Današnja številRa obsega 10 sirani in siane 2 Din. Le*o VII,, šiev. 103. Celie, sobola t9. septembra 1925. Poitnina plačana v gotovini- ^^fl^^^^^^^. y; ^ ^^^^^^K ^^^^^^^ft ^^^^^^^B ^^^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^^^K ^^^^^^H ^^^^^^^^A ^^^^^^K * ' ^^^^^^H ^^^^^^H ^^^^^^^V^^^^^^^^ft "i^^BP^^^^. V; ^^H ^^^B ^^^ft ^^^m ^^^m ^^^A ^HH UNI b^^H • jSI^^^^^. ^ER VhB HH^B ^^^^^^^^^l "y^> . ^B ^^^^^^B ^^^H^^^^^^^^^V ^^^^^^^H^^^^^^^^^K ^^^^^H m^^^^^M ^^H^^ft ASdtö^m J^BS^jj l^^^^^H ^^^^^^^^^^^^^^I^^B ____vš ¦ Naročninai Za. Jugoslavijo : . 'ečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozemstvo: letno 240 Din. Posamezna števifka I Din. Izbaia v torek« Cetrtelt in soboto. Redakcija [in 'upravas Strossmaycrjeva ulica 1, pritl. Tel. 65.— Rač. p.-Č. zavoda 10.666. Oglas! po stalnem oeniku. t Dr. JOSIP SERNEC. Ncoinnjen hrast je pal, rcdek sin slovenskega naroda je umrl. Dr. Josip S e r n e c je bil sin one dobe, ki je rodila velike tnože. Neomajen v svoji volji in velik v inteligenci sg je dvigal nad povprečnost. Ko smo prejeli predzadnji torek vest, da jc pokojnik nenadcma obolel, smo kljub njcgovi visoki starosti bili trdno piepričani, da bo tudi to pot srečno prebil bolczen. Toda varali smo se; dr. Josipa S e r n e c a ni več. Z njim je legal v grob prvoboritelj štajerskih Slovencev, plamencč zsgovornik naših narodnih pravic, mož plemenitega in odkritega značaja. Rojen je bil 4. marca 1844 v SIo- venski Bistrici in je študiral gimnazijo v Mariboru. Žg v zgodnji mladosti se je živo ogrcval za narodne ideale. Prebujevanjc slovenskega naroda v 60 lctih je izklesalo iz rnladega dr. Jo- sipa Serneca idealnega narodnega borca. Že kot visokošolec si je znal na Dunoju s svojo cleganco in dušcv- nosfjo pridobiti znanstva iz najvišjih krogov, kar je imelo na njegovo po- zncjšc delovanjc važcn upliv. Leta 1876 je prišel mladi dr. Josip Sernec v Celju. Kdo se sploh more zamisliti v to dobo, in si predstavljati, kakšnc razmere so vladale takrat v Celju in kakšen je bil takrat položaj celjskih Slovencev? Obstojala je ena sama narodna trgovina, obrtnika slo- venskega ni bilo nobenega. Uradništvo vse nemško in našemu Ijudstvu ne- naklonjeno. Na prstih ene roke bi lahko sešteli vse one celjske Slovence, ki so takrat prcmogli nekoliko sto gol- dinarjcv premoženja. Dvigniti narod k ponosu, zavGsti in gospodarski ne- odvisnosti, jc bila njcgova življcnska naloga. Lotil sg jg tega dcla z naj- večjo vnemo in ljubeznijo. Takoj po svojem prihodu v Celje jc postal pred- sednik Narodne čitalrrice, ki je bila v oni dobi ognjiščc vseh celjskih Slo- vencev in ki je izvrševala takrat vse one naloge, ki so jih pozneje prevzela druga društva, ki so se iz nacijonalne potrebe ustanovila. Pokojnik je bil či- talnici ne samo predsednik, ampak je bil dalj časa tudi pevovodja pevskega zbora. Sodeloval \z pri ustanovitvi dijaSke kuhinje in kumoval je kot prvo- boritelj za enakopravnost Slovenstva neštetim narodnim in kulturnim dru- štvom. Nepopisno razburjcnje je povzro- čila njegova prva slovenska vloga na celjsko sodiščG. Nemci so odgovorili z bojkotorn in ga jeli ostro napadati. Leta 1878 so mu ponudili knielje laškega okraja in Savinjske doline deželno-zborski mandat, moral pa je kandidaturo opustiti vsled odhoda v Bosno, toda že pri prihodnjih volilvah je bil izvoljen v graški deželni zbor, kjer je ostal do !. 1902. Bil je tfuv». let narnestnik dcželnoga glavarja v bivšem štajcrskGin deželnem zboru. V političncm življenju ga je posebno odlikovala njegova dalekovidnost, pa tudi nevstrašenost. Bil je navdušen slogaš, preprič?n, da je v oni dobi bilo le s složnim delovanjen vseh Slovencev možno doseči uspehe. Položaj poslan- cev v štajerskem deželnem zboru ni bil nikoli zavidanja vreden; ako so se hoteli količkaj uveljaviti, je trebalo tam celih mož. Bil paje pokojnik oni, ki je s svojim bistrim umom in s svo- jim nastopom imponiral tudi večini štajerskega deželnega zbora in dosegel uspehe, kakršni so bili v oni dobi sploh dosegljivi. Ko so leta 1889 zmagali Slcvenci v okrajni zastop, so izvolili pokojnika za načelnika ; nače- loval je do leta 1905. Bil je tedaj prvi in zadnji načelnik celjskega okrajnega zastopa. Leta 1881 je skupno s pokojnim Miho Vošnjakom ustanovil Celjsko posojilnico. Temu svojeinu detetu je posvetil vsc svoje poznejše življenje. Bil je njen piedsednik 40 let, bil ji je oče v pravern pomenu besede. Kot dober gospodar v zasebnem življenju, je bil ravno tako dober finanenik tudi kot predsednik denarnega zavoda. V narodnem in gospodarskem življenju štajerskih Slovencev je bila Celjska posojilnica žarišče vscga življenja dolgo dobo let, posebno pa v dobi, ko je bilo treba ustvariti podlago za razvoj lastnega obrtništva in trgovine. Krona njegovega narodno-gospodarskega dela je veličastna stavba celjskcga Naro- dnega doma, ki je že 30 let ponos slovenskega Celja. Od mladih nog se je dr. Josip Sernec zanimal za naravo, sport, dr- sanje, kopanje, lov in planine. V starih Planinskih Vestnikih najdemo krasne opise njegovih izletov na planine, v katerih opisuje kras naše zemlje, ki jo je nepopisno ljubil. Njegovi spo- mini, ki jih je ravno dokončal, pa bodo pričali o širokem delu pokojnika v dobi, ki tvori najmarkantnejši del slovenske kulture in politične zgodovine. Globoko obžalujemo Slovenci ne- nadomestljivo izgubo dr. Josipa Ser- neca, našega častitljivega staroste. Iz- gubili smo prijatelja, nekoč vodnika in velikega borca za naša prava. On je bil vzor, ki je sijal kakor solnce med nami in ki nas je ogreval in prešinjal z žarom svoje volje in lju- bezni do naroda. Cilji medparlamentarne uujje. Predsednik naše washingtonske ', delegacije dr. Velizar Jankovič je po~ | dal novJnarjem obširno izjavo o ciljih '. intcrparlaraentaniG unije, ki ima za \ eilj poravnanje nasprotnih intcresov .ifc^rsp«rezrrli narodov v službl mira in mednarodnega sodelovanja. Vsakoletna konferenca se bavi v prvi vrsti s pro- blemi sploSncga značaja, ki jih je pri- nesla povojna doba. To so gospodar- ski, politični in soeijalni problemi, nadalje reparaeije in vprašanje manj- šin, snovanje in pospeševanje med- narodnih organizacij v prvi vrsti s pacifističnim namenom za edstranje- vanje mednarodnih konfliktov. Končno pridejo na vrsto tudi posebna vpra- šanja, kakšno stališče naj zavzame ta interparlamentarna unija med medna- rodnimi organizaeijami. »Jutro« razmo- triva o teh posvetovanjih zelo izčrpno in mi posnemamo sledeča izvajanja: Specijalnih vprašanj bo na dnev- nem redu konference v Washingtonu več. Vprašanja so čisto politična, go- spodarsko-finančna ali pa čisto prav- nega značaja. Izmed političnih so za nas najvažnejša problemi majšin, vpra- šanje redukcije razorožitve ter vpra- šanje parlamentamega režima, njegove aktuelne krize in sanacije, Izmed go- spodarskih vprašanj je na prvem me- stu vprašanje evropskega carinskega sporazuma, nadalje vprašanjc opija, glede katerega je zaintcresirana zlasti južna Srbija. Naša država zavzame na konferencah v Londonu stališče, ki bo soglašalo s stališčem naše vlade v Ženevi, kjer se razpravljajo slična vprašanja. Letošnja korjfcrcnca iutor- parlairiGntarnc unija v Washingtonu ne bo njena prva konferenca v Äme- riki. To bo že drugič, da sg evropski parlamctitarci sestanejo v Zedinjenih državah. Prvič se je udeležijo tudi parlamentarci latinskih držav Ämerike. S to konferenco se bo nudila parlamentarcem vsega sveta prilika za izmenjavo naziranj o vprašanjih velike svetovne politike spričo stremljenja, da se na podlagi splošne sodobne ci- vilizacije uresničijo legitimne težnjc narodov, kolikor nc nasprotujeja sploš- nim interesom človeštva. Mednarodna parlamentarna unija zavzema po svo- jem sestavu