; • • Da je meni 'klikati s'°vensko sobo, ^a fni je razdeliti ženski strop, Po Umetnosti 'n Po narodni volji: naSi sobi Središde je kot. strop '*v'ra iz kota, na$e leto iz božicfa, naSe družine '* svete Družine, na^a misel žetega Duha — ,ako je hotel naš narod. /Oton Županfcii/ r£<>\ y & LETO- YEAR 43 AVGUST shptember 1994 pr. ,nt Post Approved PP 318852/0020 h misli THOUGHTS i SS ! 8 < Naslovna slika: Kurešček nad Igom postaja po obnovitvi cerkve vedno bolj obiskana Marijina božja pot. + + + PA sem se srečno vrnil in obljubljena dvojna številka MISLI je pred vami, da pridem počasi spet na tekoče. Sicer je bilo nekaj povpraševanj po telefonu in tudi pisem češ: imam plačano naročnino, pa ste mi ustavili MISLI. . . Očitno so nekateri prezrli moje pisanje na tem mestu zadnje izdaje pred odhodom, ko sem omenil dvojno številko za avgust in september. Drugače urednik res ne bi mogel imeti počitnic. Pa sem jih bil potreben. Pozdrave prinaSam od nadSkofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja ter ostalih slovenskih Škofov. Pa od oseb v vodstvu Republike Slovenije, ki so nas v teku zadnji let obiskali. Vsi imajo Avstralijo v lepih spominih. Iz ameriških Brezij, Lemonta, vas pozdravlja tudi p. Beno KorbiS, ki je s p. Klavdijem prvi zaoral ledino med avstralskimi Slovenci in z njim začel tudi naše MISLI. Nisem pa ga mogel pripraviti, da bi nas obiskal. Pravi, da je prestar in mu je vsako potovanje odveč. Na vseh Marijinih božjih poteh sem se spomnil vseh avstralskih Slovencev. Tudi v Kočevskem rogu in na Teharjah sem priporočal vas in ves slovenski narod, da bi vztrajali v veri in narodni zavesti: eno in drugo nam je danes bolj potrebno kot kdajkoli. In tega se premalo zavedamo doma in po svetu. A kaj naj rečem o razmerah v Sloveniji? Prava demokracija se razvija poČasi, ker jo zavirajo ostanki prejšnjega režima. Čas bo prinesel svoje - upajmo in zaupajmo! — Urednik in upravnik G KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE! Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti. UČIMO SE SLOVENSKO - I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem. UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America. SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) — A. L. Ceferin (ed.) — Cena 11 dolarjev. SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS - A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev. THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES - V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev. OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE —Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev. LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev. STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. - Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941 - 1945 v Sloveniji. Spisal Stane Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.) ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. - Obsežno delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (lil. del)je 28 dolarjev. POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje. TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o teharskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje. PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata — Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja - Cena 12 dolarjev. PRED VRATI PEKLA - Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v živo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev. JESENSKO LISTJE - Prva pesniška zbirka adelajdskega pesnika Ivana Burnika - Legiša. Ves dobic'ek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev. m i s li (THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 195 2 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., BARAGA HOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 - Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10.- dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and layout): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141 Di , f Leto % \'\ Ut 43 7 ^člove&Cie st .'•.*» -i 11 S in 9 AVG. in SEPT. 1994 Naj iz zla vojne vzklije cvet miru — Janez Pavel II. naj bi povedal v Sarajevu - stran 193 Boglonaj vsem — pesem - Tone Kuntner - stran 194 Dokler je vera, je upanje - Jožica Gerden - stran 195 Družinska slika - Črtica — A. Kos-Plestenjak — stran 196 Podoba slovenske jeseni pod Južnim križem — referat - Helena Leber— stran 198 Razgovor z dr. J. PuCnikom — Za koroiko "Nedeljo" Hanzi Tomažič!— stran 200 Moje junijsko romanje - Jože Koiorok — stran 202 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P.Tone— stran 203 Zahvala rojakomI - Tone Kuntner — stran 205 Izpod Triglava — stran 206 Deset zapovedi sre&ne družine - P. Miha Žužek - stran 208 SrediŠSe svete Druiine A delaide — P. Janez — stran 210 Moje celice - zapiski iz zaporov - Jožko Kragelj - stran 211 Naie nabirke - stran 211 Slovenska Cerkev pod umazano leio medijev — Iz "Božje besede" — stran 212 Središče svetega Rafaela,Sydney — P. Valerijan - stran 214 Studia Slovenica - stran 217 Z vseh vetrov — stran 218 KotiSek naših mladih—stran 220 Kriiem avstralske Slovenije — stran 221 Pa spet nekaj uvoženega iz Republike Slovenije - stran 224 NAJ IZ ZLA VOJNE VZKLIJE CVET NIRU S OČE NAŠ... Jaz, rimski škof, prvi papež Slovan, na kolenih pred Teboj vpijem: "Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod!" Vem, da se v tej prošnji pridružujejo mnogi. Ne samo tukaj, v Sarajevu, v Bosni in Hercegovini, marvč po vsej Evropi, pa tudi zunaj njenih meja. Sem prihajam, prinašajoč s seboj gotovost molitve, Id jo izgovarjajo srca in usta brez števila mojih bratov in sester. Minilo je že preveč časa, ko čakajo, da bi lahko molili na tem kraju ravno to "veliko molitev" Cerkve, božjega ljudstva. Preteklo je že toliko časa, odkar sem prvič povabil vse ljudi, naj sodelujejo pri tej molitvi. Kako se tukaj ne spominjati molitve, izrečene v Assisiju januarja lani? Potem one v Rimu, v baziliki sv. Petra, januarja letos? Molitev za mir je bila vodilna misel Cerkve, zlasti Apostolskega sedeža, od začetka tragičnih dogodkov na Balkanu, v državah nekdanje Jugoslavije... Pridi, Sveti Duh! Kličemo te iz Sarajeva, mesta, kjer so napetosti med različnimi kulturami in narodi. Tu je zagorel stenj, ki je na začetku stoletja povzročil prvo svetovno vojno, in kjer so se, na koncu drugega tisočletja zgrnile podobne napetosti. Tudi te lahko uničijo narode, katere je zgodovina poklicala k sodelovanju in ubranemu življenju. Človeška zgodovina, zgodovina narodov in narodnosti, je polna sovraštva in krivic. Kako je bila pomembna zgodovinska izjava poljskih škofov njihovim sobratom, nemškim škofom, na koncu drugega vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora: "Odpuščamo in prosimo, da nam tudi vi odpustite!" C e je lahko v tem delu Evrope prišlo do miru, kaže, da se je to Zgodilo ravno zaradi stališča, Id je jasno izraženo s temi besedami. Danes želimo moliti, da bi se ponovila podobna poteza:"...odpuščamo in prosimo odpuščanja" za naše brate na Balkanu. Brez takšnega stališča je težko priti do miru. Nizanja "krivic" in "kazni" ne bo nikdar konec, če se enkrat ne odpusti. Odpustiti res ne pomeni pozabiti. Če je spominjanje zakon Zgodovine, pa je odpuščanje božja, Kristusova moč, ki deluje v ljudeh in narodu... MARIJA je prva vstopila v to razsežnost in je vanjo vpeljala tudi svojega moza Jožefa. Postala sta prva vzora tiste lepe ljubezni, ki jo Cerkev ne neha prositi za mladino, za zakonce in za družine. In koliko od njih se vneto zdruzuje v tej molitvi! Kako ne bi pomislili na množice romarjev, starejsih in mladih, ki hitijo v Marijina svetisca in upirajo svoj pogled v obraz Matere božje, v obraz elanov Svete Družine, na katerih odseva vsa lepota ljubezni, podarjene od Boga človeku? Janez Pavel II. v "Pismu družinam" .. ne vpelji nas v skušnjavo!... " Katere so te skušnjave, za katere prosimo Očeta, da nas jih reši? To so tiste, ki človekovo srce spreminjajo v kamnito srce, neobčutljivo za klic k odpuščanju in edinosti. To so skušnjave narodnih