške, Bele krajine, štajerske in Kranj¬
ske. Na sporedu je bilo 16 pesmi. Občin¬
stvu so najbolj ugajale “Pojdem v Ru¬
te”, “Kangalilejska ohcet”, “Kaj bi jaz
tebi dav”. V zboru je v vsem nastopilo
nad sto pevcev. Koncert je na vse zapu¬
stil najlepši vtis ter je občinstvu nudil
res umetniški užitek.

V Celovcu je bila meseca junija raz¬
stava furlanske upodabljajoče umetno¬
sti.

. šentlenarski pevski zbor se na Ko¬
roškem tudi živahno udejstvuje. Dne 17.
junija je priredil koncert v Zmotičah,
dne 1. julija pa v Ločah. Na sporedu
‘obeh so bili koroške narodne pesmi.

Tudi slovenska mladina na Koroškem
v svoji delavnosti ne zaostaja za šentle-
narskim pevskim zborom. Tako je mla¬
dina v Pliberku dne 24. junija uprizo¬
rila “Slehernika”, v Šmarjeti v Rožu so
imeli istega dne prireditev prvoobhajan-
ci. Ob tej priliki je tamošnja mladina
ponovila igro “Triglavska roža”. V Go-
renčah so pa tudi istega dne postavili
na oder 2 veseloigri “Trije tički” in “La-
žizdravnik”.

Slovenska Koroška ima letos 3 novo-
mašnike in sicer Mirka Brumnika, Ja¬
neza Dragašnika in Jožefa škofa.

V Beljak je iz Titove Jugoslavije pri¬
spelo 120 otrok volksdeutscherjev, ki ži¬
ve že več let v Avstriji in Nemčiji.

V celovškem radiu so dijaki klasične
gimnazije priredili 5. julija Prešernovo
oddajo.

Nenadoma nas je 28. junija t. 1. zapustila v Gornjih Ponikvah pri Treb¬
njem naša ljuba mama, stara mama, sestra, teta, tašča, gospa

Cecilija ELotemc, roj. Biadelj

Za pokojnico žalujejo doma sin Franjo, sestre Cilka, Vida, Boža, Pepca
in brat Jožef. V Argentini sin Lojze, brata Ludvik in Franc pa v Severni
Ameriki ter ostalo sorodstvo.

Buenos Aires - Gor. Ponikve - Mirna - Ljubljana - Beograd - Cleveland.

nam bilo brez tvojih paketov zelo hudo.
Pri nas je stiska za hrano in se mora¬
mo zelo potruditi, če hočemo kaj dobiti.
Tako n. pr. nekateri ljudje že zvečer in
potem vso noč do jutra čakajo pred me¬
snicami, da dobe košček mesa. Takih
makaronov n. pr. kot si nam jih Ti po¬
slal, ne bi mogli dobiti nikjer in si jih
ne bi mogli prislužiti ne z delom, ne
s čakanjem in tudi ne z denarjem bi jih
ne mogli plačati, ker jih pač nikjer ni
mogoče dobiti. Sedaj smo približno že
dva do tri tedne brez krompirja...”

DRUŠTVENI OGLASNIK

V nedeljo, 22. julija t. 1. bo po sloven¬
ski maši v Lanusu, poleg cerkve sv. Jo¬
žefa, v cerkveni dvorani, prosvetno pre¬
davanje “O naši verski in narodni za¬
vesti”. Po predavanju razgovor o raznih
važnih vprašanjih. Vabljeni Slovenci in
Slovenke iz Lanusa in okolice.

Društvo Slovencev vse člane in člani¬
ce, ki so v zaostanku s članarino, vljud¬
no prosi, da jo čimpreje plačajo. Prav
tako so naprošeni, da plačajo tudi znova
3.— $ v posmrtninski sklad. Ta prispe¬
vek so dolžne plačati tudi tiste članice
in člani, ki so sicer plačevanja članarine

oproščeni. Vse člane, ki bodo te dni do¬
bili ali pa so dobili od Društva Slov.
opozorilo za plačilo zaostale članarine,
lepo prosimo, da se na to pismo odzo¬
vejo. Obenem odbor Društva opozarja
vse člane in članice, da mora po sedaj
veljavnih društvenih pravilih vsak član
imeti do konca septembra urejeno čla¬
narino, sicer prestane biti član Društva
Slovencev. Kdor iz tehtnih razlogov ne
bi mogel plačati zaostale članarine, naj
se zglasi v društveni pisarni in prosi za
oprostitev.