in po dosedanjih tradi- cijah nekako posredovalno vlogo med dvema skupinama mednarodnih orga- nizacij: Na eni strani med mednarod- nimi ustanovami bolj guvernemental- nega značaja, kakor so »Liga naro- dov«, »Panameriška unija<;, »Medna- rodna organizacija dela«, na drugi strani pa cela vrsta zasebnih asoci- S. N. 0 prebivalcih Rifa. Dogodki vMaroku vzbujajo splos- no pozoniost. Saj gre za prvi resni nastop kolonijalnih narodov, ki so za- čeli razmišljati, kako bi se otresli tuje nadvlade. Evropa se tega pokreta v kolonijah po pravici boji, ker bi bila v slučaju neuspeha v odporu proti kolonijalnim upornikom gospodarsko tako oslabljena, da bi se bilo bati za njeno bodoenost. Glavno vlogo v osvo- bodilnem pokretu v Maroku igrajo takozvani rifski Kabyli ali Berberi, domaCe pleme, ki deia pod vodstvom fanaticnega Abd-Gl Krima Francozom in Spanccm največje prcglavice Sele zadnjc dm se je posrcčilo vrhovnemu francosko-spanskemu poveljstvu zaje- ziti zmagovito prodiranJG teh upor- näkov in dosed nekatere lokalne uspe- hf, ki pa še ne pomenijo, da je kon- flikt v Maroku definitivno poravnan. Gorsko pleme Kabylov izvira od prebivalcev Severne Äfrike. Predniki Kabylov so bili v Äfriki še pred Egipčani, ki so prevzeli od njih kult Ämona. Kljub navalu nomadskih na- rodov so se Kabyli ne le obdržali, nego so celo asimilirali tuje narode in rase tako, da naletimo med njimi na pokabyljene črnce, bizantinske Grke, Rimljane in celo Francoze. Pri nekaterih kabylskih obredih sg vidi še dandanašnji, da se drži lovskega stanu nekako prokletstvo krvi. Lovci, ki izgube življenje na lovu, so pokopani v gorah, da bi njihove duše nc škodovalc vasem. Zanimivo pa je, da sg imenujejo zagonetni pla- volasi in modrooki Kabyli »itherma- ken«, kar pomeni lovec. Kabyli se razlikujejo od ostalih afriških piemen tudi s tem, da visoko čislajo kovaški stan, ki je zvezan često tudi s poli- tično in versko oblastjo. Kabyli sma- trajo kovače za nekake čarovnike. Ne smemo pozabiti, da so pripisovali egipeanski duhovniki kovinam, zlasti pa zlatu nekak peklenski značaj. Zato pa usnjarji pri Kabylih niso nie kaj v časteh. Strojarju ne pravijo sin tega ali onega očeta, ampak »sin te ali one<. S tem hočejo reči, da je stro- jarstvo žensko delo. Največ se pečajo Kabyli z vrtnarstvom in čebelarstvom. Hrana jim je zelo skromna. Dan na dan jedo kašo, kuhano v nekem smr- dečem olju in narezano meso različuih domačih ali divjih živali. Kabyli imajo obvezno vojaško dolžnost. Vsak Kabyl mora služiti od 16.—20. leta v armadi, bodisi v boju proti drugim plemenom ali pa zato, da uveljavlja načela krvne osvetc. Evropski kolonizalorji so ho- teli iztrebiti te običaje, pa so naleteli nä energičen odpor, ki se je spremenil zdaj v krvavo vojno. Stališče ženske je pri Kabylih kakor sploh pri muslimanskih narodih zelo žalostno. Dekleta enostavno pro- dajajo in kupujejo pod pogojem, da so še nedolžna. Od pamtiveka se je ohranil pH Kabylih običaj, da imajo do žene pravico tudi moževi bratje in celo vsakokratni vlastelin dotične po- krajine. Iz tega nastanejo pogosti bratomori in očetomori. V rodbini vlada torej strašna razuzdanost, ki sg skriva na zunaj pod strogo etiko. Kabyl pred ljudmi ne sme nazvati po imenu svoje neveste ali žene, ne sme z njo go- voriti, niti jo pogledati. Pri tem pa so kabylske ženske krasne. Ker so v ob- čevanju z moškimi tako omejene, ni čuda, da so večinoma zelo razuzdane in da jim je dobrodošla vsaka prilika za razvratno življenje. Podpirajo jih pri tem prav izdatno stare zvodnice - o kabylskih babah je znano, da so v tem pogledu na najslabscm glasu. Berberke so imele svoje posebne, možem neznane črke. In še danda- našnji rabijo takozvane »ženske zna- ke«, t. j. simbolične znake za tajno korespondenco. Tako n. pr. pošlje kabylsko dekle nvojemu fantu rutico. V eiiem kotu je rdeča pika, — »kri«, v drugem črna — »noč«, v tretjem rumena — »kraj«. To opozorilo po- meni: »Ne hodi to noč za menoj, ker bi utegnila teči kri; pridi ponoči tja, kjer te čakam.« Poleg takega nc- dolžnega fhrta se peča kabylska žcn- ska tudi s čarovnijo. Če hoče, da neha rnož ljubiti drugo, ga enostavno po- lije z vodo, s katero so umili mrt- veca. Če si hoče ohraniti moževo lju- bezen, rabi »ljubavni napitek«. Polije si namreč obraz z medom, ki ga pod brado prestreže v kako posodo. Potem mu primesa malo krvi iz jezika in iz čela, doda sedem zrn soli in ko jc tako zbrala vse potrebne pripomočke, pomeša to čudno pasteto med moževo jed. Bajc ta reč pomaga. Življenje moških je večinoma v gospodarstvu, politiki in vojni. Za rod- bino se ne zmenijo mnogo. Kabyli so zelo nadarjeni, Kdor misli, da izbruhne nckaka sveta vojna v muslimanski Hfriki, sg moti. Berber se ne bori za vero, ncqp za svojo plemensko avto- nomijo. Siroka politična koncepcija je njegovomu svetovnemu naziranju po- vsem tuja. St ran 2 »NOVA BOß A« Stev 103 jacij kakor »Društvo mira«, s sedežem v Zcncvi, »Narodni pravni institute v pravncm področju ali pa n. pr. »Med- narodna trgovska zbornica« v trgov- sko-gospodarskern podroqu. Kakor se vidi, se niedparlamentarna unija zelo približuje mnogim mednaradnim par- lamentarnim ustanovam, ker je ona sama po sebi cmanacija političnih kor- poracij. Vendar pa je njeno stališče v mednarodnih vprašanjih manj svobodno in so njeni sklepi manj obvezni, ker leži to v naravi stvari same. Unija ne razpolaga z neposrednimi sredstvi za izvrševanje svojih sklepov. Zato imajo posamezne nacijonalne skupine in par- lamenti, ki vsi skupaj tvorijo medpar- Iamentarno unijo, dolžnost, da zasle- dujejo v svojih državah njene cilje in se tako čim sigurnejše ustvarijo po- goji za dosego miru in dostojanstva miroljubnega dela. Dr. Velizar Jankovič je preprican, da bo jugoslovenska parlamentarna skupina pod predsedstvom Ljube Jo- vanoviča dostojno zastopala zahteve in ciljc, ki si jih je medparlamentarna unija postavila za svojo nalogo. Na žalost naša delegacija ne šteje več nego pet članov, dočim so delegacije drugih, veliko manjših držav mnogo številnejše. Po programu, določenem na seji naše parlamentarne skupine pod pred- sedstvom Ljube Jovanoviča, bo naša delegacija, ki bo predstavljala pravi stik našega parlamenta in našega na- roda z narodom ameriških Zedinjenih držav, imela poleg dela na konferen- cah tudi drugo nalogo. Kolikor bo mogoče bo skušala seznaniti ameriške kroge z našimi političnimi, gospodar- skimi, finančnimi in splošnimi kultur- nimi razmerami v Jugoslaviji. Po kon- čanem delu konference namerava vsto- piti v stik tudi z nasinii izseljenci, ki v Ämeriki niso maloštevilni. V Äme- riki imamo do 350.000 Hrvatov, 130.000 Slovencev in 100.000 Srbov. Posebno bomo zadovoljni, ako zbra- nim delegacijam teh naših mnogošte- vilnih bratov prinese delegacija v res- nici duševno in ne samo politično zedinjenje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Politika. p Kes Stjepana Radlča. V Ženevi so priredili časnikarji Male antante banket, pri katerem so bili navzoči zunanji ministri Male antante in drugi delegatje, tako dr. Ninčič in Stefan Radič. Radič je imel ob tej priliki ob- sežen govor, v katerem se je v glav- nem bavil s sporazumom med Srbi in Hrvati. V govoru je podal osebno po- litično izpoved in priznal, da se kesa svoje dosedanje negativne politike oziroma kritike vladne politike. Spo- znal je, da socialnih vprašanj ni mo- goče reševati izven državnih mejä. Hrvatje so bili za pravičnost in so se zelo ogrevali za pacifizem in ženske pravice, dočim so Srbi mislili zgolj na to kako bi kar najbolj utrdili državo. Hrvatje in Srbi pa tvorijo skupaj enotno in pristno kmečko aristokra- cijo, ki sloni na tradicijah dela, časti, prave ljubezni in prostosii. Delavci so revolucijonarji, mala buržoazija pa nima duše. Čehi niso aristokratje, ker so industrijalci, pač pa so Slovaki in Ro- muni. — H koncu svojega govora je Radič povdaril, da kmecfka aristokra- cija v Jugoslaviji ustvari moderno di- plomacijo. »Bil sem norec« je zaključil, »a tudi budalost ima svoje meje. Srbi in Hrvatje pa tudi niso bili modri ker so se prepirali radi raznih postaj. Sporazurn, ki smo ga zdaj sklenili, je božanski sporazum.