J. V. Vzor možu v spomin. Stebri starih dobro preizkušenih katoliško-narodnih kmečkih hiš lepe velikonedeljske župnije se podirajo. Zopet je usahnila kremenita kmečka korenina, Irgoličavega dobrega očeta z izrazitim, le samo njemu lastnim plemenitim značajem — ni več. Šel je po zasluženo plačilo k Stvarniku, katerega je tako iskreno ljubil. Njegova zavedna katoliška hiša je izgu bila svojega najodličnejšega gospodarja, odkar stoji že stoletja, sodinska občina svo jega dolgoletnega župana, ormoški okrajni zastop svojega člana, razne cerkvene ter gospodarske organizacije svojega zvestega sotrudnika, ubožci pa svojega najboljšega očeta. S tem bi bil zadosti označen v splošnih formah njegov blagi značaj, ko bi še ne bilo drugih potez v njegovem življenju, ki so vredne, da se jib. spomnimo. Bil je res Izraelec, v katerem ni zvijače: odkrit napram vsakomur, je brezpogojno isto lastnost pričakoval tudi od drugih. Odlikovala ga je prav posebno še njegova neizmerna ljubezen do rodne grude in s tem do domovine. Ko' sem bil lansko leto z njim v inozemstvu, kjer je iskal zdravja, je sicer občudoval krasoto tuje zemlje, a zopet in zopet je pristavil: Lepo je tudi tukaj, pa najlepše in najljubkejše pa je v — So dincih! Te ljubezni pa ni imel samo na jeziku, ampak tudi v dejstvih je hotel ovekovečiti svoj lep, vspodbudni vzgled, kako naj zlasti današnja mladina Ijubi svojo rojstno vas. Celo mesta v okolici se ne morejo ponašati z vodovodom, njegova rojstna vas, priprosta sicer, a zato tem ljubkejša, ga ima že leta in leta in to po njegovi zaslugi. Rajni g. Irgolič je bil v tem kraju prvi. ki je zasadil pred 30 leti na novo svojavinograde ter s tem pokazal ubožajočemu kmetu nov vir dohodkov. Iz njegove domače hiše je izžarevala tudi brezmejna ljubezen do ubogih, zlasti do otrok-sirot. Neštetim sirotam je bil res pravi krušni oče, vrata njegovega mlina so bila vedno odprta siromakom in kot zaprisežen sodnijski cenilec se je oziral v prvi vrsti na hedoraslo dečico. Mogoče, da se je kot tak komu zameril, a vedno se je tolažil s tem, češ: če tudi sem se vsem drugim zaraeril, se pa nisem otročičkom in Bogu; cenil sem po svoji vesti. Da, cenil si, kakor Ti je narekovalo Tvo!• blago srce, zato si pa sedaj prav gotovo pfejel tudi plačilo, ki Ti ga je pripravilo božje Srce Jezusovo, s katerim sj se vsako prvo nedeljo združeval v sv. obhajilu kot vnet član Apostolstva mpž, Rajnik je pa bil tudl vrl narodnjak. V najhujši dobi nemškega šovinizma, ki ga je širil iz Ptuja šnopsarski »Štajerc«, je odločno nastopal za pravice slovenskega kme ta kot človek in kot župan. Slovensko katoliško časopisje je vedno dičilo njegovo mizo. V svoji odločni narodni zavesti bi postal v vojskinem času skoraj narodni mučenik in mučenec ljubezni do sirot. Radi tega, ker se je kot župan odločno zavzel proti volji oblasti za to, da se neki siroti podeli podpora, se ga je začelo sodnijsko preganjati in le slučaj je bil, da tudi njemu ni trebalo piti iz keliha narodnega mu čeništva v graških zaporih. Pri vseb. njegovih odličnostih pa se je gotovo najbolj svetila na njegovem značaju njegova skromnost, ki je bila v največjem nasprotstvu z njegovo veličastno, krepko postava Bil je do skrajnosti skrornen in ravno s tem je moral inapoiiirati vsakomur, ki je imel z njim opravka. Molčeč sicer, a kadar je govoril, je bil globok v svojih mis lih in odločen v svojih besedah. To je zelo nepopolna slika kmeta-odličnjaka, najboljšega očeta in zvestega sina sv. Cerkve in domovine, katerega zemeljske ostanke smo na Križevo položili na veliko žalost nas vseh in ob ogromni udeležbi ljudstva ter ob asistenci sedmih duhovnikov, katerih prijatelj je pokojnik vedno bil, na velikonedeljskem pokopališču k večnemu počitku. Irgoličev oče! Saj niste umrli, saj zdi se mi, da še vedno slišim Vaše ljubeznipolne besede šušljati v šumenju pomladanskega listja in cvetja starodavnih sodinskih lip; saj vedno se mi dozdeva, da čujem utrip Vašega plemenitega srca, ki je kljub vsemu bogastvu čutilo s siromakom; toda, oh, če hočem poiskati in stisniti Vašo desnico, ki je toliko dobrega storila svojcem in drugim, tedaj se šele zavem, da je ni več med nami. Pa četudi ste nas zapustili, žal preveč zgodaj, z markantnimi potezami svojega blagega značaja ste v naša srca vklesali svojo podobo tako ostro, da je ne bomo mogli nikdar pozabiti. Vi oče Irgoličev pa snivajte sladki sen, saj je bila 711etna doba Vašega življenja za Vas le samo en trpljenjapolni dan nesebičnega dela in žrtvovanja. Zapustili ste nam vsem najlepši vzgled in opomin k posnemanju. R. I. P.!