predsodkov, zaradi katerih je človek neobčutljiv za pravice drugega in za njegovo trpljenje. To so skušnjave razdraženih nacionalizmov, ki vodijo do preseganja bližnjega in do želje po maščevanju. V vseh teh skušnjavah se izraža civilizacija smrti... Molimo danes, da bo rešilna moč križa pomagala k zmagi nad zgodovinsko skušnjavo sovraštva. Naj bo konec neštevilnih uničevanj! Prosimo, sledeč Gospodovi molitvi, naj se začne čas obnove, čas miru! Z nami molijo tudi mrtvi v Sarajevu, katerih zemski ostanki počivajo na bližnjem pokopališču. Molijo vse Žrtve te krute vojne, ki v božji svetlobi za preživele prosijo miru in sprave. PAPEŽ JANEZ PA VEL II. (Iz govora, ki ga je pripravil za obisk Sarajeva) RoSnik nad Ljubljano BOGLONAJ VSEM Boglonaj vsem ljudem na teh cestah, — da niso postale slepe ulice te domovine! Boglonaj vsem ljudem na teh poljih, — da niso postala zaralčena polja te domovine! Boglonaj vsem ljudem po teh hiiah, — da niso postale gluhe hile te domovine, gluhe hiše, gluhi domovi — za njene zgubljene h&re in sine! TONE KUNTNER Dokler je vera* je upanje "ZA svet’ križ boqi!" ne pravgo le Krjavlji na Dolenjskem, temveč tudi marsikateri Kranjci v Avstraliji, kadar jim je mera polna. Prebrala sem mnoga pisma po različnih slovenskih časopisih in sem se globoko zamislila... Saj bi se skoraj z njimi vred pogreznila v depresijo. Skoraj bi se tudi sama, globoko razočarana nad ljubo rodno domovino in njenimi grešnimi politiki, žalostno strinjala:"Slovenski narod, kdo te je tako spridil? Ne izplača se več govoričiti, ne opominjati ali rotiti - vse je zaman! Nobenega upanja ni več za ozdravitev..." Take in podobne opombe sem že nekajkrat slišala od rojakov, ki jim ni vseeno. "Nazaj jim bom vrgel slovensko državljanstvo," mi je pred dnevi povedal znanec. Moja draga rodna domovina in slovenski narod, ki vaju tako ljubim, kaj sta res tako pokvarjena? Ali pa si le nesrečni narod, še vedno zaslepljen in zapeljan? Pa tudi to ne more biti popolnoma res, saj si se vendar spet posvetil ter za svojo mogočno zavetnico izbral samo Mater božjo Marijo. Slovenski verniki trdno upamo, da nas bo ona obvarovala pogube. Tam v deželi pod Triglavom vendar živi moja zlata mama, ki me bodri v veri, v upanju in v ljubezni, ki mi daje zavesti in moči tudi v daljni tujini. Tam živijo vsi moji sorodniki, moje dragi domači - sestre in bratje, ki jih ljubim in sem z njimi v stalni srčni povezavi. Tam živyo moji prijatelji, ki jih spoštujem. Tam je tudi še svež grob mojega očeta Janeza, ki mu je bila Resnica sveta beseda. Vseh teh in še mnogo mnogo drugih polstoletno mračnjaštvo le ni izpridilo. Nak,ne bom se odpovedala mojemu narodu kar tako zlahka! Tudi ne bom molčala, ko opažam, kako bivši politiki enoumja zasedajo važna mesta ter se trudijo vleči domovino v novo mračnjaštvo. In vendar moj narod zaradi peščice pokvarjenih politikov ne zasluži pogube. Proč z obupom! Dokler bo večina slovenskega naroda verna, je še upanje! Po petdesetih letih mračnega enoumja, laži, sprenevedanja, krivic, molka in zastrahovanja -slovenski narod potrebuje izpovedi in očiščenja, milosti kesanja in milosti odpuščanja. Slc^enija °Ja dcxe Potrebujemo veliko pravičnih Janezov, ki se bore za resnico! Potrebujemo Jožete, ki "preštevajo kosti, dokler ne bodo vse preštete..." - vseh tistih tisočev nedolžnih žrtev, pomorjenih brez sodbe -vse dokler se jim ne vrne ukradeno pošteno ime in pravica do groba. Pa tudi optimistične Lojzete Slovenija krvavo potrebuje, ki ne vržejo puške v koruzo kar tako, ki želijo "biti zraven" tudi za ceno nerazumevanja, da rešujejo, kar se še rešiti da. Z oblastjo obsedene in ukazovanja vajene predsednike je slovenski narod že tudi občutil, zato naj nas ta nadloga ne iztiri. Tukaj vam niti ne priporočam Milanovih nasvetov, da so za odstranitev nasprotnikov dovoljene vse metode. Saj to smrdi po zločinu. Rajši molimo zanje, da bi končno sprevideli in nehali spletkariti v škodo razvoju. Zavedli naj bi se, da morajo narod, ki mu gospodujejo, ljubiti bolj kakor sebe. Molimo za slovenske sodnike, da bi pravično presojali; in za demokratične novinarje, da bi še naprej upali pisati resnico! Naj nas ne iztirijo prepametni psihologi in naj se slepo ne pridružimo tistim, ki blatijo ime škofa Rožmana. Naj znamo odpusiti tistim rojakom, ki obsojajo naše pomorjene očete in strice in zaradi nepoznanja resnice mešajo bratomorno vojno z narodno-osvobodilno. Molimo za slovenske zgodovinarje, da bi imeli dovolj poguma in poštenosti ter bi končno narod prišel do iskreno pisane zgodovine. Ne postanimo črnogledi zaradi tistih rojakov, ki prodajajo svoje duše in narodnost za lire. Molimo zanje, da bi spregledali še preden bo prepozno. Bog naj nas obvaruje vojne! Vsemogočni in pravični Bog, nauči nas milosti Modrosti, Ljubezni in Resnice! JOŽICA GERDEN ANICA KOS PLESTENJAK POPOLDNE odhaja očka v mesto. Pravi, da ima en sam majhen opravek. Jože se mu proseče zaplete med noge. Očka ga dvigne v naročje in pravi: "Ti greš pa z menoj. * Jože je seveda ves ponosen: "A ne, k el sva midva moška! “ "Pa kaj," hitro zabrusim, "ti pa dojenčka ne boš rodil, jaz ga pa bom." Večeri se že. Mamica pripravi večerjo. Sedemo za mizo, zmolimo in medve z Mojco se že zakadiva v močnik. Naenkrat opazim, da mamici ni do večerje. Pogleduje na uro, večkrat gre do okna na hodniku. Po večerji nama naroči, naj se umijeva in preoblečeva za čez noč, sama pa da gre ven pobrat perilo. Mamice ni in ni. Kje je mamica? Greva k njej na vrt. Toda tudi tam je ni. Primeva se za roke in greva do prve hiše. Vprašali bova za mamico. Vendar ne upava naprej. Saj se nama bodo še smejali, ker jokava. Mamica, mamica! Kje si, ali si umrla? Mamica moja! S sestrico se stisneva veliko bolj kot ponavadi. Odtavava v najino sobo, zlezeva v mojo posteljo in zdihujeva:"Mamica!..." A mamice ni. Tudi očka in Jožeta ni. Naenkrat slišim korake. Mamica! Mamica! Z Mojco skočiva pokonci. Mamica naju objame tesno tesno. "Sem mislila, da že spita. Šla sem pogledat do konca ulice, zdelo se mi je, da slišim Jožeta." "Bali sva se, da si umrla. Da te nikoli več ne bova videli, * v solzah poveva mamici. Njej smeva povedati, da sva jokali, ona se nama ne bo smejala. Mamica naju še bolj stisne k sebi in pravi: "Pa saj imata vendar angela varuha in Bog je z vama. Saj sploh nista sami." Na to sva pa čisto pozabili. Jaz sem starejša in več vem, pa bi Mojci morda lahko bila kar malo v pomoč. Da bi pomagala Mojčinemu angelu varuhu, ne pa, da jokam. "To že," se strinjam z mamico, "toda Bog sploh ne bi skrbel za nas tako kot ti." "Kako?" se čudi mamica. "Ja, kuhal pa pral..." Mamica se veselo zasmeje. Potem pravi: "Če bi jaz umrla, bi vam Bog že poslal koga, ki bi vas imel rad namesto mene in bi skrbel za vas. Zadnjič sem brala o sv. Vincenciju Pavel s kem. On je skrbel za najdenčke. AH vesta, kdo je najdenček?" Odkimava. Mamica ne nadaljuje takoj. Najbrž ne ve, kako bi nama stvar razložila. Ali pa se ji je morda malo zadremalo. Malo jo butnem: "No, kdo je najdenček?" "Si predstavljata mamico, čisto samo, brez moža in drugih ljudi, ki bi jo imeli radi, zelo zelo revno? Taka mamica ima dojenčka, dojenček je lačen, mamica pa nima nobene hrane..." "Čisto nobene? * vpraša sestrica. "Čisto nobene," pritrdi mamica. "Potem nekoč ponoči da tista uboga mamica svojega dojenčka pred vrata kake bogate hiše, kjer je ne poznajo. * Kaj?! Mamica pusti svojega otroka samega pred vrati tuje hiše? Kaj pa, če pride hud pes in dojenčka ugrizne ali pa zelo ostraši? Ali pa ga mačka opraska? Ali pa ga v temi kdo pohodi? "Zakaj ga pusti kar tako? Kdaj ga pride iskat? * Mamici se zatrese glas: "Ne pride ga iskat. Upa, da bo njenega otroka našel in vzel za svojega človek, ki ga bo imel rad." "Ali mamica svojega otroka nima rada?" Kar stisne me od strahu. "Ima ga, ima, sicer bi ga sploh ne rodila. Ne zna si pomagati drugače. V naših časih ni veliko najdenčkov. Včasih so zapustile svoje otroke predvsem mamice, ki niso bile poročene." "Ali nimajo vse mamice moža?" me zanima. "Žal ne. No, včasih je veljalo za zelo veliko sramoto biti neporočena mamica. Posmehovali