« p Sporazum med Francijo In NemČijo. »Narodni Listy« poročajo iz Londona : Med nemško in francosko vlado je že sklenjen sporazüm o var- nostnem paktu. Sporazum se tiče zgolj meje ob Renu, dočim so meje napram Poljski in Češkoslovaški še odprte. Za ta sporazum se je posebno trudil gu- verner angleške banke Montague Nor- man. Konferenca, ki jo nameravajo sklicati, izdela zgolj podrobnosti, na- čelna odločitev pa je že sprejeta. Se- daj je torej poljska in čehoslovaška republika osamljena. Na tern mestu smo že opetovano povdarili, da An- gleži in Francozi, če sc ozro po nas, iščejo le svojo lastno korist, nas pa izdajo in zatajijo kadar jirn kaže. Upajmo, da se obrne državno politika Slovanov zgolj v slovansko smer. Tarn bo moč in ugled. p Komunizem v Anglijl. Sir Ro- bert Home je rekel na nekem shodu v Glasgowu, da je kongres »Trade- unions« v Sbarboroughu dokazal, da je dobil komunizem na angleško de- lavstvo veliko privlačno moč. V svojem govoru je pozival vse ljudi, katerim je kaj ležeče na ohranitvi domačega miru, da se zedinijo proti skupni ne- varnosti. Mac Donald pa je dolžil v svojem govoru v Stockportu konser- vativno vlado, da ona sama krepi in pospešuje komunizem. Ce konser- vativna vlada dolgo ostane na krrnilu bo revolucija neizogibna. — V Isling- tonu je že prišlo do hudega spopada med angleškimi fašisti in komunisti. Več oseb je bilo težko ranjenih. No- tranji minister William Johnson Hick je izjavil zastopniku lista »Daily Gra- phic«, da se pripravlja s pomočjo Moskve resen poskus uničiti angleško konstitucijo in da bo vlada primorana sed po ostrih sredstvih, a!:o bi ne zadostovale sedanje odredbe proti revolucijarnemu deiovanju komunistič- nih elementov. Javnost naj bo prepri- čana, da je notranje ministrstvo tekom počitnic natančno zasledovalo razvoj stvari. Minister je nadalje izjavil, da bo imel meseca oktobra več govorov, v katerih bo skušal prepričati svoje sodržavljane o resničnem obstoju rdeče nevarnosti. p Vatikan in Zveza narodov. Rimski listi se obširno bavijo z izjavo, katero je podal v Ženevi pater Ago- stino Gemelli ob priliki cerkvene sve- čanosti za Zvezo narodov. Pater Ge- melli je izjavil, da mu je ob njegovem odhodu iz Rima izjavil papež: «No- site moje pozdrave in moja voščila zastopnikom narodov v Ženevi, ki so- delujejo pri velikem delu za mir. Toda recite v Ženevi, da ne sme, če se hoče napraviti res pravičen mir, biti odsotna rimska cerkev. Listi smatrajo to izjavo kot nekak poziv, da se po- vabi tudi Vatikan za vstop v Zvezo narodov. Celjska kronika» c Dr. Josip Sernec, odvetnik v Celju in znani rodoljub je umrl o pol- noči na petek po kratki boležni v sanatoriju v Ljubljani v 82. letu sta- rosti. Pogreb bo v nedeljo ob štirih popoldne iz hiše žalosti v Celju na okoliško pokopališče. c Vabimo pevce, da se sigurno udeleže pogreba g. dr. Josipa Serneca. Pevska vaja bo v soboto ob osmih zvečer v Narodnem domu. Odbor Celj. pev. društva. c. Sokolsko slavje — preloženo. Radi smrti in pogreba g. dr. Josipa Serneca se preloži riedeljska sokol- ska proslava na nedoločen čas. Že kupljene vstopnice ohranijo veljavo. c Sokolsko društvo v Celju po- ziva svoje Članstvo, da se udeleži polno- številno pogreba velezaslužnega gosp. dr. Josipa Serneca, in sicer člani v kroju, članice pa v civilu z znakom. Zberemo se pol ure pred pogrebom na dvorišču Narodnega doma. Zdravo ! c »Orjuna« v Celju poziva član- stvo, da se korporativno v kroju s praporom udeleži pogreba narodnega borca, staroste celjskih Slovencev brata dr. Josipa Serneca. c Poriružnica Slov. lovskega dru- štva v Celju poziva Člane, da se v čim častneišem števuti udeleže pogreba se- niorja in častnega člana društva, gosp. dr. Josipa Serneca, ki bo v nedeljo 20. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti na Okoliško pokopališče. c. Da počasti spomin rajnega g. dr. J. Serneca je Dijaški kuhinji v Celju daroval g. notar Juro Detiček Din 300"— mesto venca na grob. c Osebna vest. Oblastni referent za srednje in strokovne sole g. prof. Franc M r a v 1 j a k v Mariboru je raz- rešen in na njegovo mesto je bil ime- novan g. prof. dr. P e č o v n i k. c f Žarko Arnšek, ubogi skromni človek, si je izvolil temno tiho noč za pot, ki vodi v večni mir. Kako mehko in neopaženo je stopal med "nami! Ni vzbujal pozornosti, še go- voriti se je bal na glas, da ne bi koga motil ali celo žalil. Dvomil je večno in bolne misii so mu tavale in silile vedno nekam tja, kjer je vse negotovo in same nejasnosti polno. A mehkim, premehkim dušam se zdi, da tarn mo- ra biti solnce. In da je toplo tarn, se varajo. — Arnšku solnce vse žive dni ni zažarelo. In celo bal se je žarka, ker ni verjel, da bi bil njemu name- njen. Kakor da ga oči bole od neva- jene svetlobe je rahlo mežikal in piano zrl v svet, iščoč po svoji slabi volji in dobri vesti svojega ljubega Boga. — Le enkrat se je vzdramil: Čutil je po svoje, da je prišel njegov trenutek. Stopil je pred nas in nam je povedal svoje. Rekel je: »Meni so vrata po- vsod odprta na stežaj — in kjer niso, mi jih odpirajo . . . .<: Za tem ciljem je hodü, pa mu je na trnjevi poti noga klecniia . . . Da bi bil vendar počakal, da nam izpolni nekaj tega, kar je koli obetalo njegovih mladih dvaindvajse* let! c Filatelistično društvo. »Orijent« ima zopet redne društvene sestanke vsak četrtek ob 8. uri zvečer. Prva seja se vrši v četrtek, dne 24. t. m. v dru- Stveni sobi. Udeležba za vse tukajšnie člane je obvezna, ker se bo razprav- ljalo o Zagrebškem filatelist. dnevu. c Občni zbor Ljudskega vseuči- lišča v Celju bo v pondeljek ob osmih zvečer v risainici deške meščanske sole po običajnem dnevnem redu. Vabi se cenjeno občinstvo, da se ga udeleži v čim večjem številu ter s tem pokaže zanimanje za to koristno društvo. c Narodna Čltalnica v Celju sc zopet obrača na narodno občinstvo, da ji daruje knjige pripovedne vsebine. Obisk knjižnice je čimdalje večji, a Čitalnica na žalost ne more nuditi knjig v takšni meri, kakor bi bilo že- leti. Knjižnica je bila pred vojno zelo bogata, toda med vojno je bilo v njej nastanjeno vojaštvo, ki se je nasilno poslužilo knjig in jih ni vrnilo. S tem je prišla Čitalnica v nemalo zadrego. Nabava novih knjig je zvezana z ve- likimi denarnimi težkočami, Čitalnica pa razun nizke članarine, s katero krije komaj upravne stroške in časo- pisje, nima drugih dohodkov. Mnogi imajo knjige, ki leže neizkoriščane po omarah. Čitalnici bi storili s tem ne- precenljivo uslugo, kajti prišla v pri- jeten položaj, da bi lahko nudila dobre knjige našemu čitajočemu občinstvu, ki po njih naravnost hrepeni, a jih društvo ne more oddajati v štcvilu, ki bi odgovarjalo obisku. Knjižnico posečajo vsi sloji, dijaštvo, obrtništvo, delavstvo in drugi. — Oni, ki bi bili voljni odstcpiti kako knjigo, naj jo od- dajo tajniku Čitalnicc v Celjski poso- jilnici. Rade volje plača odbor tudi odškodnino, primerno kakovosti knjige. — Dalje opozarja Citalnica, da so njeni prostori članstvu na razpolago ves dan do 7. ure zvečer. Izjcmoma dovoljuje obisk dijakom, toda le od 3. do 6. ure popoldne. Ta omejitev je potrebna, ker sicer ne pridejo do ča- sopisja člani, ki imajo pravo do njega. V čitalnični dvorani so na razpolago le glavni naši dnevuiki in nekaj ted- nikov. Do večjcga števila se pa Cital- nica za sedaj