636                                                Dr. Ivan Rv. Krek
Golob: Obupa prerok si zlovest, režiš se zlu, ki slutiš je. Da vtolil eno bi bolest, jaz dal bi glas in perje vse. Ti kolneš! Zase vsak pojva! Ljubezni sami jaz živim.
Krokar: Živeti češ za prazen dim ? In črni tič se skrohota.
Golob: Zlodej, ki zlivaš žolč grdo, k nesrečnim smrtnikom letim; ponesem vejo olj kino, jih ž njo vtolažim, z veselim.
Krokar: Golob, ti sam in vejica prav kmalu bosta pekla se. Hudičev dvojčic človek je. In črni tič se skrohota.
Izredka se dobi tak izraz divjega obupa, kakor ga je naslikal pesnik v tej pesmi. Na nižje, zatirano ljudstvo je morala silovito vplivati.
V pesmi „Les Escargot" šiba v perečem sarkazmu burzoazijo svoje dobe. V prevodu slove ta pesem:
Policaj mi je velel: Proč od tod!
Stanu grem iskat na kmete.
Tu slinasti polž mi prestreže pot,
pokaže roge mi napete.
Res, čedna gospdda lupinasta,
krive se hrbtišča ji slinasta!
Postavlja se polž, si misli tako: Fej, ti proletarski nesvestnik; saj nimaš ni strehe nad sabo; jaz, polž, sem pa slaven posestnik! Res, čedna gospdda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
Sred svoje sive palače srčan se slinasti polž napihuje, kot kakšen odlikovani meščan, ki z okna se v svet izkazuje. Res, čedna gospdda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
Pomanjkanje nič ga ne skrbi, in ne, kdaj bo rok stanarine, če se pa sosedov kaj zboji, zapre se brž v svoje lupine. Res, čedna gospoda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
; Socijalni pomenki.
Tak top je, da mu še dolgčas ni. Skrb zase le tare ga v prsih. Iz drugih dela lepo se masti, se plazi po rožah in trsih. Res, čedna gospoda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
Najlepše naj tiči se mu oglase, ne gane ga to in ne moti, zagaman še komaj, komaj ve, da je kje kak glas in peroti. Res, čedna gospoda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
Hudirja! Tič je ta buržoa. Od pameti malo se vleče. Pač boljša je svoja hiša doma, da druge se lahko ven meče. Res, čedna gospdda lupinasta, krive" se hrbtišča ji slinasta!
V dveh zbornicah, čujem, postave dajo njihovi poslanci — veljaki. Poslanec pač morda še per (pair) celo bo. Precej jih vem, ki so prav taki. Res, čedna gospdda lupinasta, krive se hrbtišča ji slinasta!
Le plezajmo! Polž nam je zgled! Za njim!
To dvigne še mene izgnanca!
Za polža volivca se že vzgojim,
morda še za polža — poslanca.
Res, čedna gospoda lupinasta,
krive se hrbtišča ji slinasta!
Iz vladarjev se norčuje v nastopni pesmi:
Služba mi preroška narekuje, da razkrijem tm6 bodočih dni, da vladarje vrh zemlje kaznuje, v starem svetu jim potop vskipi. Kmalu vali vse preplavijo. Ocean rujove, venkaj sili. »Glejte", kličem. „Sanjaš", pravijo. Bore kralji! Vsi bodo vtonili!
Huda kazen za te dobre kneze, ki tak lepe zakone daj6! Sužnih znakov, jarmov težke peze, ljudstvo je brezbrižno vzrok samo. A valovje svojo pot drvi proti njim, ki so tak varni bili; zdaj pa zanje niti barke ni. Bore kralji! Vsi bodo vtonili!
Afriški despot, ki bos kraljuje, Kamov črni sin, vode kroti: stari fetiš moj vas že vstrahuje, da dohodek se mi podvoji.