so se ji, zelo grdo so ravnali z njo in otrokom. Zato je včasih katera pustila svojega otroka kje na kakšnem pragu." Strah me kar noče zapustiti. Nisem vedela, da je tudi Mojco strah. Mojca zašepeta mamici: "AH bi nas ti tudi zapustila?" "Ne, nikoli," pravi mamica in naju poboža. Vprašam: "Ali so te otroke imeli radi ljudje, ki so jih našli? " "Mnogi so. Vsi pa ne. Sveti Vincencij je skrbel za veliko najdenčkov, prav gotovo je mnoge rešil smrti." Mojca razmišlja:"To sta imela z ženo delal" "Sveti Vincencij ni bil poročen, saj je bil duhovnik." Pomislim, ali bi duhovnik ne imel rad žene, da bi ga čakala doma, kot čaka naša mamica očka, da pride domov... Ne utegnem tega vprašati, saj mamica pripoveduje naprej: "Vincencij si je pridobil sodelavcev, ki so tedaj, pred več kot tristo leti, skrbeli za bolnike, za trpeče, za reveže..." V vseh teh letih do danes in tudi danes je še veliko fantov in deklet, ki delajo po Vincencijevem zgledu. Možem rečemo lazaristi, žene pa so usmiljenke. Mojca ve takoj povedati, da zato, ker se usmilijo revežev. "Sveti Vincencij je bil duhovnik veliko let, preden je ugotovil, da ga Bog kliče prav k tem ljudem. Človek je najbolj srečen, ko ugotovi, kaj Bog želi od njega. In ko tisto dela," je končala mamica. "Kaj pa Bog pričakuje od mene?" - "Kako pa to vemo?" "Velikokrat začutimo v svojem srcu, včasih pa dolgo ne vemo, kaj. Takrat sem jaz negotova, žalostna. * "Ali tudi ti kdaj ne veš," se čudi Mojca. "Tudi. Prav zdajle .me skrbi, ker očka in Jožeta tako dolgo ni..." Mamico pobožam. "Bomo skupaj prosile Boga zanju." Mamica me hvaležno pogleda: "Moji veliki deklici!" Zapojemo očenaš. Tedaj zaropotajo vrata. "Očka, Jože!" skočimo vse tri pokonci. Očka mami razlaga, kaj ga je tako zadržalo, med v e pa gledava na koledar, kje piše Vincencij. Aha, Vincencij, Vinko - 27. september. Mamica preobleče napol spečega bratca. Oba z očkom nas pokrižata. Vrata sobe se zapro. Če se bo kdaj zgodilo kaj hudega mojima staršema, nam bo Bog poslal ljudi, ki nas bodo imeli radi. Kaj pa, če bo zjutraj na našem pragu kak najdenček? Naš bo! Prelepa Logarska dolina PODOBA SLOVENSKE JESENI POD JUŽNIM KRIŽEM Pod pokroviteljstvom Gerontolo&kega društva Slovenije sta Slovenski svetovni kongres (Konferenca za Slovenijo) in Slovenska izseljenska matica letos 1. julija v Postojni priredila simpozij o problematiki staranja Slovencev doma in po svetu. Referati so izšli tudi v posebni knjigi. Ta večini nam v Avstraliji gotovo ne bo pri&la v roke. Naj zato tu objavimo vsaj referat HELENE LEBER iz Melbourna, ki govori o nafci tukajšnji problematiki staranja. - Urednik SMO v Mednarodncmn letu družine in tema tega simpozija primerno soupada z diskusijo, ki naj bi se nanašala na temelje vsake družinske skupnosti. Lepo vas pozdravljam v upanju, da bo iz današnjega srečanja sčasoma dozorela resnična povezava družinskega sodelovanja in vam v ta namen citirani razlago besede "družina", kot jo zabeležuje Veliki Oxford slovar:"Ali dcscendants of common ancestral lineage" ali "Brotherhood of persons united". Eno ali drugo - prišli smo iz vseh koncev sveta, da predstavimo želje in predloge za globlje razumevanje jesenske ali starostne dobe človeškega življenja. Ravno ta skupina ljudi predstavlja izvirni del vsake družine in v zrelostnem obdobju razpolaga z neizčrpnim bogastvom življenjskih izkušenj. Preživljati starost v še tako idealnih pogojih je v današnjih časih zahtevna zadeva. Znanost nam omogoča vedno daljše življenje in pogostoma stopajo v vrste upokojencev takorekoč še pravi mladostniki - vsaj po srcu in izgledu zunanjosti. S tem se pojavlja svetovni problem z oskrbo in splošnim vzdrževanjem vedno večjega števila starostnikov. To zadevo pa še bolj obremenjujeta svetovna preko-populizacija in s tem epidemija brezposelnosti. V slednjem primeru bi morda univerza tretjega obdobja lahko igrala zelo pomembno vlogo -smerokaz praktičnih izkušenj, kar se vsaj v Avstraliji, če že ne drugod po svetu, uveljavlja kot na primer brezplačne oz. dobrodelne akcije upokojencev v šolstvu, zdravstvu, oskrbi, športu ter drugih primernih profesionalnih in poslovnih poljih. Moto tega delovanja je preprost: V dobri vo^i vračati v življenje delček nesebične pozitivnosti, ki smo je bili vedno deležni. Ne želim predpostavljati neke bedne eksistence upokojencev v izseljeništvu, vendar moram razločevati med načini staranja v različnih okoljih in z različnimi pogoji. Prvi slovenski izseljenci so prišli v Avstralijo pred petdesetimi leti, v večini dvajset- in tridesetletniki. Sedaj so ti ljudje v obdobju, o katerem danes govorimo, nekaterih pa tudi ni več med nami. Slovenijo so zapuščali trumoma iz različnih razlogov, medtem kot je lujina večini pomenila hiter zaslužek in vrnitev takoj, ko se bodo zadeve doma uredile. Na žalost so to bile le sanje, realnost nas je vklopila v dir vsakdanjega preživetja in s slovensko pridnostjo smo se kmalu uspešno postavili na noge. Psihično smo tedaj in ponekod še danes siromašili in v želji po domačnosti smo se že od samega začetka združevali v slovenske verske in organizacijske skupnosti. Danes se mi dozdeva, da nam je te vrste "ghetoizem" morda še bolj osiromašil možnosti integracije v življenje vsakdanjika. Zgradili smo si čudovita slovenska središča, dostikrat zelo oddaljena od naših rezidenc, kar je vse lepo za mlado hrepeneče srce, polno domotožja. Danes, ko sc slovenska izseljenska družina hitro uklaplja v upokojenski val, pa se že pojavljajo znaki prevelikih razdalj. Dosti naših starejših sedaj preživlja osamljeno starost za zaprtimi vrati stanovanja, ob družbi televizijskega ekrana. Nekateri, predvsem osamljeni moški, tavajo po izgubljeni poti alkoholizma, saj sc nikoli niso mogli sprijazniti s tesnobo tujine. Med izseljenci pa so tudi tisti, ki še v visoki starosti niso preboleli krivice, doživete v domovini pod prejšnjim režimom. Tudi nekaj srečnežev je med nami. Vživeli smo se v življenje v kraju, kjer živimo, razumevanje z družino mešanih zakonov je v redu in starost se obeta ali že poteka v družbi ljudi, ki pozitivno vplivajo na naše počutje. Z upokojitvijo se aktivno življenje v družbi nadaljuje občasno, poklicno ali v obliki hobija. V mnogih primerih odgovorni društveni predstavniki in duhovniki dosti storijo v pomoč in olajšanje težav rojakov in s tem nadomeščajo pomanjkanje krvnega sorodstva. Verska središča v večjih mestih Avstralije, pa tudi nekatera društva, prirejajo organizirana srečanja za upokojence na redni bazi. V Melbournu je Slovensko versko središče na pobudo patra B. Valentina že leta 1960 prevzelo skrb za osamele in v februarju 1992 leta je bil odprt DOM POČI TKA MATERE ROMANE, do sedaj edini dom ostarelih za Slovence v Avstraliji. Po posredovanju s številom posameznikov in vodstvi slovenskih ustanov v Avstraliji v tem referatu predlagamo sledeče točke: Izseljenci slovenskega porekla v Avstraliji, ki so dosegli upokojensko dobo, v veliki večini ne nameravajo zapustiti težele, kjer so preživeli večji del svojega življenja. Tukaj so pognale naše korenine in kljub temu, da nam je Slovenija pri srcu, nam je naš vsakdanjik tu poznan in zagotovljen. Ko bo prišel čas, bomo verjetno počivali v senci evkaliptov, ne pod domačo lipo, zato pozdravljamo vašo zamisel simpozija za starejše. Vračali se bomo kot lastavice, samo občasno, vendar bi želeli, da v povezavi s tem tukajšnji državni organi čimprej uredijo naslednje zadeve: - prenos pokojnine - zdravstvene usluge - predvsem državljanske pravice vseh Slovencev, ne glede na to, če so živeli izven meja bivše Jugoslavije - upokojenci slovenskega porekla, ki so na začasnem bivanju v Sloveniji, naj bi bili deležni istih privilegijev kot ostali - upokojenske družine v različnih krajih Slovenije naj bi ob izrednih priložnostih in praznovanjih povabile tudi domače, ki živijo po svetu - izseljenci, ki se vračajo, storijo to z naselitvijo v rojstnem kraju. Predlagani domovi/naselja bi bili nepraktični z našega vidika. - primernejši bi bili počitniški domovi, kjer bi začasni povratniki našli nekaj domačnosti, ki jim jo rojstna hiša