ne more povzpeti. Krivda leži na našein občiiistvu, ki nc pristopa k društvu, večinoma z izgovorom, da mu ničesar ne nudi. Letna članarina znaša Din 12"— in je tako nizka, da jo lakko vsak utrpi brez kake škode. Če že sami nimajo nikakih ugodnosti, naj vendar pomislijo, da izpolnuje Ci- talnica visoko kulturno nalogo že s knjižnico samo. S številnim pristopom bi se omogočila tudi nabava več ča- sopisov. V našem mestu je mnogo takih, ki jim gmotne razmere ne do- puščajo, da bi zahajali v kavarno Citat časopise. Prepričani smo, da bi bil tudi poset čitalnice povsem drugi, ako bi društvo našlo večjo podporo od strani imovitejšega meščanstva. — V nadi, da naša prošnja ne ostane brez odmeva, apeliramo še enkrat na vse dobro misleče, da priskočijo Čitalnici na pomoč bodisi s knjigami ali denar- nimi prispevki in ji na ta način po- magajo pospešiti njeno kulturno delo. Jezik Kabulov je ncdvomno ha- mitski, zlasti na zapadu, dočim se na vzhodu umika semitski arabščini. Ne- kateri učenjaki so celo mnenja, da imajo Kabyli mnogo skupnega s se- verošpanskimi Baski. Telesni tip Ka- bylov ni enoten. Razločujemo pet ti- pov, od katerih sta dva pretežno arabska; eden je omejen na Älzir, dva sta tipicno-kabylska. Kabyli so suhi in zrastni. Ženske so zelo lepe. Omenili smo žc Kabyle s plavimi očmi in lasmi. O teh si učenjaki niso na jasnem. Nekateri jih smatrajo za germanske vandalske priseljence, toda po kabylskih pripovedkah so bili v deželi »že davno pred Rimljani«. Na berberskih tleh niso imele večje države nikoli sreče, ker je to pleme nomadsko. Zato je naletela tudi francoska kolonizacija na energičen odpor. Berberi so svobodoljubni. Ne trpe nobene nadvlade. Po vaseh imajo svoje sovjete. Svoji domovini je Ber- ber bolj zvest in udan nego ženL rodbini ali materi. Vendar pa imajo v teh krajih tudi višjo politično organi- zacijo, ki se imenuje v domačem je- ziku anthrum, v arabščini pa ssof in obsega več vasi ali krajev. S takim širšim ssofom ima zdaj Francija obilo posla. Pa tudi Spanija. IVKA VASILJEVA: Utrinek, Zasvetil se je mešec, razlil svoj čarokrasni soj po vsej poljani, srebril je gladino jezera in trepetal v vzduhu poletnega večera. Ona dva pa sta se- dela na parobku gozda na mehkem baržunu zelenega mahu. Gorelo je nebo nad njima, brez števila živih očesc je trepetalo in me- žikalo po svodu in obzorju. Tarn daleč nekje za gozdom se je utrnila zvezda, začrtala je dolgo pramenasto progo ter je zažarela v mehkih valčkih mirnega in pokojnega jezera. Joško je stegnil roko in pokazal v smeri utrinka. »Vidiš, tako je bilo z mojo srečo. Zažarela je, vzplamtela, utrnila se in izginila«. »Tovariš, nikar tako tragično,« se pošali njegov drug. »Vidiš ta čar? Glej tarn jezero, kako pokojno drhti v hladnem vetriču, kako vabi, da bi pohitel v njegovo na- ročje in se udal valčkom v blaženem razkoSju.« »Liubiš li to poezijo, ta poletni čar?« »Ljubim in ne ljubim. V dušo me zazebe in grozo čutim v svojem praz- nem srcu ob pogledu na to divno na- ravo. Nekaj nepozabnega, neminljivega leži v njej; vse bi dal, da bi si upo- kojil svoj duh. Srečal sem nekoč oči, oči polne sanj in Čiste poezije. Vzljubil sem to vlago njenih oči, ta sij, ta južni blesk. Bilo je ob počitnicah. Prišla je sem s svojimi starši in bratcem. Njen oče, premožen meščan, me je povabil svojemu sinu za vzgojitelja. Videl sem jo. Ni bila lepa. A kmalu sem spoznal to dušico čisto in nepokvarjeno. In ona, Alma, me je ljubila. Niso govorile be- sede. a njene oci so me spremljale in srečavale povsodi. Vedel sem, da me ljubi, a jaz sem se igral z njeno čisto mlado ljubeznijo. Pa kmalu so minili bajni dnevi v njeni bližini. Posloviti sem se moral od cenjene obitelji in od nje. Hotel sem se izogniti njenim očem; — odšel sem brez pozdrava. Hladno jesensko jutro je bilo, ko sem korakal po gozdu. A glej! Nenadoma začujem za seboj korake. Ozrem se in presenečen obstojim. Vsa sveža in mla- dostna, vsa drhteča v blesku jutranjih pramenov je prihitela Alma. ,Alma, gospodična, vi ste tu?1 vprašam vzkli- kotna razburjeno. Sramežljivo je sklo- nila glavo, a jaz? Jaz sem ji hladno stisnil roko, razburjeno in drhtečo ro- čico in z odtujenim ,Z bogom' sem odšel. Videl sem Se, kako so ji utonile oči v solzah bolesti in videl sem, da je drhteča obstala kakor kaznovan otrok.« »Sedaj in čestokrat čutim ob spo- minu na njeno bol, ob misli na lepe dneve tarn gori ob cerkvici vsej beli in blesteči v solncu, ob pogledu na migljajočo gladino ribnika čutim, kako prazno je v mojem srcu. Cutim, da sem — četudi nezavestno — varal in postopal brez vesti. To me boli in me bo bolelo, ker sem pregnal svojo srečo ter zakrivil, da je izginila tudi njena kakor utrinek zvezde.« Vsi naročnlkt v mestu, k! bl se jim »Nova Doba« morala po dogovoru dostavljati, a se to ne godi redno ali pa zelo pozno, nam naj takoj izvoHjo sporočiti vsak tak slučaj, da končno napravimo temeljlt red. Naj nikdo malomarno ne opusti prljave! Cenjene dopisnike prosimo, da nam izvo- Hjo pošiljati krajše, a jedernate opise dogodkov, upoštevajoč skromnejši obseg lista in pa dejstvo, da izhaja list samo trikrat na teden. Zajedno prosimo, da nam gospoda pošljejo dopis čimprej in da ne odlagajo 8 poročilom. ker radi tega zadeva trpi. Stt-v. 103. » ."•' Z V A Z Z v A < Strau 5 c Narodni Citainici v Celju je pod art g, Karol Perc, restavrater v Naroduem domu, več knjig, za kar se mu odbor iskreno zahvaljuje. c Naša pllnarna. Predsodki naših meščanov cjlede obstoja mestne pli- name, bi rekli, so neopravičeni. Že glede tukajšnje najvecjc zlatarske in- dustrijc in drugih podjetjij in zavodov, ki so takorekoč navezani na plin, si bo občinski svet gotovo dobro pre- mislil predno pride do zaključka, da bi se plinarna ukinila. Osobito sc niora pri tcm upoštevati, da sg je mestna plinarna zadnje mesece do dobrega izpopolnila glede kakovosti plina, kar priznavajo vsi, ki plin rabijo. Neum- ljivo je toraj, da se zasebne stranke držijo tako rezervirano glede uporabe plina. Res je, da je plin dokaj drag, ali temu se bo dalo opomoči le čg sg konsum izdatno poveča. Tedaj bo tudi plin cenejši. Pri tem, da jc plin neko- liko dražji nego navadno kurivo, sg nikakor ne upošteva udobnost in pa čistoča pri kuhanju s plinom. Oso- bito pri malem kuhanju sg kuha ne podražuje, čg sg s plinom ekonomično ravna. Do tega spoznanja so prišli žg v Zagrebu, Ljubljani in Mariboru. Res je, da JG tarn plin cenejši, ali tudi v Cclju sg bodo dale prilično iste cene dosGči, čg sg bo meščanstvo posluže- valo te prilike. Ce si bo zamogla mestna občina pomagaii do kritja pri- manjkljaja, ki sg kljub skrbnemu go- spodarstvu plinarne še vedno ne da spraviti s sveta, je odvisno le od po- večane uporabe. Zato bi morali od- pasti vsi predkodki in meščanstvo bi se naj posluževalo te udohne naprave v najveqi meri. To bi bilo v korist vsem. Tudi zaradi novih napeljav v hiše, kjer ista še ne obstoja, se dajo doscči olajšave s tern, da se napeljava more tudi v obrokih plačevati. — Ne zaostajajmo torej za drugimi napre- dujočimi mesti ampak skušajmo se držati na višini sedanjega časa. —ebe— c Prosta stanovanja. Sledeča sta- novanja bodo v stnislu zakona o sta- novanjih dodeljena: a) drugič objav- Ijena stanovanja: Braslovče trg št. 15, Lorber Fran, 1 soba brez štedilnika. Prekopa, občina Vransko št. 6—7, Ci- zej Anton,' 2 sobi in 1 kuhinja. b) Pr- vič objavljena stanovanja : Prešernova iilica 3, Mastnak Antonija, 3 sobe s pritiklinami. Kralja Petra c. 20, Ma- tuška Olga, 1 soba. Glavni trg 17, Geramb Natalija, 1 soba in 1 kuhinja. Aškerčeva ul. 11, dr. Valter Riebl, 3 sobe. Spodnja Hudinja 64, Stebil I., 1 soba in 1 kuhinja. Sp. Hudinja 64, Stebil I, 1 podstrešna soba. Braslov- če 27, Karničnik Anton, 1 soba in 1 kuhinja. Dobriša vas 30, Lipovšek Fran, 1 soba brez štedilnika. Trnovlje 77, Imenšek Josip, 1 soba in 1 ku- hinja. Gaberje 14, Santi Karol, 1 soba brez štedilnika. Braslovče 22, Radišek Fran, 3 sobe in 1 kuhinja. Braslovče 22, Radišek Fran, 1 podstrešna soba. Kapla vas, občina Sv. Pavel p. Preb. 64, Burkelc Helena, 1 soba in 1 ku- hinja. Spod. Hudinja 45, Kolar Ana, 1 soba s štedilnikom. 