INVESTICIJA GEOLOŠKEGA ZAVODA
Odprava ozkega grla
Na nekdanjem letališču v Moslah so pričeli graditi prostore za 13 delavnic, ki bodo nared do leta 1982
¦¦ Nedavno so predslavnlkl vseh šestih temeljnih organi-zacij GeotoSkoga zavoda po dolgotrajnih pripravah tn us-kfajevan/ih podpisafi samoup-ravni sporazum o skupni na-ložbi v izgradnjo objekta de-lavnic in skladiSč Geološkega zavoda Ljubljana. Izgradnjate-ga objekta, v skupni vrednosti 174.000.000 din predstavlja najveijo inveslicijo GeotoSke-ga zavoda. načrtovano za srednjeročno plansko obdobje 1976 - 1980.
S prlpravami na gradnjo Je GeoloSki zavod začel že leta 1972, Ko so ugotovili potrebo po razSlritvi prostorov za po-pravlla ter izdelavo rezervnih delov kot tudi za skladiščenje. Geološki zavod. ki je eden fzmed nosilcev razvoja na energetskem, surovinskem in Infrastrukturnem podrofiju SR Slovenije, zaradi specififinosti dela jn tehnologije nujno po-trebuje lasten remont strojev in naprav. Celoten remont, kot tudi proizvodnjo specifičnega pribora za vrtanje (krone. gla-ve, dieta, vrtalna nisa Itd.) in vrtalnih strojev (J-600) izvaja
GZL v tem fiasu v utesnjenih in neustrezno opremljenih pro-storih na Dimičevi 16. V nekaj letih iskanja lokaclj tsr priprav-(jafnih del je stiska posiafa že skorajda nevzdržna. Sedanja povrSina za popravila in proiz-vodnjo delov in naprav znaSa le 800 m2 higijenskim in te-hnidnim zahtevam dela, saj je potrebno skrbeti za normalno obratovanje preko 200 pogon-9kih strojev, preko lOOvrtainlh garnitur, 100 kompresorjev, Crpalk ter spremljajoče opre-me. kot so kamioni vlačilci itd. Z novim objektom 6000 m2 pokritih povrSin, ki bodo do konca leta 1981 zgrajene v co-ni MP 3/5 občina Ljubljana-Moste-Polje (na bivšem tetali-šču) bo Geološki zavod uresni-čit več svojih življenjsko po-membnih ciljev:
1.  prldobli bo ustrazna, nujno potrabna  delavnlske prosto-re, tar ¦ tem odpravll največje ozko grlo v poelovanju. Pova-čana bodo kapaclteta, zmanj-ianl zaatojl t*r podanl pogojl za   raallzacljo   razlakovalnih vrtan|;
2.  zmanjiana bo potraba po
uvozu opreme, saj bo podalj-iana ilvljenjaka doba naprav, prav tako pa bo dana moinost za Izvajanje popravil, kl seda) poteka v tujini;
3.  povefiane bodo kapacitete za  novo prolzvodnjo vrtaln« oprama  tn   rozervnlh   delov. GZL je že sedaj eden glavnlh prolzvajalcev vrtalne opreme v Jugosfavlji, potrebe pa bo dalefi več)e od možnoati;
4.  QZL bo s tam lahko v ure-Janlh pogo)lh pripravll doku-mentacijakl centar In akiadi-tt% geoloiklh |ed*r v»eh geo-loiklh   razlakav   v   SlovanlJI. Razlakovalna   skupnoat  Slo-venlje, Unlvarza E. Kardelja In Ftapubllakl komtta za razlsko-valno delo, so zbrali GZL, da prlpravt predlog sistema do-kumentaclfe razlskovanja na področju geologije In g«onw-hanlk«;
5.  zmanjiana bo kollčlna ža-log potrabnlh za nortnalno po-•lovanje;
6.  z novlml proatorl bodo za-gotovljenl normalnl pogojl de-lavcem;
7.  Izboljaano bo Izobraitva-n)« daflcHarnlh kadrov ttrofne In vrtatake atroke;
8.  dobill bodo prvo speclallzf-rano delavnlco za popravlla bagrov ln težklh vrtalnlh gar-nltur v SlovenlJI.
Izgradnja tega objekta se je tako postavila pred kolektiv GZL kot -conditto sine qua non« nadaljnjega razvoja, ki pa je po že predvidenfh projek-cijah v repubtižkih in občin-skihdokumenlih do leta 1985 zelo intenzfven. Tako bomo v aprilu zasadfll prvo lopato ta postavitev hale v izmeri 85 x 71 metrov, v kateri bodo tekle tri žerjavne proge od 5-201, ter še ena dodatna enotonska. Po Izjemno podrobnem investicij-skem elaboratu je predvideno 13 delavnic, skladišče sred-stev, rezervnih delov in potreb-nega materiala, ter celotni spremljevalni de! (zaklonišče, toptolna postaja, garderobe, sanitarije, pisarne. jedtinica, prostor za civilno zaSčito, vra-tamica. plinski terminal itd.). Izvajalec del je SGP Grosuplje, hala bo montažnega tipa. V objektu bo telefonska centra-la, teteprinterska linija in pri-stop na računalniSki terminal. Deto bo potekalo v dveh izme-nah, zaposleno bo preko 200 delavcev.
Pri izgradnji tega objekta so-delujejo Ljubljanska banka, Rudar Zagreb, Republiška ra-ziskovalna skupnost, Mostov-na Ljubljana, Vegrad Velenje in vse temetjne organizacije GeoIoŠkega zavoda Ljubljana. Začetek redne proizvodnje je predvtdenza 1. 1. 1982.
GORAZD RAČIČ