ne nudi več. V upanju, da bo to srečanje rodilo bogate sadove, se organizatorjem iskreno zahvaljujem in naj ta simpozij tesneje povezuje celotni-slovensko družino doma in po svetu. AVGUST GOSTENČNIK, iz melbournskega okraja St. Albans, je že nekaj mesecev stanovalec v našem DOMU POČITKA m. ROMANE verskega središča v Kew. Na sliki čestita BARIČEVI MAJDI, zaposleni v Domu, za srečno uspeli tečaj o negi ostarelih. Ena od diplom na steni je Majdina. Da more nuditi svojim počitkarjem čim uspešnejšo in vsestransko pomoč, vodstvo našega Doma rado pošilja svoje osebje na izpopolnjevanje znanja v njih vsakdanjem delu. RAZGOVOR Z DR. JOŽETOM Za koroško "Nedeljo" se je pogovarjal HANZI TOMAŽIČ Ni nam PUČNIKOM uspelo urediti odnosa do preteklosti so nastale v času komunističnega režima. To klikarstvo je zato tako nevarno, ker spretno izrablja vrzeli v naši zakonodaji, zlorablja pa tudi pogostokrat ugotovljeno nezainteresiranost slovenske policije, ali točneje kriminalistične službe, in slovenskega sodstva, da bi se lotili perečih problemov s področja gospodarstva in financ. Proti tem skrivnim centrom oblasti se lahko borimo samo tako, da dosledno izpopolnjujemo pravila pravne države in javno nastopamo proti zlorabam položaja in zlorabam pomanjkljivosti slovenskega pravnega sistema. SKORAJ ne mine teden, v katerem bi v Sloveniji ne prišlo do večjega ali manjšega škandala. Ob tretjem rojstnem dnevu samostojne Slovenije so mnogi Slovenci doma in tudi po svetu zaskrbljeni. Kaj je s Slovenijo, gospod dr. Pučnik? J. Pučnik: S Slovenijo je na splošno gledano pravzaprav vse v redu, težave se začenjajo, če se spustimo v podrobnejšo analizo. Ni nam uspelo ustvariti ustrezne diskontinuitete s prejšnjim režimom, še vedno niso postavljeni mehanizmi pravne države, ni uspela reforma institucij, kakor so sodstvo, bančništvo, deloma tudi univerze, ni nam uspelo urediti odnosa do preteklosti niti v pravnem niti v moralnem niti v socialnem pogledu. To so negativne stvari, je pa tudi cela vrsta pozitivnih. Imamo svojo državo, postopno se ureja zakonodaja, uveljavljajo se demokratična pravila, spori med političnimi strankami so dovolj kultuvirani, če jih primerjamo z Zahodno Evropo. Smo na pravi poti, samo - pot je težavna! Veliko je namigavanj, da niti v ozadju vodijo dokaj težko opredeljive sile, v javnosti znane pod pojmom "udbomafija". J. Pučnik: Empiričnega dokaza za obstoj udbomafije nimam. Dogajanja pa kažejo, da obstajajo močne gospodarsko-politične klike, ki Vi ste bili v zadnjih letih na vodilnih mestih slovenske politike. Ali ne bi morali takoj po prvih demokratičnih volitvah, najpozneje pa po osamosvojitvi bolj odločno pretrgati s preteklim režimom? Kje so razlogi, da Demos tega ni hotel ali ni mogel napraviti? J. Pučnik: Demos zaradi nekaterih svojih sestavnih delov nikoli ni imel politične moči spremeniti strukture in se jasno opredeliti do prejšnjega sistema. Na zunaj smo kar nekaj časa skrivali našo notranjo nemoč. Že leta 1990, ko smo sestavljali prvo vlado, smo jaz in še nekateri drugi zahtevali administrativne ukrepe pri nekaterih institucijah gospodarstva, sodstva ipd. To idejo je znotraj Demosa podprla samo pičla polovica takratne koalicije. Podpisovanje nove majniške deklaracije vigredi 1994 nam kaže, da ni samo Demos pri gradnji temeljev nove države uresničil le polovico svojih predstav, temveč da je razočaranih tudi veliko razumnikov, pisateljev, skratka tisti ljudje, ki so začeli te procese. J. Pučnik: Res je. Vzrok je v tem, da mnogi intelektualci niso bili pripravljeni mazati si rok z operativo. To naj delajo politiki, so si rekli. Vendar tako imenovani protikomunističen oz. demokratičen del poklicnih politikov ni imel. Manjkalo je ljudi, ki bi bili pripravljeni svoje moralno prepričanje prenašali v banalnost vsakodnevnega političnega delovanja. Tisti, ki so šli v politiko, so prišli iz najrazličnejših poklicev - sociologi, pisatelji, pravniki - in so sc posla profesionalne politike morali šele učiti. Pri tem je seveda prišlo do marsikatere napake. Omenili ste, da svojih predstav znotraj Demosa niste mogli uresničiti. Bi ne bilo boljše stopiti pred ljudstvo in priznati: nismo si enotni, mi hočemo to in to...? Tako pa se je del intelektualcev s klicem "Ustavite desnico" vrnil v varno naročje nekdanjih oblastnikov. Tudi Vi ste se znašli v vladi, ki je nasledila Peterletovo in pomenila politično vrnitev starih struktur. J. Pučnik: Demos je - tako rekoč potihem -razpadel, ko smo dosegli mednarodno priznanje. Proces razkrojevanja pa se je začel že prej. Že nekaj mesecev po prevzemu oblasti smo imeli Demosovo vlado na eni strani in Svet Demosa na drugi. Vlada je delala po svoje, Svet Demosa pa je sklepal, a sklepov ni nihče izvrševal. Pri vprašanju osamosvajanja sem zastopal tezo, da referendum predlagamo in sprejmemo sami -brez komunistov, in jih tako politično trajno eleminiramo. Vlada se je odločila za kompromis. Imela je za to seveda tudi racionalne razloge -ohraniti za vsako ceno veliko enotnost med Slovenci. Da so komunisti lahko skočili na vlak, ki je že odpeljal, je v odgovornosti takratne vlade. Seveda je to bila izrazito nepolitična poteza. - Podobno je z zakonom o državljanstvu. Svet Demosa je bil za to, da dobi slovensko državljanstvo samo tisti, ki je vsaj osem let prijavljen v Sloveniji. Vlada je - iz strahu pred reakcijo Evrope - odločila drugače. Zame takratna vlada ni bila več naša vlada. Toda kot predsednik Demosa s to oceno nisem mogel iti v javnost. Račun, da ste šli v prvo Drnovškovo vlado, so Vam in Vaši stranki pri naslednjih volitvah predložili volilci. Ali ni bila ta odločitev napaka? J. Pučnik: Danes pravim, da ni bilo prav. Takrat pa sem bil prepričan, da je to neka možnost ohraniti del Demosovega programa, obenem pa tudi povečati efektivnost v vladi sami. Zadnji del pogovora posvetiva prihodnosti Slovenije. Zato se še enkrat vrniva v preteklost. Vodite parlamentarno komisijo za raziskovanje množičnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Je to še ena komisija več, ki prej zamegljuje kakor pa razjasnjuje? J. Pučnik: S pomočjo zgodovinarjev nam bo uspelo jasno dokazati takratno hierarhijo odločanja - od politbirojev v Beogradu in v Ljubljani do vodstev tajnih služb. Podrejenost je jasna. To je bilo pobijanje z neko globalno usmeritvijo - potrebno je bilo uničiti vse dejanske in potencialne razredne sovražnike. To je bila izrazita poteza boljševiške revolucije in nima nobene zveze z varnostjo takratne slovenske države. To je bilo uveljavljanje sovjetizacije na slovenskem področju! Kaj pomeni to spoznanje za sedanjost in prihodnost Slovenije? J. Pučnik: To je naša zgodovina. Komunisti, ki so pobijali po Sloveniji, so bili Slovenci. Resnica ni črno-bela in treba je diferencirati, toda ti zločini so tako enosmiselni, da se ne dajo opravičevati s tem, kar se je dogajalo na obeh straneh pred tem. Če imamo Slovenci lastno državo, moramo sprejeti načelno odgovornost za svojo zgodovino, jo oceniti pod moralnim in pravnim vidikom in skušati odpraviti vsaj najhujše socialne posledice teh zločinov. Prihodnost Slovenije - pomembni so tudi dobri odnosi z neposrednimi sosedi. Zdaj ne kaže dobro ne s Hrvaško ne z Italijo. Le z Avstrijo so odnosi prijateljski, toda pristop Avstrije k Evropski uniji vsaj začasno pomeni povišanje mej med tema dvema državama. J. Pučnik: Razmere s Hrvati sc še dolgo ne bodo uredile. Oni imajo druge probleme, toda zadev ne gre dramatizirati. Podobno je z Italijo - za razne i^ave politikov je vzrok notranjepolitična situacija v Italiji. Treba se bo usesti za pogajalsko mizo in skušati razčiščevati nerešene probleme, seveda na osnovi obstoječih osimskih sporazumov. Z Avstryo pa naj bi čim prej sklenili meddržavne trgovinske sporazume, da bi tako za Slovenijo ublažili posledice avstrijskega pristopa k Evropski uniji. Še vprašanje o koroških Slovencih. Mnogi so samostojnost Slovenije pozdravili z navdušenjem, veliko je bilo načrtov. Sedaj je kar neka streznitev, saj vprašanje narodne manjšine za Slovenijo ui tako prioritetno. ► /PuCnikov odgovor na strani 