17. Zavodna 90, Gajšek Vinko, 1 soba in 1 ku- hinja. Polule 4, Avguštin Vinko, 2 sobi in 1 kuhinja. Rakovlje 15, Plaskan Anton, 3 sobe in 1 kuhinja. Petrovče 1, Čgč Anton, 2 sobi in 1 kuhinja. Zavodna 4, Ota Lovrenc, 1 soba in 1 kuhinja. Ljubečno 5, Koštomaj Jo- sip, 2 sobi in 1 kuhinja. Zavodna 25, Aufwartn Ana, 1 soba brez štedilnika! Gaberje 126, Sokolsko društvo v Ce- lju, 2 sobi in 1 kuhinja. — Stranke, ki spadajo po stanovanjskem zakonu med zaščitene osebe, se pozivajo, naj v roku 5 dni, to je do 23. septembra 1925 ob 12. uri opoldne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, da se potegujejo za eno izmed gori ozna- cenih stanovanj. — To imajo tudi sto- riti tisti proSnjiki, ki so v svojih proš- njah navedli, da se potegujejo za »ka- tcrosibodi stanovanje«, äli ki so pri- javih kako drugo stanovanje, ki pa lim m bilo dodeljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju oznaCcnih stanovanj ne pnšh y poštev kot reflektanti. Zasciiene stranke, ki svojih prošenj za nakazilo stanovanja do sedaj vobče njso vložile odnosno starih prošenj niso obnovile ali spopolnile po pred- pisih novega zakona o stanovanjih se pozivajo, da to storijo do nave- denega dne, ker bi se jih sicer pri tlodelitvi teh stanovanj ne moglo vpo- števati. — Stanovanjsko sodišce I. stopnje v Celju. c Najdbe od 15. julija do 31. av- gusta : Mala vsota deaarja, ženski plat- nen pas, ženska kopalna obleka, mala vsota denarja, ročna torbica z žepnim robcem in par dinarjev gotovine, žen- ska ročna torbica, mala vsota denarja, zapestnica in rožni venec, mala vsota denarja, ženska ročna torbica z razno vsebino, moški dežnik, usnjata roka- vica, otroška čepica, male Skarjice. Najdene reči se dobe pri policijskem oddelkti srezkega poglavarstva. — Iz- gube od 15. julija do 31. avgusta: Črna platnena denarnica z vsebino Din 570'—, zlata ovratna verižica z obe- skom, rujava usnjata denarnica z vse- bino Din 150'—, pas za kilo, ročna torbica iz rujavega usnja z vsebino Din 15"—, 1 ženska srebrna ura, go- stilniško overilo na ime Franc Pajk, občinsko spričevalo na ime Ursula Pajk, ter nekaj drugih listin in pisem; zlata ovratna verižica z obeskom in 2 foto- grafijama, ročna usnjata denarnica z vsebino nekaj čez 10 dinarjev gotovega denarja in bel rožni venec, denarnica z Din 50'— gotovega denarja, zlata zapestnica v obliki verige z zlatini obe- skom v podobi pajka, usnjata denar- nica z malo vsoto denarja, dežnik črne barve z zakrivljenim držajem, gotovina v znesku Din 285'—, gotovina v znesku Din 90'—, zlat obesek z briljantom, zlata ura z verižico in dva obeska, steklenica z zdravilnimi krogljicami, dežnik iz črnega platna in zakrivljenim držajem, usnjata Črna denarnica z vse- bino Din 640'—, ročna rujava usnjata torbica z vsebino Din 250"—, gotovina Din 100'— v 10-dinarskih bankovcih, otroški štajerski klobuk s fazanovim peresom, 3 zvezani zlati priveski, zlata ženska zapestna ura, listnica iz ruja- vega usnja z Din 220'— gotovine, ročna torbica iz perl z vsebino Din 50"—. Izgubljene reči se naj oddajo pri po- licijskem oddelku srezkega poglavar- stva. c Legitimacije za polovično vo- žnjo v Zagreb na II. mednarodno razstavo avtomobilov, Iovsko in šport- sko razstavo od 8.—20. sept. 1925 se dobivajo pri Prvi hrvatski štedionici podružnici Celje. Cena Din 30*—. 8-4 c V kinu Gaberje se bode igral v soboto in nedeljo film >Strcl o pol- noči<, v pondeljek, torck, sredo '.& četrtek pa nastopi »Gardni oficir«, srneha polria veseloigra. IVANA GANKARJA zbrani spi- sl so začeli izhajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočanio knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- sek, Celje. NARODNA ENCIKLOPEDIJA S H. S. oil prof. Slanojevica. Abonente Narodne enciklopedije tvrdke Biblio- grafsfci zavod, Zagreb, opozarjamo, da Narodno enciklopedijo dobijo v knji- garni Goričar & Leskovsek, Gelje, v predpfacilu po Din 40.— za zvez^k, ter priporočamo predplačnikom Narodne enciklopedije, da se v svrho prinesitve predplačila v knjigarni Goričar & Les- kovsek, Celje blagovolijo oglasiti. — Knjigarna Goričar Sc Leskovsek. V KONCERTNI KAVARNI »CEN-- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapemika gosp. Silbersteina. Pnnti nriphpln^ti deluie s koiosaim'm rlUU UUfiULiUilll uspehom samo 50-16 »VilfatinV Oai« kar priznavajo vsi ^VIMdllUV UdJ« strokovnjaki. - Dobiva se v vseh Iekarnah in drogerfjah Proizvaja: Kem. pharm. laboratorlj Mr. D. VILFAN, Zagreb, UJca 240. A. č s Zahtevate-li pewsod v kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih Iokalih 0 MNovo Dobo" # Jaz moram tudi poslati upravi lista nekaj naslovov sosedov Inznancev,da jim poš!je»Novo Dobo« na ogied. Razširjajte „Novo Dobo"! Širom domovine. š PaSlč piše memoare. Beograjski politični krogi se vrlo zanimajo za po~ ročila iz Monte Carla, odkoder je prišla ( vest, da se gospod Nikola Pašič in- tenzivno bavi s svojimi memoari. V kratkem bo baje dovršeno prvo po- glavje, ki govori o kralju Milanu in o zaječarskem uporu. š Pred novim znlžanjem obrestne mere za vioge. Na seji Društva de- narnih zavodov Slovenije je bilo spo- razumno s hrvatskimi denarnimi zavodi sklenjeno, da se določi s l.oktobrom maksimalna obrestna mera za vezane vloge na 7 %. za nevezane pa na 5 °/o- Ta sklep se utemeljuje z dejstvom, da imajo denarni zavodi preveč denarja na razpolago. š Popis Rusov. Ministrstvo no- tranjih del je že opetovano pozvalo predstavnike ruskih ernigrantov, da vodijo točen seznam ruskih beguncev v naši državi. Zdi se, da se ti popisi niso vodili v redu, vsled Cesar je no- tranje ministrstvo sedaj odredilo, naj policijske oblasti izvedejo točen popis ruskih beguncev v naši državi. š Motorji in kolesa ä 10 — Din. Dne 30 t m. se bode vršilo žrebanje loterije Jügoslovenske Matice, koje dobitke tvorite dve motorni kolesi in 25 navadnih ženskih in moških koles. Motorja in kolesa so iz svetovno znane francoske tvornice »Peugeot«. Izžre- bane številke bodo objavljene v vseh slovenskih dnevnikih in na krajih, kjer se prodajajo srečke. Kdor zadene do- bitek, pošlje svojosrečko Jugoslovenski Matici v Ljubljano, ki mu pošlje dobi- tek po železnici, ali pa ga pride osebno iskat v Ljubljano. Srečke se prodajajo pri vseh podružnicah Jügoslovenske Matice v Sloveniji, po raznih ljubljanskih trafikah ter v Tiskovni zadrugi in Ma- tični knjigarni v Ljubljani. Dobe sg tudi v pisarni Jügoslovenske Matice v Ljubljani, Selenburgova ulica 7/II. Zunanji naročniki naj naročilu srečk priložijo tudi znasek, ker se naročilo siccr ne more izvršiti. Ccria posa- mezni srečki Din 10'—. š Prijava pridelanega, prodanega in kupljenega vina. