Podučne stvari.
Nova — metricna — mera.
S početkom meseca januarija (prosenca) leta 1876., tedaj čez 2 leti, bode naše cesarstvo vse dosedanje mere in vage zamenilo z metričnimi; al tudi že zdaj se mesto stare mere rabiti p^ie metriška. Z letom 1876. pa nova mera postane postavna.
To mero so že davno želeli učenjaki, trgovci in obrtniki. Ako človek pomisli, koliko različnih mer se nahaja v našem cesarstvu za dolžino, koliko še različ-nejših za votlino, za katero imamo Dunajsko in Oger-sko vedro, Slovenske štartine, Dunajske, Ceske, Poljske mere itd., potem lahko vidi zmešnjavo , katera nastaja zbog tacih razlik v trgovini.
Vse mere in vage so osnovane na prosto voljo odbranih sestav kot ena jednota.    I ravno metriška mera
je osnovana po prosti volji odbrane celote, katera je vzeta iz gole prirode (nature) tako, da se ne moremo motiti, ker se vedno tako vzeti mora, niti manj niti več,
Začasa prve Francoske prekucije preteklega stoletja so Francoski učenjaki vzeli četrti del meridi-jana za temelj novi meri. Ta četrti del meridijana so i razdelili v deset milijonov delov in en del od teh ) deset milijonov, kateri meri 3*14136 Dunajskih čevljev, so si vzeli za jednoto, s katero se dolžina meri, in to imenujejo „meter".
Računanje z metriško mero je zel6 lahko in ugodno, ker je ravno osnovano na decimalah (deset-nicah) in sicer tako, da se meter pomnoži za deset ali za sto itd. ter se imenuje z dobljeno številko. Ako se je pomnožilo z desetimi, z grškim imenom deka (deset), hekto (sto), kilo (tisoč); potem se pa tudi ravno omenjena mera za deset, sto itd. zmanjša, in ako se je pomanjšala za deset, deci (desetifdel), centi (sto), mili (tisoči del enega metra).
Razun tega imamo: 1 meter = 3*J634.........dunajskih čevljev
10 met, t. j.  1 dekameter = 31*634      „             „
100 met., t. j. 1 hektometer = 316*34    „             „
1000 met.,   t. j. 1 kilometer = 3163-44    „             „
10.000 met., t. j. 1 miriamet, = 31634-46    „             „
Nasprotno pa
1 decimeter = 1/10 metra 1 centimet. c= 1/IQ0 metra 1 milimeter ~ lllfm metra.
Toraj ima vsaki meter 10 decimetrov, 100 centimetrov, i000 milimetrov.
Vidi se iz tega, zakaj se metricna mera ne more izraziti v celotah Dunajskih čevljev, ampak da ostane vedno kak odlomek, tako na pr. ima                                 \
1 decimeter od prilike 3 Dunajske palce in 9 črt, 1 centimeter „        „      4%      „        črte 1 milimeter   „        „        ya      „        črte
Potna dolžina, ki se je dozdaj le z geografiško miljo merila, meri se po metriški sestavi s kilometrom, tako ima 1 kilometer (1000 metrov) 3163'44 Dunajskih čevljev m okoli četrte ure.
Za poljsko mero, s katero se površje zemlje meri, jemljemo namesti sedanjega orala po metriški sestavi aro, to je, kvadrat, kateremu ena stran je dekameter; tako ima naposled en celi kvadrat (10 + 10) 100 kvadratnih metrov.
1 ara = blizo 28 Dunaj. [J° (točno = 27-7998 Dunaj. {J°) 1 hekt. = 100 ar, toraj = 2779-98 Dunaj. Q° = 1*7374
Dunaj, orali.
Za votlo mero, s katero se merijo tekoče stvari, žito itd.,   se vzame  votla kocka,   katerej je 1 stran 1 decimeter dolge mere; takošna mera se imenuje 1 liter   J ter  drži  na primer  7/io Dunajske oke (z=0'707),   malo / več kot naš polič.
1 hektoliter ima 100 litrov, na primer, v vedra je l3/4 Dunajskega vedra.
Ako vzamemo votlo kocko, kateri je ena stran 1 dolgi centimeter, in jo napolnimo s čisto vodo, pravimo težini tej vode en gram, po katerem se ravno osnuje vaganje težine, na primer: 1000 gramom pravimo 1 kilogram, ki vaga nekaj več od 1% Dunajskega funta (=1*7856 Dunajski funt); 500 gramov napravi en cesarski funt, ta ima na priliko čez 28 lotov.                  ^
Kakor smo že iz početka omenili, bila je metriška mera na Francoskem še pred 74 leti vvedena. Ta mera se ni mogla dolgo zaradi velike Francoske prekucije ostalemu svetu prikupiti, al vendar, ko so videli njeno znanstveno temeljitost in veliko praktično vrednost, se sprijateljijo ž njo naj prvo učenjaki, potem tudi trgovci, dalje   obrtniki   in   ostali   meščanski   svet.    Tako   so to
385
-----   386   -----
Francosko mero že davno imele Belgija, Nizozemska, Grška, Italija, Spanjolska, Portugalska, Rumunjska, in slednjič leta 1872. tudi cela Nemška država. Zdaj se tudi v našem cesarstvu vpelje.
Kakor je že znano, je potrjen od cesarstva dotični zakon o metriški meri za zapadno polovico monarhije dne 23. srpana 1871. 1., da se s početka tega leta poraba dopušča, leta 1876. pa brez ozira vpelje.
Zato je res že čas, da se tudi pri nas na vvedenj.e nove mere misli.
Ako pomislimo, da se naše ljudstvo te lahke enostavne sestave bode vendar težko priučilo, lahko si mislimo, koliko bo med njim nejevolje, ko se bode me-triška mera počela sploh vpeljavati.
Odbor Zagrebškega gospodarskega društva je mino-lega leta deželno vlado na to okolnost pozorno storil ter jo prosil, naj bi za to skrbela, da se na deželne stroške osnuje popularna knjižnica, v kateri bi šolska mladež in drugo čitajoče ljudsivo o porabi nove mere se naučilo. Največ truda bo pri votli meri litra, hektolitra itd., zatem z novimi utezmi, grami in kilogrami itd. Te mere in uteze bi se morale za časa nakupiti, kar bi se posebno županijam naložiti moglo.
Zakon se gotovo ne more z malenkostmi pečati; kar se izpeljavanja zakona tiče, to je posel upravnih oblastij. Zato mislimo, da bi, ko imamo še 3 leta do pravega vvedenja metriske mere , prav dobro bilo, da se začne na delo iti z vpeljanjem nove mere, da bi se morda najprej počelo z vpeljavo votle mere, zatem vage in potem mere za dolgost.             „Gosp. L."