Pomagajte našim beguncem v Evropi!
Še jih ie veliko v taboriščih. Bolni so
mnogi in onemogli. Za emigracijo nima¬
jo zato nobenih izgledov. Podprite jih z
denarjem, s staro obleko, obutvijo in
perilom. Društvo Slovencev zanje spre¬
jema darove.

OBVESTILA

V nedeljo 12. avgusta bo vsakoletno
romanje “Družabne pravde”. Romali bo¬
mo k Naši Gospe v Pilar. Že danes vabi¬
mo člane in prijatelje “Družabne prav¬
de”, da si to nedeljo ohranijo prosto.
Nadaljnja navodila bomo objavili v pri¬
hodnjih tednih.

Odbor “Družabne pravde”

Kotiček domovine ti pričara

S 9  MAV A FOTOGRAFIJA SI.BVENIJE

Veliko izbiro lepih

pravih fotografij Slovenije

v obliki razglednic in povečanih slik ima zopet na razpolago

SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA"
Victor Martinez  39 — Buenos Aires

(Nadaljevanje s 3. strani)
Jugoslovanska vojska

Pri pogrebu ne manjka tudi JA. Njo
mučijo največje skrbi, vkljub položaju
in z njim zvezanimi ugodnostmi, ki jih
uživa. Premnoge stvari jo spominjajo
na stanje v predvojni armadi. Takrat so
bili prepiri in struje med častniki (be-
lorukci in cmorukci, Srbi in Hrvati,
itd.) sedaj prepirov ni, zato pa so pod¬
talne struje (kominforma, itd.). Takrat
so hoteli ustvarjati enotnost armade s
prestrogo disciplino, sedaj tudi; takrat
je bila vojska nedotakljiva v javnih de¬
batah, sedaj tudi; takrat je prihajalo
moštvo, iz nezadovoljnih narodnih pla¬
sti, sedaj tudi; takrat je bila vojska
slabo oborožena, sedaj tudi; takrat je
armadi škodovala prevelika kajmakča-
lanska slava, sedaj ji škoduje preveli¬
ka partizanska slava’ takrat je trpe¬
la pod preveliko zaverovanostjo v sebe,
sedaj tudi. To primerjanje ne obeta nič
dobrega. Pa vse to bi se še preneslo,
ako bi možnost nove vojske ne zahteva- j
la od JA, da misli na najslabše: na. po- j
laz v ravninskem delu Jugoslavije in na
umik v gore, kjer bi se razvili partizan¬
ski boji. Sliši se to še kar logično, to¬
da stvarnost bi bila grozna. Pri umi¬
kanju v gore bi se razbežal precejšen
del JA po domovih ali prešel k nasprot¬
niku, zato bi že poskrbeli kominformi-
stični oficirji, ki bi seveda potem pre¬
šli k sovražniku. Ta bi potem z njihovo

pomočjo organiziral svojo jugoslovan¬
sko vojsko z nasilnim novačenjem. V po¬
moč bi mu prišla pri tem proglasitev
samostojnosti ne samo. Macedonije
ampak tudi ostalih LR na jugoslovanski
zemlji. Razvila bi se strašna državljan¬
ska vojska, kot je Balkan sploh še ni
videl. Ali bi Tito v tej vojski zmagal?
Na podporo civilnega prebivalstva ne
bi mogel računati, kot je to lahko sto¬
ril zadnjič. Ga vsi predobro poznajo.
Izdatna zavezniška pomoč pa bi se mo¬
gla raztegati samo na obmorske kraje.
Nasprotnik pa bi bil vse nevarnejši od
zadnjič. Takrat so bili Nemci številčno
preslabi, Italijanom pa se ni ljubilo vo-
jevati, oba skupaj pa so jugoslovanski
narodi sovražili in s svojim sovraštvom
moralno podprli partizane; tudi oni, ki
so sicer drugače bili proti njim. In ta¬
ko bi Titu ostalo je še edino upanje na
zmago: da bodo namreč kominformisti
postopali z jugoslovanskimi narodi še
slabše kot so Nemci z Rusi. (Le v tem
slučaju bi njegovi partizani mogli zma¬
gati. Naj se pa zgodi tako ali pa ka¬
ko drugače, eno je gotovo: Jugoslavija
bi iz teh partizanskih bojev pidšla še
desetkrat bilj uničena kot je bila po zad¬
njih, pa naj zmaga kdorkoli. JA je to¬
rej lahko zaskrbljena; te zaskrbljenosti
ne morejo udušiti tudi največji manev¬
ri in najlepše parade. Ena tolažba ji pa
vendarle ostane: v Srbiji in Jugoslaviji
so generali in oficirji vodili in zmaga-