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru opozarja vse proizvajalce vina, da so zavezani v rok» 10 dni od dneva, ko so izprešali vino, prijaviti dobljeno količino vina pristojnemu oddelku fin. kontrole. — Nadalje je vsak, kdor proda vino, dolžan, da prijavi pristojnemu oddelku finančne kontrole prodano količino vina predno isto izroči kupcu. Na vsako tako prijavo dobi prodajalec vina od finančne kontrole za nezatrošarinjeno vino kontrolni list, za zatrosarinjeno vino pa svobodnico. Kontrolni list oziroma svobodnico mora prodajalec izročiti istočasno z vinom kupcu, ki pa mora kupljeno vino tekom 24 ur po prejemu prijaviti pristojnemu od- delku fmančne kontrole ter izročiti isternu tudi kontrolni list oziroma svo- bodnico. Ce je pa dobil kupec vino s kontrolnim listom, rnora tudi v gori omenjenem roku 24 ur plačati odpa- dajočo trošarino in event, obdnsko doklado k trošarini. Kdor ne prijavi tekom 10 dni svojega vinskega pridelka ali opusti prijavo vina, bo kaznovan po čl. 85 troš. pravilnika na denarno kazen 1000 dinarjev (entisoč dinarjev), katera kazen se ne more znižati. Kupec vina, ki ne prijavi tekom 24 ur pre- jetega vina in ga ne zatrošarini v istem roku v slučaju, da je sprejel nezatro- šarinjeno vino, sg bode smatral v smislu čl. 77 1.1. troš. pravilnika kot tihotapec ter ga caka kazen v 5-kratnem znesku trošarine. Tudi se mu za- pleni vino, ki ostane tako dolgo zaplenjeno, dokler ne plača prikrajsanc trošaritiG in kazni. Mošta pridelancga na brajdah pri hiši ni treba prijaviti. š Uredba o olajšanju denarnega prometa z inozemstvom. Finančno ministrstvo je ob delni spremembi to- zadevnih določil Pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami do- volilo: 1. da sme vsak irnetnik če- kovnega računa pri poštni hranilnici oz. njenih podružnicah preko teh insti- tucij naročati izplačila za inozemstvo v protivrednosti do največ 1000 (tisoč) dinarjev mesečno za svoje osebne po- trebe brcz specialne odobritve gene- ralnega inspektorata; 2. da smejo ino- zemci iz svojih čckovnih računov pri navedenih institucijah brez specialne odobritve generalnega inspektorata svoborluo rfwini.-iqnti in dvigaii vsa- kih 15 dni zneske do 5000 (pet tisoč) dinarjev, ako ti zneski ležijo najmanj dva meseca na ček. računu; 3. da smejo inozemci z imovino na svojih čekovnih računih brez specialne odo- britve generalnega inspektorata raz- polagati v naši državi tudi na ta na- ein, da vrše izplačila ali polaganja zneskov, ki leže najmanj mesec dni na čekovnem računu pri pooblaščenih bankah pod pogojem, da ti dinarski zneski po prenosu na račun poobla- ščenega zavoda ne predstavljajo svo- bodnih terjatev in da ne morejo slu- žiti za zavarovanje valute. š Ustanovltev podružnice Drž. hipotekarne banke. Iz Beograda po- rocajo, da je finančno ministrstvo končno sklenilo, da se v Zagrebu otvori podružnica Državne hipotekarne banke, katere ustanovitev je bila že nedavno obljubljena. Podružnica prej- me vse državne fonde iz Hrvatske, Slavonije in Slovenije, ki znašajo preko 450 milijonov Din. Uradništvo bo izključno iz Zagreba. Za vodjo podružnice bo imenovan Milan Divljak, svoječasni uradnik Prve hrvatske šte- dionice in sedanji bančni ravnatelj. š Veliko zagrebSko posojllo za- gotovljeno. Finančni minister c\r. Sto- jadinovič je izjavil zagrebškemu žu- panu Heinzlu, da je prlpravljen nuditi državno garancijo za veliko posojilo zagrcbške mestne občine v znesku 500 milijonov Din in dovoliti še po- sGbno državno posojilo v znesku 20 milijonov Din, katero potrcbujc Zagreb v svrho kritja velikih izdatkov* za gradnjo cenenih stanovanj in radi na- meravanega znižanja sedajnih velikih občinskih naklad. š Dr. M. Vidmar gre na šahovsk! turnir v Moskvo. Mac med našim šahovskim mojstrom dr. M.Vidmarjem in eksprvakom v šahu dr. Laskerjem, ki bi se imel pričeti dnc 20. septembra, je odgoden do 20. januarja 1926. Od- goditev je bila polrebna, ker potüje dr. Vidmar v Moskvo na šahovski turnir. š Pohvala Ciril-Metodovim po- družnicam. Iz porocila družbinega glavnega blagajnika na glavni skupščini v Brežicah posriemamo, da so se ne- katere podružnice posebno odlikovale. Med vsemi pohvaljenimi podruznicami pa moramo najbolj občudovati ono na Grobelnem, ki je med manj imovitimi ktnetskimi sloji dosegla uspeh, da je nabrala skupno 9276 dinarjev za družbo. Tu se vidi, kaj zmore delavnost in požrtvovalnost. Vse delo pri podruž- nici vodi idealno delavna udteljica gdč. Leckerjeva iz St. Vida pri Gro- belnem. š Kako naj seučiteljice obladjo? Minister prosvete Vukičevič je izdal odredbo, da morajo udteljice nositi na ulici, posebno pa v šoli, dostojno ob- leko, ki ustreza njihovernu položaju in zvanju. Svoj odlok utemeljuje minister s tern, da so mnoge učiteljice imeie dosedaj krila do kolen, roke gole do ramen in globok dekolte, kar ni lepo in primerno okolici, v kateri žive. š Naredba za uradnice ministrstva saobračaja. Ministrstvo saobračaja je izdalo naredbo, glasom katere morajo odslej uradnice tega ministrstva 'za časa uradnih ur nositi črno obleko. Razen tega se morajo v najkrajšem času naučiti stenografije in strojepisja. š Slabe ceste v celjski okolicf. Prejeli smo sledeči na naslov župan- stev Celjske okolice in Teharja uprav- ljen poziv: Nihče ne bode zanikal, da je zelo važna naloga vsakega obcin- skega zastopa in županstva skrbeti za dobrc komunikacije v občini. Javne poti in cGstc morajo biti z drobnim gramozom posutc in jarki ob kolovozih iztrcbljcni; to je glavni pogoj te pre- potrebne naprave, posebej še v ob- ljudenih krajih kakor sta občini Celjska okolica in Teharje. — Lepa suha pota in ceste so znamenje dobrega gospo- darstva v občini. Če prideš v okoliš občine in najdeš razorana pota, kolo- voze blatne brez obcestnih jarkov, tako da mores le s težavo dospeti od se- ljaka do seljaka, gotovo obsodiš ob- činski zastop, da ne gospodari moderno, ker ne skrbi z napravo dobrih potov in cest, da bi dvignil promct in s tem blagostanJG obcine. — Ne more se imenovati dobro gospodarstvo v ob- dni, kjer županstva od prevelike šted- Ijivosti puste občinska javna pota v nemar, tako da se mora obcinstvo pri najmanjšem nalivu kopati v blatu in da je celo promet oncmogočen. Mi bi si usodili opozoriti na zelo promctno Stran 4 »NOVA DOBAc Stev. 103. občinsko cesto, ki pelje od okrajne CGstc Celje—Teharje za hišo g. Con- fidentija v Zavodni v zelo obljuden kraj Črct. Stroški za posipanjc te ceste bi bili neznatni, ako bi dobili kaznjence za dobavo gramoza izpotoka Voglajne, katerega bi voznik razvozil v enem ali najdal|e v dvch dncvih po vsej progi. — Želimo, da županstvi Celjske okolicc in Teharja o tern razmišljata in šc pied zimo potrebno ukreneta, da se ta občinska cesta posiplje in tako omogoči posestnikom v Zavodni in Čretu, da bodo mogii pozimi do svojih bivališč ne da bi jim bilo treba nabaviti visokih škornjev, kajti usnje je drago! — Posestniki iz Zavodne in Čreta. š Odrcdbe za spomlnsko slav- nost Njegoša. Prosvetno ministrstvo jc izdalo naredbo, da se vse sole v črni gori zapro do 25. septembra radi slovesnosti ob priliki prenosa kosti Petroviča Njegoša. Pri tej priliki pri- pravlja ministrstvo za pravosodje ukaz o pomiloščenju političnih kaznjencev v Črni gori. š Sprejem gojencev v strojno pod- oficlrsko solo \ojne mornarice. V strojno podoficirsko solo vojne mor- naricG v Gjenovicu (Boka Kotorska) se sprejme letos 100 gojencev. Pravilno opremljene prošnJG jc treba vložiti do 10. oktobra. š Vsa narodna in kulturna društva v mariborski oblasti tem potom naj- vljudneJG vabimo, da vstopijo v Zvezo kulturnih društev za mariborsko oblast, ki se ustanovi dne 4. oktobra 1923 v Narodnem dorau v Mariboru. Vsako društvo naj zahteva od pripravljalnega odbora izdano vprašalno polo ter jo nato z odgovori nemudoma vrne s številom in imeni delegatov za usta- novni občni zbor. — Pripravljalni odbor ZKD, Maribor, Cankarjeva ul. 1. š Otvoritev meščanske sole v Slov. Bhtrici. V pondeljek dne 21. t. m. ob 8. uri dop. se prične pouk na novo otvorjeni meščanski šoli v Slov.Bistrici. š Osebna vest. Za šefa železni- škega prometa v Mariboru je imenovan g. Egon Tancig, dozdaj prometni kon- trolor v Ptuju, ki jg svoje mesto v Mariboru že nastopil. Na njcgovo mesto v Ptuju je imenovan g. Arhar iz Ljubljane. š Logarska dolina. Prijatelji in posetniki Logarske doline bodo go- tovo z veseljem čuli, da je cesta od Mozirja do