207/ MOJE JUNIJSKO ROMANJE DAN spomina žrtev revolucije, ki so bile že po končani vojni pobite v Kočevskem rogu, je bil letos na nedeljo 26. junija. Z avtobusom smo se odpeljali iz Novega mesta proti Kočevju za 700 tolarjev vključno s povratno vožnjo. V Rogu bo maža ob enajstih dopoldne. Vse je organizirala Slovenska nova zaveza, ki ima pisarno v Ljubljani na Resljevi cesti 14. Tajniku Stanetu Štrbenku pomagata sestri dr. Tineta Velikonja, ki je gibalna sila Zaveze. Mlad duhovnik, ki je vodil našo skupino, nam je med vožnjo v avtobusu govoril po mikrofonu: "Resnica je težka stvar za ljudi, ki jim ne prija. Je boleča, zato se je ogibljejo. Vi pa se je ne bojte in vedno govorite o naši tragični preteklosti, da jo bodo spoznali tudi mladi in vedeli zanjo. - Danes bomo imeli mašo ob največjem grobu pobitih domobrancev. Prepričan sem, da oni naših molitev ne potrebujejo več: dovolj so pretrpeli in so že rešeni. Molitev je potrebna nam, za spreobrnjenje nas in teh, ki so ta veliki zločin zagrešili, pa za ljudi, ki še danes ne priznajo tega zločina ter se sovražno obnašajo proti vsem, ki imajo med pobitimi svoje najdražje. Zato bomo danes molili, da bi v nas vselej zmagovala ljubezen in bi ne vračali sovraštvo za sovraštvo..." Ta mladi mož je kaplan na novomeškem Kapitlju, rojen pa v Argentini v družini Poznič. Njegova slovenščina je odlična. In govori tako, da ga razume vsak, ki je bil zadnjih petdeset let v Sloveniji zapostavljen ter preganjan. V Rogu je bilo srečanje ob glavnem množičnem grobu nekaj nepozabnega. Po poročilu se nas je zbralo okrog osem tisoč. Čustev, ki te prevzemajo, je težko povedati ali zliti na papir. Sveta maša nas je združila v molitvi po namenih, ki nam jih je v avtobusu nasvetoval duhovnik. Srečal sem se z rojaki iz Kanade in Argentine. In vsi smo kar obkolili Franca Kozino, legendarnega moža, enega redkih, ki se je takrat rešil iz tega množičnega groba. Pa me je sestra že vlekla za roko, da se ne bi preveč zaklepetal in bi zamudila avtobus. Res nas je šofer že nestrpno pričakoval. Med povratkom nas je vprašal kaplan v avtobusu, če se želimo peljati v Novo mesto skozi Žužemberk, da si ogledamo, kaj je zraslo na skoraj polstoletnih razvalinah od partizanov požgane farne cerkve. Seveda smo bili vsi za to. Jaz še posebno, saj sem med vojno žalosten gledal razvaline in v maju videl k nedograjeni cerkvi slovesno pripeljati zvonove. Poročal sem o tem v prejšnji številki (Junij-julij 1994, stran 165) Misli. Lepa, vsa nova nas je že od daleč pozdravljala cerkev z vrha hriba. Nič več ni bila obdana z odri. Tudi v notranjosti je lepo pobeljena, stropi pa čakajo na freske. Oltar je še zasilen. Dela so se ustavila, ker je za enkrat zmanjkalo darov. A pod streho je, hvala Bogu, v njej je že maša in celo birmo so že imeli 19. junija letos. Pri vratih so nam delili podobice Matere božje z Jezuščkom, ki ga drži Marija kot dečka pred sabo. Oba sta kronana. To je slika prvotnega kipa v stari žužemberški cerkvi, ki na nepojasnjen način ob požaru ni zgorel ter se zdaj nahaja pri podružnici sv. Roka. Kmalu se bo mogel vrniti na prvotno mesto v farno cerkev, kjer je bil pred požigom. Žužemberški župnik, ki skrbi za obnovo svetišča, nas je nagovoril. Povedal nam je zgodovino cerkve in njeno zgodbo vojnih in povojnih let. Posebno zanimivo je govoril o kipu, ki sem ga omenil. Ko so partizani 4. maja 1944. sklenili zažgati cerkev, so zmetali hrastove klopi in podobe križevega pota na sredo svetišča, na kup pa vrgli tudi Marijin kip. Ostalo je začelo goreti, lesenega kipa pa se ogenj ni hotel prijeti. Zato so ga povili s slamo in polili z bencinom - toda slama je zgorela, kip pa je ostal. Jezno je partizan brcnil v kip in zaklel:"Ta prekleta ... pa noče zgoreti!" Zapustiti so morali gorečo cerkev. Gorel je že lesen kor in notranjost zvonikov, sledilo je ostrešje. Vročina je stopila tri zvonove, le eden je počen ostal v zvoniku, zataknjen v lini. (Tega sem videl dober mesec po požigu na pohodu mimo pogorišča.) Faranom ni bilo dovoljeno obnoviti cerkve. Pol stoletja so z drevjem in grmovjem zaraščene razvaline žalostno spominjale na revolucijo. Na cerkveni steni pa je bilo z meter velikimi črkami napisano: BUNKER BELIH! To pa ni bilo res, saj okrog cerkve ni bilo nobenih borb. Pač pa je bila cerkev obstreljevana dva dni preje. Domobrancev ni bilo več v Žužemberku, ko je Gubčeva brigada brez strela prišla do cerkve in jo spremenila v pogorišče. Komunisti so se zaklinjali, da v Žužemberku nikdar več ne bo stala cerkev. Pa le spet stoji, vsa lepa in pomlajena. V njej pa bo zopet kraljeval kip Matere božje z Jezusom, ki je takrat preživel uničenje. JOŽE KOŠOROK Kroniki našega središča tokrat dodajamo tri novokrščence in tri zakonske pare, ter kar devet pokojnih. V nedeljo 26. junija smo imeli v naši cerkvi dva krsta: Družina Marka Pizzey-a in Mary r. Vidmajer je prinesla h krstu fantka z imenom Jannon Rae. Drugi krščenec je Dean. Rodil se je v družini Marka De Marchi-ja in Denise r. Štolfa. Med novokrščenci je tudi deklica Isabella Patrice. Ta krst je bil v naši cerkvi na nedeljo 17. julija. Isabella se je rodila staršema Doris r. Brožič in Rajku Grlju; oba sta slovenskega rodu. Vsem trem želimo, da bi ob zgledu staršev in botrov ter z božjim blagoslovom postali dobri ljudje in kristjani. V cerkvi sv. Mihaela v Traralgonu se je 21. maja poročil Janez Krušeč, sin Jožefa in Cvetke Krušeč iz Morwella. Rojen in krščen je bil v Margaret River W.A., kjer so starši takrat živeli. Njegova žena je Alison Tompson po očetu avstralskega in po materi škotskega rodu, rojena in krščena v Traralgonu. Pred oltarjem naše slovenske cerkve sta si obljubila zakonsko zvestobo Rudi Maver in Teresa Ernestina Jofre, po rodu iz Čila. Rudi se je rodil 26. marca 1971 v Sunshinu staršema Francu Mavru in Frančiški r. Lekan. Tretji par se je poročil 13. septembra prav tako v naši cerkvi. To sta Mary Margaret Stoklas in Philip James Dean Brownlie, avstralskega rodu. Mary se je rodila 21. avgusta 1966 slovenskim staršem Stanetu Stoklasu in Marti r. Marinič. Vsem trem parom iskrene čestitke in božjega blagoslova na začeti poti. Sredi meseca junija je na svojem domu v South Yarri umrl LENART LIKAR. Našli so ga 23. junija. Pokojni Lenart se je rodil 1. avgusta 1937 v Predmeji nad Ajdovščino. Precej verjetno je prišel v Avstralijo v maju 1960. Najprej je živel v Sydneyu in nekaj časa tudi v Alburyu, kjer se je poročil z Avstralko. Zadnjih sedemnajst let pa je živel sam v Melbournu. Pogrebna maša za pokojnega Lenarta je bila 4. julija v naši cerkvi, nato smo ga pospremili na keilorsko pokopališče, kjer je bil pokopan v naše skupne grobove. Poleg žene je zapustil še sinova Lenarta in Paula. Ob obisku ansambla Ekart na Elthamskem hribčku je Bog k sebi poklical FRENKA ARNUŠA. Nov dan, 10 julij, se je šele začel, ko mu je sredi SV. ORTT in METOD __________________________________MELBOURNE Fr. Tone Gorjup, O.F.M., Fr. Basi/ A. Valentine, O.F.M., SS. Cyri! & Methodius S/ovene Mission, Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787 Fax : (03) 853 6176 Dom počitka m. Romane — Mother Romana Home 11 - 15 A'Beckett St, Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 853 1054 znancev in prijateljev odpovedalo srce. Pokojni Frenk se je rodil 22. novembra 1930 v Podvinicah pri Ptuju. Z zaročenko Emo Nemec sta prišla v Avstralijo 1. maja 1959 in se 13. maja poročila v Bonegilli. V zakonu se jima je rodila hčerka Emilija. Rožni venec ob krsti pokojnega Frenka smo molili v sredo 13. julija zvečer v naši domači cerkvi; naslednji dan, 14. julija po pogrebni maši, je dobil zadnji dom na keilorskem pokopališču. Pokojni Frenk zapušča ženo Emo, hčerko Emilijo( tri sestre. V zavetišču za umirajoče (Caritas Christi) v Kew je 23. julija spravljen z Bogom umrl ALOJZ JEREB, eden prvih oskrbovancev Doma matere Romane. Pokojni Alojz je bil rojen 7. julija 1917 v Spodnjih Vodalah pri Sevnici. V Avstralijo je prišel leta 1949 in večino svojega časa preživel v Sydneyu, zadnja tri leta pa v Melbournu. Dokler mu je zdravje to dopuščalo, je vsak dan prihajal k