V tovarni na Javorniku so titovci po¬
stavili za ravnatelja podjetja električar¬
ja Viktorja Ropreta. Tovarna bo sedaj
pod tako strokovnim vodstvom prav go¬
tovo lahko izpolnjevala vse plane.

V Ljubljani so ustanovili Tehniški
muzej. Predsednik pripravljalnega odbo¬
ra za ustanovitev tega muzeja je bil
univ. prof. ing. Ciril Rekar.

Kamilice je v Ljubljani mogoče dobiti
samo na zdravniški recept. Ljudje za¬
bavljajo čez vse, oblastniki se pa izgo¬
varjajo na— sušo. Vsekakor čudno, ko
pa so v “reakcionarnih” časih kamilice
iz Slovenije izvažali v razne evropske
države in celo v Ameriko, pod komunisti
jih pa ni.

Komunistična propaganda stalno na¬
glasa, kako se doma splošno gospodar¬
sko stanje zboljšuje. Pred sabo pa ima¬
mo pismo, ki ga je prejel stari naselje¬
nec od svojega brata od doma. V njem
mu piše: “Moram Ti povedati, da bi

Imprenta “Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

li še pri vsaki revoluciji, v vsaki voj- j
skl pa — ne.

Stališče zahodnih zaveznikov

Tudi Titovi zapadni zavezniki so pri
pogrebu. To se spodobi. Mislijo bolj na
bodočnost kot na preteklost; pokopa¬
vanje države jim pride kar prav, saj na
ta način odmira država, kjer vlada dik¬
tatura, ne pa svobodna država. Motita
jih samo dve stvari: ne vedo zagotovo,
kam to vodi, kam to gre; niso pa tudi
prepričani, da bo Tito tudi še naprej
poslušal njihove nasvete, ali pa se jim
nekega lepega dne še celo izneveril. Na
račun tega pogreba so dosedaj dali nad
150 milijonov dolarjev, sedaj pa bo tre¬
ba dati še do 200 milijonov dolarjev let¬
no “za kritje primanjkljaja v plačilni
bilanci”. Izračunavanje takega pri-
manjklaja je pa zelo raztegljiva stvar
in bodo morali Titu gledati zelo na pr¬
ste, kako vodi svojo zunanjo trgovino,
t. j. soodločali bodo, kaj naj Jugoslavi¬
ja uvozi in kaj izvozi, da jih ne bo pre¬
več nabrisal. Ker pa je vsa važnejša ju¬
goslovanska industrija več ali manj na¬
vezana bodisi na uvoz, bodisi na izvoz,
bodo na ta način zapadni zavezniki Ju¬
goslavije dobili nadzor nad industrijo.
In to je tudi nekaj vredno, čeprav bodo
posojila na zunaj opisana kot pomoč
Jugoslaviji in kot plačilo Titu za nje¬
govo zavezništvo. Zneski, ki jih je Ti¬
to že dobil in ki jih še zahteva, so zanj j
res veliki, toda za USA ti zneski ne i

POMO« DRUŽINAM V SLOVENIJI

Oogala izbira paketov
z vsemi potreSmiml živili

to ostalimi Ikoristaaimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129 - I. nadstropje

BUENOS AIRES

"ČASA  BO  If U sirarna in

OLAZABAL 2336 - T. E. 76-9160

zlatarna

Ko se te dni obnavlja

TSiET^A OBLETNICA

obstoja nem tvrdke, izrekamo vsem našim cenj. strankam in pri¬
jateljem prisrčno in iskreno zahvalo za izkazano zaupanje in na¬
klonjenost.