Solčave popolnoma po- pravljena in da sta sedaj tudi oba mosta med Solčavo in Logarsko do- lino vsa prenovljena. Jeseni je dolina prelestna in izredno mična. Piskerni- kovo zavetišče je vse leto odprto, tako da je za prijatelje narave dobro po- skrbljcno. V dolino morejo udobno priti tudi avtomobilisti. š Zaprli so na Dunaju 271etnega dijaka Božidarja Matašiča, ker je hotel od neke visoke osebe izsiliti 5000 ši- lingov (okoli 40.000 Din) radi neke umazanc skupne zadeve. š Okostje praživaH v Sremskl Mitrovlci, V bližini Sremske Mitrovice so v koritu Save nedavno odkrili ostanke okostja mamuta. Ohranjene so dobro čeljustne kosti, dočim druge že razpadajo. Mamutova okostja so pri nas redka, dosedaj so jih še največ našli v Sibiriji, kjer so odkrili v ledu zmrznjena cela trupla ten živali. š Spal je nad ženlnim grobom. Pred beograjskim sodiščem jg bil ob- sojen na 11 let in nekaj mesecev ječe Radenko Petrovič, ki je umoril svojo ženo in jo zakopal v tla pod posteljo, na kateri je spal. Bila je to njegova druga žena, s katero se je bil poročil na podlagi ponarejenih listin, ker še s prvo ni bil cerkveno ločen. š Smrt vsled ugriza steklegapsa. \ V selu Piano pri Bileču v Hercegovini se je dogodil tragičen slučaj. Maro in Petra Saviča, brata in sestro, je ugriznil stekel pes. Ker ni bilo zdravniške po- moči in seljaki niso posvečali dogodku nikake pažnje, sta brat in sestra v strašnih mukah ümrla. š Čudna avtomobilska nesreča pri Celovcu. Na Beljaški cesti pred gostilno Hollmann v Celovcu se je pri- petila nenavadna avtomobilska nesreča. Sredi ceste je bil atrok, 41etnahčerka Večja množina svinjskega gnoja se poceni proda, po vozovih ali cela množina skupaj. Vpraša se v tovarni bonbonov PINTER & WEBER, Zagrad 3 pri Celju. 1 trgovca Franca Schnabla iz Sent Ru- perta. Deklica sg jg igrala tcr jc tekala sem in tja. Naenkrat je pridrvel po cesti z veliko naglico avtomobil To- maža Kaiserja iz Otoč. Otrok se je hotel umakniti vozilu, toda je begal tako dolgo sem in tja, da so ga na- posled zajela kolesa. Obe kolesi avto- mobila ste šli čez trupelce štiriletne deklicG, vendar je otrok ostal pri živ- ljenju. V bolnici so zdravniki izjavili, da bo najbrže prebolela poškodbe in ostala roditeljem ohranjena. š Tekme španijelov in psov pti- čarjev. Klub ljubiteljev ptičarjev v LjubljBni in glavna podružnica Slo- venskega lovskega društva v Mariboru priredita dne 26. septembra 1.1. sta- rostno tekmo španijelov ter 27. sept. 1925 vporabnostno tekmo psov ptičar- jev. Dne 26. sept, se bo vršila sta- rostna tekma španijelov v zasebnem lovišču Hoče—Rogoza—Skoke—Sliv- nica pri Mariboru, dne 27. sept, pa vporabnostna tekma psov ptičarjev v loviščih Orehova vas—Skoke—Račje. š Oropan grob. V Danilovgradu v Črnigori je nedavno umrl bogat kmet, kateremu so po tamošnji navadi pri- ložili v grob mnogo dragocenosti. Na- slednjega dne so našli grob odprt, truplo je ležalo poleg groba, drago- cenosti pa so odnesli neznani tatovi, ki so poruvali iz čeljusti celo z zlatom plombirane zobc. š Sekanje gozdov brez dovoljanja prepovedano. Minister sum in rudni- kov je podpisal naredbo, po kateri je sekanje gozdov brcz dovoljenja ob- lasti prepovedano ter se obenem od- rGJa pogozdovanje goličav. Za kršenje te naredbe so predvidene stroge kazni. š Nova avtomobilna zveza Ma- ribor—Ptuj. V najkrajšem času začne voziti medMariborom inPtujemosebni avto po okrajni cesti. Vožnjo preskrbi znani mariborski pošttii Lininger, ka- teremu je okrajni zastop že rešil pro- šnjo. Zadeva je predložena v rešitev velikemu županstvu. Avtovožnja Mari- bor—Ptuj je za začetek projektirana samo enkrat na dan iz Maribora na Ptuj in obratno. Podjetje bo gotovo uspevalo. š Brezvesten uradnik. Pred mari- borsko poroto se je zagovarjal poštni uradnik Koser iz Maribora radi zlo- rabe uradne oblasti. Koser je bil na- meščen kot uradnik na kolodvorskem poštnem uradu. Ker je zelo razkošno živel, je med souradniki nastal sum, da odpira inozemske pošiljateve, od- nosno denarna pisma. Dne 20. febr. tl. so ga res zalotili pri tem poslu. Te- kom preiskave se je ugotovilo, da je že nad dve Ieti manipuliral s pismi ter nato v bankah menjal tüje valute. Pri razpravi je bil prvi zaslišan in- špektor poštne direkcije v Ljubljani dr. Janžekovič, ki je na kratko opisal ves dogodek. Ker nadaljnih izpovedi brez dovoljenja poštne direkcije ni mogel navesti, je bila razprava pre- ložena do prihodnjega zasedanja. š TrboveljČani v francoskih le- gljah. V francoskih tujskih legijah je tudi več Trboveljčanov, ki so nedavno odpotovali v Francijo iskat si dela. Ker so se naši državljani začeli pridno^ oglašati pri našem poslaništvu v Parizu, naj bi storilo vse potrebne korake, da bi se mogli vrniti domov in se jg po- slaništvo tudi zamanj potrudilo, opo- zarja sedaj srezko glavarstvo po in- formacijah pariškega poslaništva, da je nemogočG izposlovati povratek ti- stim, ki so stari nad 18 let in so sg zavGzali pismeno služiti pet let, za kar so prejeli 500 frankov. Delavci, ki po- tujejo v Francijo, naj se torej v last- nem interesu ne dajo zapeljati od mamljivih obljub raznih agentov, da jim ne bo pozneje bridko žal. š Vihar odnesel vojaške šotore. V Črni gori so celo poletje trpeli radi su.še. Sedaj na jesen pa razsaja ne- urje z nalivi ter viharji, Tako jg te dni v bližini Kruševca pri Podgorici zadel vihar na vojaško taborišča ter se za- gnal v šotorc. Šotori so se naenkrat dvignili v zrak in vihar jih jg odnesel 400 do 500 metrov od taborišča. Burja je zgrabila tudi en zaboj, v katerem se je nahajal arhiv, ga odnesla pol kilometra daleč in med potjo so od- frčale listine na vse strani. š To je apostol! V Kaštelvinu v Istri je za župnika Italijanaš, ki je ho- tel cerkev popolnorna poitalijandti, dasi je prebivalstvo izključno hrvatsko. Sel je tako daleč, da je celo sv. Cirila in Metoda v cerkvi prekrstil v Sv. Petra in Pavla. Ljudje so se pritožili in cer- kev je bila prazna, župnik zapuščen. Sedaj pa pridiga in moli zopet v do- mačem jeziku. š Cesar in Kralj žalila kralja. Pred senatom deželnega sodišča v Ljub- ljani sta se zagovarjala v tajni obrav- navi Cesar Älojzij in Kralj Fr. zaradi hudodelstva po § 91 a. k. z. (žalitev vladarja). Cesar je bil obsojen na tri leta težke ječe, dočim se je obravnava proti Kralju že drugič preložila, ker niso prišle pričG. Äko bi tudi prihodnjič ne bilo prič, jih da sodišče z orožniki pritirati. š Credo in pastirja so ukradll. Del črede ovc s pastirjem vred so ukradli neznani lopovi pri Rovinjskem selu v Istri. Zvečer sta gnala credo ovc domov dva mlada pastirja. Na- padli so ju trije moški s krinkami na obrazih in ker se je del črede razpršil, so odpeljali ostali del in ž njim tudi dotičnega pastirja. En pastir se je vrnil domov in povedal, kaj se je zgodilo. Orožniki so šli hitro čakat ovce in ta- tove pa še niso našli nc cnih in nc drugih pa tudi malega pastirja še ni domov. š Smrtni polet belih metuljev. V noči od 26. do 27. avgusta je pri- Ietel v Dervento v Bosni eel Oblak belih metuljev in sedel na svetiljke ob reki Uni. Nočni hlad jih je vse pomoril in jutranje solnce je našlo na obali reke milijone mrtvih metuljev. Ponekod je segala plast 5 cm visoko. Ta pojav v Derventi ni redek in ga ljudje ime- nujejo »razevetanje Ukrinc«.________ Ljudska pi^osveta« 1 Pavel Golla pomočnik ljubljan- skega gSedališkega intendanta. V Beogradu je podplsan ukaz, s katerim je za glavnega tajnika uprave ljub- ljanskega gledališča in pomočnika in- tendanta postavljen g. Golia, direktor drame v Beogradu. Na njegovo mesto v Beogradu pride g. Branko Gavella iz Zagreba. 