jutranji maši v našo cerkev. Po pogrebni maši v naši cerkvi 28 julija smo ga pokopali na Keilorju. V ponedeljek 25. julija je za posledicami možganske kapi v Preston Hospital-u, kjer ga je še obiskal duhovnik, umrl FRANE SANKOVIČ. Rojen je bil 11. novembra 1913 v Žejanah (Mune) v hrvaški Istri. V Avstralijo je prišel z ladjo Neptunia v oktobru 1960. Leta 1966 (8.jan) se je poročil z Antonijo Mavrič. V zakonu se jima je rodila hčerka Anita. Rožni venec ob krsti pokojnega smo molili 28. julija zvečer v naši cerkvi. Naslednji dan, v petek smo ga po pogrebni maši ob desetih pospremili na keilorsko pokopališče. Na obisku v domovini je 4. avgusta v Zagorju ob Savi zadet od srčne kapi umrl MATEVŽ BRGLEZ. Tam je bil tudi rojen 8. junija 1941. S svojo družino je živel v Noble Parku. Svoj grob je dobil v domačem Zagorju. Dne 6. avgusta je v bolnici (Cardinia Ilospital) v Geelongu pripravljena na srečanje z Bogom umrla IVANA BERGINC r. Cuder. Rojena je bila 9. maja 1906 v Siveriču v Dalmaciji, kjer je delal njen oče v rudniku. Ko je dopolnila devet mesecev se je oče ponesrečil v rovu in z mamo sta se vrnili nazaj v Bovec. Med prvo svetovno vojno so sc umaknili na Koroško, po drugi pa v Italijo (1947-58) in naprej v Avstralijo. Za pokojno mamo Ivano žaluje devet otrok ter vnuki in pravnuki. Pogrebna maša zanjo je bila v sredo 10. avgusta popoldne v cerkvi sv. Tomaža, Norlanc, rožni venec pa večer pred tem v isti cerkvi. Zdaj počiva na starem pokopališču v Geelongu. V nedeljo zvečer, 14. avgusta, sta dva neznanca ustrelila SI1AWNA LAZARJA na njegovem domu na Olivebank Rd., Femtree Gully. Pogrebna maša za pokojnega Shawna je bila v ponedeljek 22. avgusta v St, John the Baptist Church. Pokopan pa je na keilorskem pokopališču v grob, kjer že počivata njegova brata Ken in Števen. Zena Nikki, otroka šestletna hčerka Brooke in sin Jacob ter starša Ivan in Marie žalujejo za njim. Na nedeljo 21. avgusta je v 83. letu starosti v Privatnem domu ostarelih v Ardecrju umrl JOŽEF VOGRINČIČ. Smrt ga ni presenetila, saj je redno prejemal zakramente. Doma je bil iz Krašč pri Pertočah v Prekmurju. Tam se je tudi poročil leta 1938. Z ženo Ano r. Magyar in otroci Marijo, Jožefo, Jožefom in Anico so prišli v Avstralijo leta 1957. Zadnje tedne sta skupaj z ženo živela v domu ostarelih. Rožni venec ob krsti pokojnega smo imeli Naši dobrodošli gostje: koroški pevski zbor "Jakob Petelin -Gallus" v sredo 24. avgusta zvečer v naši cerkvi, pogrebno mašo pa naslednji dan ob enajstih dopoldne. Zdaj počiva na keilorskem pokopališču poleg zeta Janeza in njegovega brata Vilija Janič. Po daljši bolezni je 27. avgusta v Mercy Hospitalu, kjer je prejela tudi zakrament svetega maziljenja, za rakom umrla FRANCES MLINAR r. Ječ. Rojena je bila 1. avgusta 1936 v Starem gradu pri Krškem. V Avstralijo je prišla 12. julija 1966 in sc mesec dni zatem poročila s Stanetom Mlinarjem. V zakonu so sc jima rodile hčerke Sue, Julie in Sonya. Pogrebna maša za pokojno Frances je bila 1. avgusta v naši slovenski cerkvi, rožni venec ob krsti pa večer pred tem. Zdaj počiva na keilorskem pokopališču. Ti pokojni so tiha pridiga vsem nam, ki nas lahko uči živeti. Odšli so domov, vrnili so se k tistemu, ki jih ima resnično rad. Molimo zanje, da bodo lahko v polnosti uživali nebeško srečo. Kar hitro bo prišel mesec november in obisk grobov. Lahko ste opazili, da dela na naših skupnih grobovih v Keilorju počasi napredujejo. Okvirji obeh grobišč so na novo postavljeni in oba dela sta prekrita s tanko betonsko ploščo. Preko te je položeno lomljeno ploščato kamenje. Na grobovih bodo postavljene marmorne plošče s podatki pokojnih. Ob vsaki bo tudi prostor za svečo in cvetje. Upamo, da bo vse to urejeno do molitev, ki jih imamo navadno prvo nedeljo v novembru. Na žegnanju, ki smo ga imeli v nedeljo 3. julija, se nas je zbralo kar lepo število. Bog povrni vsem, ki ste pripomogli k temu, daje praznovanje, tako v cerkvi kot v dvorani, lepo potekalo. Hvala vam za vaše darove v kuverticah za vzdržavanje našega središča. Doslej ste jih vrnili 231 s skupno vsoto darov S 4,483.30). Mladi so v času šolskih počitnic 12. junija odšli na izlet v VVilsons Promontory, najbolj južni del Avstralije, če seveda izvzamemo otok Tasmanijo, ki je tudi del naše celine. Dan pred praznikom Marijinega vnebovzetja je bila v katedrali sv. Patrika maša narodov. Letos so se v molitveni uri pred mašo s pesmijo in molitvijo predstavile nekatere skupnosti. V procesiji z narodnimi nošami, banderi in šopkom cvetja smo vstopili v katedralo. Tako kot doma na božjih poteh smo pred oltarjem zapeli pesem Lepa si, lepa si roža Marija, Francka Anžin pa je prebrala še posvetilno molitev slovenskega naroda Mariji. Zvečer na veliki šmaren smo praznovali še v naši cerkvi. Po maši smo posvetili našo skupnost Mariji in še zapeli litanije Matere božje. Ob obisku p. Bazilija v domovini smo dobili pomoč za drugo nedeljo v mesecu, ko imamo navadno štiri maše. Takrat je maševal poljski frančiškan p. Andrej Granc. Že leta 1973 je imel v naši cerkvi ponovitev nove maše. Potrudil se je in maševal slovensko. V naši sredi pa smo imeli tudi Janeza Oberstarja. Že pri maši narodov v katedrali nam je pomagal pri petju. Nedeljo zatem pa je maševal pri deseti maši. Janez je duhovnik ljubljanske škofije, zadnje dve leti pa vodi mednarodno semenišče v Puli na Hrvaškem. Med letnimi počitnicami v Evropi so ga povabili v Avstralijo, kjer je vodil misijone na različnih župnijah s skupnostmi neokatehumenov. Kosilo za upokojence je bilo v teh mesecih dobro obiskano. Gotovo imajo za to največ zaslug naše gospodije z Društvom sv. Eme, ki vselej poskrbijo za to, da je hrana okusno pripravljena in da se starejši dobro počutijo. Še precej stvari bi bilo potrebno, omeniti, pa o tem drugič. Tako boste kaj več lahko brali o obiskih Toneta Kuntnerja, Toneta Gogale, zbora Gallusa in Ekarta prihodnjič. Tudi o praznovanju očetovskega dne, o obisku p. Tomaža in praznovanju 70 letnice p. Bazilija prihodnjič. Vse najboljše p. Baziliju, ki je 29. avgusta praznoval svoj sedemdeseti rojstni dan, tokrat doma v Sloveniji. Naj ga Bog še naprej podpira s svojim blagoslovom! P. TONE ZAHVALA ROJAKOM Kakor ste me prisrčno sprejeli, tako se Vam prisrčno zahvaljujem za nepozabna srečanja na svojem literarnem popotovanju po Avstraliji. Zahvalo izrekam najprej Slovensko - avstralskemu literarnemu umetniškemu krožku (SALUK) za pripravo literarnega popotovanja, organizacijo in pomoč, vsakemu članu posebej, zlasti pa še pesniku Jožetu Žoharju. Hvala za vse prijaznosti in skrbi Ani in Stefanu šernek, Bertu Pribcu, p. Tonetu Gorjupu, Elici Rizmal, Ivanki škof, Marjanu Peršiču, Mari Mericki, Štefki in Tonetu Resnik in vsem za gostoljubnosti na domovih, v društvih in verskih središčih. Posebno se zahvaljujem tistim društvom in posameznikom, ki so z odprtimi srci izražali ljubezen, ponos in zvestobo naši samostojni Sloveniji in so tako pritrjevali moji ljubezni, ponosu in zvestobi, kakor sem jih z odprtim srcem izpovedoval s svojo poezijo. VSEM prisrčna zahvala in vesel pozdrav z najboljšimi željami tudi v imenu svoje žene Sonje. 