Kakor doslej t  tako se bomo poslej še z večjo vnemo in skrb¬
nostjo potrudili, da bomo zadostili željam in pričakovanju naših
cenj. strank.

V dneh tega skromnega jubileja pa nudimo vsem našim
strankam poseben popust pri vseh nakupih, poleg že stalnih olaj¬
šav in ugodnosti.

BOYU — Božič - Jurčec

pomenijo veliko, saj jih vsa pomoč Ju¬
goslaviji ne stane dosedaj niti toliko
kot oprema ene njihove divizije. Zato
zavezniki pri tem pogrebu ne mislijo to¬
liko na denar, kot na to, kako bi Tita
čim bolj priklenili nase, njegova ideolo¬
ška akrobatika pa jim je samo v zaba¬
vo.

Kominforma

Pri pogrebu seveda ne manjka tudi
kominforme. Njo pa ta pogreb samo je¬
zi. Toliko se je njena propaganda bo¬
rila proti Titu in dosegla samo blama¬
žo zase in za Moskvo. Tri leta dela za
prazen nič, to je huda stvar. In poleg
tega vidi, da se nahaja v vedno večji
zagati. Ali naj napada Titovce ka r  na¬
prej po starih formulah brez upanja na
uspeh? Ali pa naj skuša na vse nači¬
ne pomagati pri “poglobitvi demokra¬
tičnega soeijalizma”, dokler cel ta raz¬
voj ne pride do absurda, do česar po
kominformistični veri mora priti, ker
Tito prizna samo dva evangelija (Mark-
sovega in Leninovega) ne pa še tudi
tretjega (Stalinovega). To bi bilo za
Moskvo tudi velikega praktičnega po¬
mena: čim bolj se bo rahljala diktatu¬
ra v Jugoslaviji, tem šibkejša bo voja¬
ška moč Jugoslavije vkljub vsej zapad¬
ni pomoči in tem bolj se bo lahko tam
udejstvovala kominforma.

In politična emigracija?

Čisto na repu pogrebnega sprevoda
je pa emigracija iz Jugoslavije. Naj-

[ brže ji gredo po glavi iste misli kot “de-
| lovni inteligenci”, saj sta si položaja
obeh precej podobna. Radi nesloge v
lastnih vrstah je bila vržena iz toka
zgodovinskih dogodkov, iz istega razlo¬
ga je proti svoji volji pomagala Titu do
zmage. V “Contemporary Review,” maj
1951, je napisal angleški poslanec M. P.
Priče tele besede, ki so tipično angleško
mnenje o Jugoslaviji: “Komunizem je
samo posledica neuspelih poizkusov, da
bi se na njegovem mestu ustvarilo kaj
boljšega... Na primer, kdo bi bil mogel
biti prepričan, da bi bil tisti del jugo¬
slovanskega odporniškega gibanja, ki
ga je vodil mladi kralj v zapadnih pre-
stolicah, general Mihajlovič pa na te¬
renu, prinesel mir in varnost Balkanu?”
Pa tudi po 1. 1945 se ni znašla. Edina
misel, ki je bila in je skupna, je prepri¬
čanje, da je komunistična diktatura ne¬
sreča za Jugoslavijo. Niso se pa razne
struje v emigraciji mogle nikoli dogo¬
voriti, kako naj skupno pomagajo svo¬
bodnim silam doma in na tujem v boju
proti komunizmu. In ravno tega so ta¬
ko narodi doma kot v svobodnem svetu
od njih najbolj pričakovali. In sedaj, ko
se je začela rahljati jugoslovanska dik¬
tatura, vidimo zopet samo posamezni¬
ke, ki se upirajo širjenju simpatij za
Titov “narodni komunizem’’. Ali nam
res ni usojeno ničesar drugega, kot da
uri +pm pogrebu samo zvonimo — z
▼evnikom? (Slovenija, Cleveland).