1 Tone Kuntner Ljubljana o—i IZPOD TRIGLAVA _________________________________________I DR. LOJZE PETERLE je sredi septembra pismeno javil predsedniku vlade dr. Janezu Demovšku, da s prvim oktobrom odstopa kot minister za zunanje zadeve in kot član vlade. "To sem dolžan storiti zaradi zvestobe lastnim moralnim političnim načelom in zvestobe stranki, ki jo vodim," je poudaril. Razložil je, kaj je privedlo do odstopa. Dr. Dernovšek je namreč pri volitvah kandidata za mesto predsednika Državnega zbora, ki ga je 5. septembra nepričakovano izpraznil mag. Herman Rigelnik, enostavno pozabil na koalicijo. Izvoljen je bil (šele v tretjem poskusu) Jožef Školč iz Demovškove stranke bivših komunistov. "Vaša odločitev in izbira partnerja vam prinaša resda večji monopol na ključnih oblastnih mestih, a vodi Slovenijo (...) dobesedno k nevarnostim novega blokovstva in politično destabilizira slovenski politični prostor," pravi dalje Peterle v odstopnem pismu. Ali bo stranka Slovenskih krščanskih demokratov kljub Peterletovemu odstopu ostala v vladni koaliciji, danes še ni gotovo. Dr. Peteric je za svoj odstop prejel veliko čestitk in mnogi so mnenja, da bi moral ta korak storiti že prej, čim je videl prve znake dvojne igre vladnih partnerjev. A mož-poštenjak je upal, da je tudi pri drugih skrb za domovino pred prestižem stranke. S koalicijo je tvegal izgubo marsikaterega člana svoje stranke, končno pa le uvidel, da partnerjem ne gre za sredinsko politiko, ampak da zasedejo vsak izpraznjeni stolček s svojim kandidatom. Zanimivo bo, kako se bodo razmere razvile. Dr. Dernovšek je sicer izjavil, da lahko vlada nemoteno deluje tudi brez Slovenskih krščanskih demokratov. Peterle pa je mnenja, da je Dernovškova stranka " GLAS SLOVENIJE N| AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK PRVI IN F.DINI 14-DM:VNIK V AVSTRALIJI Redno prinaša politične, gospodarske, kulturne in druge vesti in zanimivosti iz Slovenije, iz diplomatsko konzularnih predstavništev ter iz slovenske skupnosti SAMO $4.00 MESEČNO - letna naročnina $ 50.00 PODPRITE NAS SI.OVHNSKI TISK Naročilnice s priloženim čekom poslali na: GLAS SLOVENIJE - uredništvo 2/15 Allandale Rd. Boronia, Victoria 3155 močno navezana na preteklost in sama ne bi mogla prinašati dobrih točk v Evropi. STOLETNICO mestne električne razsvetljave praznuje letos - ne Ljubljana, tudi ne Maribor, ampak Škofja Loka. Ta je bila torej takrat - vsaj z ozirom na to - najnaprednejše mesto v Kranjski deželi. Prvo mesto z električno razsvetljavo je bil London, Škofja Loka pa je sledila komaj dvanajst let za njim. Dogodek so kaj slovesno praznovali, saj je iz Ljubljane privozil v Škofjo Loko za to priliko celo poseben vlak. TRADICIONALNO SREČANJE izseljencev in zamejcev na Sv. Višarjah je letos v avgustu potekalo v znamenju mladih. Največ jih je prišlo iz Pariza. V soboto popoldne smo se zbrali v farni dvorani v Zabnicah, kjer je imel eno predavanj bivši Avstralec p. Ciril Božič. Naslednji dan, 7. avgusta, pa je na vrhu pri svetišču sledilo še dvoje predavanj. Zbrali smo se v hiši, ki jo je za Slovence kupil izseljenski duhovnik Vinko Žakelj. (Še ni izplačana ter so darovi zanjo zelo dobrodošli!) V svetišču smo srečanje zaključili s sveto mašo, ki jo je ob somaševanju zbranih duhovnikov daroval pomožni škof Alojzij Uran. Srečanje treh Slovenij - matične, zamejske in zdomske - je tudi letos doseglo svoj namen: povezovati Slovence v skrbi za ohranjevanje in utrjevanje narodne zavesti in pripadnosti Cerkvi. NADŠKOFA DR. ŠUŠTARJA je 23. avgusta obiskala delegacija Rdečega križa Slovenije ter mu izročila najvišje priznanje ter ustanove pri nas -listino o častnem članstvu. S tem so izrazili hvaležnost organizacije za vso skrb in prizadevanja, ki jih nadškof kaže do bolnih, onemoglih, socialno ogroženih in drugih v potrebi. Nadškof je ob zahvali izrazil upanje, da bo sodelovanje med cerkvenimi dobrodelnimi ustanovami in Rdečim križem tudi vnaprej uspešno in v korist vsem, ki so v stiski. V ZAHODNI EVROPI je davčna stopnja med 36 in 38 odstotki, v Sloveniji pa doseže kar rekordnih 48 odstotkov. Za tako visoke davke je kriva vsekakor še ne dorečena davčna reforma in seveda hud apetit mlade države. Viri javnih davkov so dohodnine (plače, honorarji, pokojnine, prodaja nepremičnin ipd.), prometni davek, carinske dajatve, prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. - Obenem pa je znano, da so šle in še gredo milijarde ljudskega denarja v tuje banke in na zasebna imena tovarišev, ki so znali izrabiti medrazvojno stanje mlade države v svojo osebno korist. Kdaj jim bo oblast stopila na prste? Čas bi že bil - saj je denar ukraden državljanom, ki omagujejo pod težo davkov. "OSEM POGREBOV, en krst, poroke nobene..." se glasi zadnja statistika za župnijo Breginj, kjer pastiruje župnik Alfonz Močnik. Čas po zadnji vojni je župnijo izpraznil, še bolj zredčil jo je potres v letu 1976. Po potresu so rušili stare hiše in postavljali montažne na najbolj rodovitno polje, danes pa je še teh veliko praznih, saj montažni domovi sami po sebi pomenijo prehoden bivalni prostor. Župnija Breginj šteje danes komaj 350 duš, v sosednji župniji Sedlo, ki jo soupravlja breginjski župnik, jih je pa 230. Še slabše je v vikariatu Logje, kjer je med 70 prebivalci komaj nekaj fantov in deklet, večina ljudi pa starih. K osnovnošolskemu verouku v Breginju hodi 25 otrok, v Sedlu pa 17. Mladinskih veroučnih srečanj ni. Pravijo, da je takih slovenskih fara še več, zlasti na Primorskem. - Ob tem razmišljam o naših slovenskih verskih središčih v Avstraliji, katerim nekateri tako zagrenjeno prerokujejo skorajšnjo smrt. Manj vzroka imamo za obup kot breginjska župnija. Le delajmo, dokler se da in so tu ljudje -ostalo pa prepustimo Bogu in njegovi previdnosti, ki se v svojih darovih ne da prekositi. ZASEDANJE Svetovnega slovenskega kongresa je bilo 23. junija letos na Dunaju - namenoma izven Slovenije, da ne bi bil kakor koli pod drugimi vplivi. Res je morda prav zato dobil Kongres odličnega novega predsednika v osebi dr. Jožeta Bernika, povojnega izseljenca v Chicagu, ki pa kar precej časa letno preživlja v Sloveniji. Vsekakor je zmagal z večino volilnih glasov - v Ljubljani verjetno ne bi. Prepričan sem, da bo pod novim predsednikom dejavnost Kongresa znova zaživela in našla kljub negativni kritiki (kot je Berta Pribca v Glasu Slovenije) dovolj plodna tla za novi razcvet v prid slovenskemu narodu doma in po svetu. NA ROJSTNI HIŠI pokojnega prof. dr. FRANCA KSAVERIJA LUKMANA v Lokah pri Sv. Juriju ob Taboru so odkrili spominsko ploščo. Mož je bil rojen leta 1880, postal duhovnik ter doktor filozofije in teologije, redni profesor na ljubljanski teološki fakulteti ter v letih 1926 in 1927 rektor ljubljanske univerze. Ob odkritju plošče je akademik dr. Franc Bernik poudaril enega največjih Lukmanovih dosežkov: njegovo delo za Slovenski biografski leksikon. : Za pomoč in nasvet za zmerno ceno j : KOBAL & ASSOCIATES : j SOLICITORS & ATTORNEYS j : Dorothy Kobal B.Com l.lb. ! 0 • : 81 Sporing A ve, : : (P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147 • : (T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583 j 0 m m •' ; Conveyancing,Wills & Probate, Small ; • Business, Litigation and General Advice. • KAKOR Kočevski rog dne 26. junija, so imele na nedeljo 31. julija tudi Teharje pri Celju svoj spominski dan povojnih žrtev stalinistične revolucije. Z mariborskim škofom Krambergerjem in nekaj duhovniki je somaševal na prostem pri bližnji Sv. Ani tudi urednik MISLI. Sledila je procesija do križa na kraju, kjer je stalo leta 1945 zloglasno taborišče. Tam smo nadaljevali molitve in razvil se je občuten kultumo-spominski spored. 101 ROJSTNI DAN je letos v Solkanu slavila Emilija Kancut in vsa župnija se je z njo veselila visokega življenjskega jubileja. Je mati osmih otrok in že več desetletij vdova, ki je dolgo vrsto let opravljala službo zvonarke. Lani je padla in si zlomila kolk, a zdravljenje je bilo tako uspešno, da še zdaj redno prihaja vsaki dan k maši. | /Konec članka t strani 201/ J. Pučnik: Slovenska manjšina na Koroškem ima veliko lastnih problemov. Dokler slovenska manjšina ne bo dosegla enotnosti v zastopanju svojih interesov, ji tudi slovenska vlada ne more pomagati. Slovenija ima sama zelo malo možnosti neposredno vplivati na Dunaj, kjer se odloča o slovenski manjšini. Te zadeve bo treba močneje obravnavati v evropskem okviru. Tam ima Slovenca kot samostojna država večje možnosti. DISTINCTION PRINTING PTY. LTD. Lastnik Simon Špacapan 1 Tiskarna za .brošure, knjige in barvna dela 164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488 1 WJ>rrrrrrrrrrrrrr^rci>a pol stoletja. Zadnja ploha se je usula na Cvetka Faleža pred kratkim, ko je na Svetovnem slovenskem kongresu na Dunaju nastopal kot predsednik Narodnega sveta ACT - Canberra in kot pooblaščeni zastopnik predsednika Avstralske slovenske konference. Obenem mnogi tudi pozabljamo, da je bil g. Falež izvoljeni predstavnik Avstralije pri Izseljenski matici. Iz poročila sem zvedela, da je g. Faležu bilo pri kongreesu zaupano vodstvo Komisije za dokumente, ki je sprejela resolucijo o pravicah Slovencev brez državljanstva, resolucijo o zaščiti Slovenije pred vstopom v Evropo in resolucijo o zaščiti slovenskih meja. Kot član katoliške izseljenske organizacije "Slovenija v svetu" pa se je udeležil tudi njenega prvega tabora. Kakšna pomembna poglavja ob perečih problemih! Zaupam g. Faležu, da nas je dobro zastopal in sc mu zahvaljujem za njegov trud, osebno žrtev (potoval je na svoje stroške) in zasluge. Močno odklanjam vsako politično manipulacijo - hujskanje posameznikov ob zboru Slovenskega kongresa na Dunaju proti Cvetku Faležu. Zgražam se, da se upa kdo še naprej vmešavati in razdirali slovensko izseljensko skupnost v Avstraliji ter celo v času demokratske prenove Slovenije s tem zavirati razvoj. Melbournskim Slovencem se priporoča SMALLGOODS 209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068 Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411 Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: na£e mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK Gospod Falež, kaj ste poleg gornjih zaslug še naredili, da se vas nekateri tako "šenirajo"? Prišel je čas resnice in priznanja, saj brez teh vrlin ne more biti iskrene sprave. Z iskrenimi slovenskimi pozdravi in najboljšimi željami - Jožica Gcrden MERRYLANDS, NSW - Poled pokojnih, ki sem jih v nenavadno dolgi vrsti objavil v sydneyski kroniki, moram tu omeniti še tri, ki niso umrli v NSW: Dne 6. junija 1994 je v Perthu, W.A., umrl MARIO BENUŽEC v starosti 41 let. Rojen je bil v Podgradu pri Ilirski Bistrici. Pogreb je opravil tamkajšnji hrvaški duhovnik 10. junija, pokopan pa je bil na glavnem mestnem pokopališču. Pokojnik je bil nečak Alojza Kreseviča, ki živi v Adelaidi. Zapušča pa tudi očeta in brata, dočim mu je mama umrla pred štirimi leti. SLO VENI AN FUNERAL SERVICE Tel: 724 5408 A F D A Fax: 728 2253 Sydneyskim Slovencem v č^su žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydncyu, na deželi, Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih Dne 2. julija 1994 je na svojem domu v Maleny, Qld., nenadoma umrl RUDOLF ŠT A VAR. Rojenje bil 15. aprila 1934 v Zagorju pri Pivki, v Avstralijo pa je prišel v januarju 1954 na ladji "Toscana". Leta 1956 se je poročil z Ivanko Tomšič, po rodu iz Bača, župnija Knežak. Rudolf je bil zaposlen pri raznih delih širom Avstralije, zadnjih trideset let pa kot kuhar v glavni bolnišnici v Brisbane. Leta 1988 se je upokojil. Z ženo sta se preselila v Maleny in si tam znova zgradila hišo. Do odhoda iz Brisbana je bil aktivni član društva "Planinka" in bil splošno priljubljen. To je pokazala tudi številna udeležba rojakov in znancev pri pogrebni maši v cerkvi Karmelske Matere božje v Coorparoo, kakor tudi pokop na Mt. Gravatt pokopališču, kjer je dobil zadnji domek na zemlji. Rudolf zapušča poleg žene Ivanke sinova Rudija in Marka ter njuni družini, v Prestranku blizu Postojne sestro Anico, v Icelandu pa brata Franca. O pokojnem bivšem Sydneyčanu ALOJZU JEREBU pa berite poročilo iz Melbourna, kjer je nedavno umrl. Vsem trem želimo večni mir! - P. Valcrijan MALENY, QLD. • Ob nenadomestljivi izgubi našega skrbnega moža, očeta in dedeka RUDOLFA ŠTAVARJA se iskreno zahvaljujemo vsem pryateljem in znancem, ki so se udeležili maše zadušnice za pokoj njegove duše, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali čudovito cvetje, nam žalujočim pa izrazili ustno ali pismeno sožalje ter nam bili v teh težkih dneh v oporo in pomoč. Bog povrni za vse! - Žalujoča žena Ivanka Štavar in sinova z družinama “Ali je bilo na vas oglas, da isfcete nočnega čuvaja, fce kaj odziva?” “Ja, že trikrat so nam ponofci vlomili v hifo.” “Ženske prenesejo vet boletin kot moški.” “Ste vi zdravnik?” “Ne, ampak Čevljar.” PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA IZ REPUBLIKE SLOVENIJE + Ljudstvo vam je omogočilo vse, kar ste mu obljubljali. + Želi mi konec, ker poznam njegov začetek. + Vsi pisatelji sveta: o lem mol Site?! + Vil kombinacijo: legalizirana revSiina in ilegalni milijonarji. + Nab' milijonarji iivijo tukaj, denar pa hranijo tam. Proletarci pa odhajajo tja, denar pa hranijo tu. + Najprej si človek v senci, potem človek s senco, naposled pa le le senca Človeka. + Vrhovi so lahko zelo nizki. + Kako pogreiam prvovrstne v prvih vrstah! + V medicini merijo pritisk z aparatom. Driava je Sla dalje: z aparatom ga zna tudi povečati. + Skozi vsak zid je mogel, tako majhno glavo je imel. REŠITEV Križanke zadnjih Misli: Vodoravno: 1. toga; 4. ofcak; 8. moka; 9. svaril; 11. nikoli; 13. ara; 14. in; 16. oh; 17. etil; 18. kolo; 20. galeba; 23. en; 25. sir; 26. etik; 27. nagaja; 30. bogati; 34. nebo; 38. Edo; 39. iz; 40. enajst; 42. laso; 44. Zora; 45. to; 46. ar; 47. kri; 49. očaral; 52. iznova; 54. erar; 55. voda; 56. ukaz. — Navpično: 1. tok; 2. oko; 3. galebi; 4. ovalen; 5. Ibar; 6.arak; 7. ki; 8. Miha; 10. lilija; 11. noga; 12. itak; 15. nora; 19. osa; 21. le; 22. Etna; 24. na; 28. grba; 29. podari; 30. bela; 31. gos; 32. ti; 33. izziva; 34. Nero; 35. enaček; 36. oj; 37. stol; 41. star; 43. apno (po pomoti, moralo bi biti okno!); 48. rod; 50. ara; 51. raz; 53. zv(ezek). Reditev so poslali: Ivan Podlesnik, Lidija Čulin, Jože Grilj, Francka AnSin, Ivanka Študent, Vinko Butala. Žreb je izbral Lidijo Čulin. Za novo Križanko boste pa morali po dolgem Času potrpeti do prihodnje Številke, ker je tokrat zmanjkalo zanjo prostora. V1KTOKIJSKIM SLOVENCEM TOBIN BROTHERS funeral directors na uslugo v casu žalovanja Ob North Melbourne 189 Boundary Road. 328 3999 Malvern 1382 High Street. 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460 HOJA ZA KRISTUSOM - Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaža Kempčana. Cena 5 dolarjev. KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Prva izdaja je pošla, druga je na poti in jo kmalu pričakujemo. LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki sojini opešale ofci. Cena 10 dolarjev. VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev. DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev. VVHISPER — Anglesko-slovenske pesmi Danijele Hliš. — Cena 10 dol. MEN WHO BUILT THE SNOWY — O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev. THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) - Izšla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev. ČASOMER ŽIVLJENJA — Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev. ŽIVLJENJSKI IZZIVI je naslov knjige inž. Ivana Žigona, ki je izšla pravkar v Ljubljani. Cena je 25 dolarjev. JEZUS DOBRI PASTIR. Baragove molitve je zbral v molitvenik dr.F. Jaklič' — Z velikimi črkami za slabe oči. — Cena 10 dolarjev. G LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M:-Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolarjev. ZA PEST DROBIŽA je najnovej-Sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev. SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom; KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS! Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m. Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer. KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU! Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici. SLOVENIAN AUSIRAUAN Naša telefonska številka: (062) 82 1083. 1995 GROUPS FOR SLOVENIJA Book now for 4 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney in May - June - July and August 1995 SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL 1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTF.R, Victoria 3109 Telefon: M42 5666 Lic. No: 302 1 8 SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE! PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO POTOVANJE NA OBISK SLOVENIJE V LETU 1995 Zelo dobre ekonomske prilike za obisk lepe Slovenije in vseh strani sveta ... Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize! Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM! ERIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel 1042—1044 Doncaster Road, KAST DONCASTER, Vic. 3109 Telefon: 842 5666