1 ZaČetek tiska. Na Kitajskem so baje tiskali knjige že pred 9. stoletjem. Poseben oddelek Ruske znanstvene akademije bo razstava starih rokopisov in knjig. Tako bodo razstavJjeni tam tudi kitajski rokopisi in knjige, in sicer iz 2. do 9. stoletja, ki jih je našel na Mongolskem v mrtvem mestu Khara- Khoto profesor Kozlov. Med kniigami se nahajajo tudi kitajske tiskovine iz osmega stoletja po Kristu. 1 Place igralcev v starem veku. PariSki »Quotidien« trdi v nekem po- ročilu odličnega francoskega arheologa starega veka, da so prejemali gr5ki in rimski igralci mnogo večje place nego dandanes. Tako je n. pr. prejemal igra- lec za časa Cezarja letnih 5 milijonov dinarjevi Drugi slavni igralec pa celo 10 milijonov dinarjev ! V rimskih časih so zelo čislali plesalke, zlasti mladostne plesalke. Francoski zgodovinar pripo- veduje, da je neka mlada plesalka za- pustila ogromno premoženje 120 mi- lijonov dinarjev. 1 Ruski tisk od 1917—1925. Po podatkih, ki jih je objavil ruski zunanji arhiv, je izhajalo od leta 1917.—1925. 930 raznih ruskih časopisov (razen dnevnikov in perijodičnih publikacij), in sicer 611 v Rusiji in 319 izven Ru- sije. Ruske narodne manjšine so izda- ale po raznih državah 104 liste. Na Kitajskem je izhajalo 41 ruskih listov, na Poljskem 87, v Rumuniji 42,"Una Francoskem 21, v Nemčiji 20, v Litvi 1^5, v Estoniji 10, na Finskem 9, v Švici 8, na Turškem 8, na Danskem 1, na Nizozemskem 1, v Mongoliji 1. Leta 1924. je izhajalo v inozemstvu 147, a v začetku 1. 1925. samo še 57 ruskih listov. Dr. M. Dereani: Početki šolskega zdrav- stva v Celju. (Konec.) Podrobno naštevati tu vse ostale bolezni, telesne hibe in pomatijkljivosti bi bilo odveč, ker so siccr podrobni zdravniški zaznamki važni za evidence in nadzorovanje posameznih otrok, nimajo pa nikakega javno statističnega pomena. Zdravniška preiskava se je vršila v naprej določenih popoldanskih urah v navzočnosti razrednika odnosno razrednice v skupinah po 4—8 učen- cev. Posamezne preiskave, za ugoto- vitev notranjih bolezni in telesnih hib, so se vršile ločeno in posamič. Pre- iskavG za »kilo« se niso izvajale — le ako je učenec sam opozoril na to hibo. Vsa vprašanja na deklice, ki zahtevajo rahločutno in nežno nasto- panje, izvršile so gospodične učiteljice na spreten način. Priobčiti velja, da sta poslopji osnovne in meščanske sole v Celju novejši stavbi, v higijenskem oziru dokaj brezhibni, da imata razsežne svetle hodnike in prostorne učllnice, dasi v poedinih sobah presega število učencev največjo množino, ki odgo- varja zdravstvenim zahtevam. Pogre- šamo le naprave za pršne kopelji, ki bi ne smela manjkati v nobeni bodoči higijensko dovršeni moderni šolski stavbi. Pršna kopelj naj bi služila za naglo osnaženje kožne nesnage, ki se vendarle še tu in tam pojavlja po so- lan. V splošnem pa nismo opažali sledov kožnih bolezni in kožnih para- sitov — ušivosti in srbečice. Na vseh celjskih šolah, istotako na obeh mestnih zavodih vršila so se tekom zadnjih treh let razna higijcnska predavanja raznih zdravnikov, med drugimi je predaval mestni fizik za- četkom šolskega leta 1924/25 »o so- delovanju sole pri zatiranju nalezljivih bolezni«. Tedaj je še obstojala velika nevarnost širjenja škrlatice med učenci. Nekaj učencev je pohajalo proti- tuberkulozni dispanzer v svrho obse- vanja s kremensko svetilko, ponovno so bile odposlane skupine otrok v morska kopališča. Od kalere strani je prišel poziv in kateri zdravnik je po- sredoval pri izberi otrok in pod kakim naslovom, pa poročevalcu ni znano — dasi bi ga zanimalo znati o tern, ker spadajo te določbe tudi v delokrog šolskih zdravnikov. Mestni občinski svet je kot upravna oblast gmotno vrlo dobro podpiral s prispevki za tiskovine in raznimi dru- gimi pripomočki zasnovano delo. Lisfnica- »Nekaj občanov«. Dopis o so- kolski prireditvi je že izšel v zadnji številki. Žalostni javljamo tužno vest, da je naš dragi sin in brat, gospod Žarko Arnšek danes, 18. septembra v 22. letu starosti prcminul. Pogreb se vrši v nedeljo 20. t. m. ob 14. uri iz javne bolnice na okouško pokopališče. Sv. maša zadušnica sg bo brala v pondeljek 21. sept, ob V2T- uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, dne 18. septembra 1925. Žalujoči: mati, bratje in sestra. Stev. 103. »NOVA DOB** Stran 5 Od strani učiteljstva jc bilo od- vzeto šolskemu zdravniku mnogo brc- mcna, ker jc leto z vso pripravlje- nostjo izvršilo vse zabelcžke*v zapis- niku, označbo starosti, določbo teže in visočinc in šg mnogo drugih važnili beležk o oscbnih lastnostili učenccv in rodbinskih razrnerah. Uspelii uvcdbe šolskega zdravstva v naših zavodih so obstojali v tern, da starši od tedaj v mnogGm oziru bolj pazijo na svojc otroke, ker vedo, da se vršc v šoli zdraviiiškc preiskave — dognali smo iz statističnih podat- kov, da SG je zboljšalo razmerje glede popravc zobovja vsaj v višjih razredih, in da so mnogim učencem nabavili očalG, kar bi sg sicer v tcj izmeri ne vršilo. PosGbne važnosti v splošnem zdravstvGncm oziru jc pa dejstvo, da je posGl uradnega in šolskcga zdrav- nika združcn v cni osebi, kcr sg na- loge komunalncga in šolskega zdrav- stva čGSto krijejo, a čcsto sg stikajo. Na ta način jc bilo možno naglo obvGščanJG pri nastopu infekcijoznih bolezni, dajanJG točnih odredb glede prcventivnih varnostnih mcr, poizvedbe potorn sole i. dr. V vsch tell prilikah je šlo učitcljstvo zdravniku prostovoljno na roko. Shodi postonfca dr. PiuHa. V Srediäcu ob Dravl sc bo vršil v nedcljo 20. t. m. ob pol treh popol- dne na Rotovžu shod poslanca dr. Pivka, na katcrcga opozarjamo vsg somišljcnike v Srcdišču in okolici. V Ormožu jg v ncdcjjo 20. t. m. ob osmih zvGčcr istotako shod na- rodncga poslanca dr. Pivka. Prcpričani smo, da sg ormoški in okoliški so- mišljeniki udclcžG tcga shoda v čast- nem stevilu. Na Ptuju sg bo vršil v soboto 19. t. m. ob 20. uri v Narodnem do- mu članski sostanck SDS, na katerem poda poslancc dr. Pivko svojc po- ročilo. * V Zavrču bo v ncdeljo 20. t. m. zjutraj po maši v prostorih Tomaža Murkoviča članski SGstariGk SDS in bo tudi tarn poročal poslancc dr. Pivko. V Slovenjgradcu bode shod v torek 22. t. m. ob osmih zvcčcr. V Pobrežju v četrtck 24. t. m. ob osmih zvcčcr v prostorih gosp. Tončiča. V PodČetrtku v soboto 26. t. m., pri Sv. Petru pod Sv. gor. v nedeljo 27. t. m. zjutraj, v Župelevcu bo isti dan popoldnc in v Brežicah zvcčer članski scstanck._________ Razgled po svetu. r Silna povodenj na Kitajskem. Iz Ticntsina poročajo, da je reka Hoangho preplavila velik del province Santung. Nad 3000 ljudi je potonilo. Voda jc prcplavila ravnino ob rcki na 15 milj dalcč na obch straneh. Reka jg po nekod do 30 ccvljev globoka. Po- vodenj je posledica silnih nalivov v Srednji Kini. Vsa žctcv je uničcna in prebivalstvu grozi lakota. Povodcnj je cna najhujših, kar jih je provinca San- tung doživela. r Kolera na Japonskem. Po po- slednjih vesteh ni ponehala kolera v Jokohami in Tokiu, ki sg jg pojavila zadnje dni, ampak se celo Siri, počasi, a stalno. Iz Jokohame poročajo žg o 50 primerih tc ncvarne bolczni. r StraSna smrt hudodelca. Na ulici v Newyorku so našli tc dni v zaprtem avtomobilu gorečega zločinca, ki je imel izredno kosmato vest in ga je policija že dalj časa iskala. Zlo- činec je imel roke zvczane na hrbtu in oblcka je bila prcpojena s petro- lejem. Z avtomobila so bili odstra- njeni vsi znaki. Prihitcla je požarna bramba, ki je pogasila ogenj. Vidcli so, da jg mož žc mrtev. Dobesedno je zgorel. Kasneje so iz raznih okoli- ščin prišli do zaključka, da je to zlo- činec, ki je bil žg mnogokrat zaprt zaradi raznih hudodelstev Kdo qa jc spravil v tako strašno smrt, se še lie ve, ker policija še ni nažia krivcev. r Poroka italijanske prlnceslnje Mafalde. Italijanski kralj je doloeil, da bo poroka princezinje Mafaldc s he- senskim princem Filipom dne 22. sept, v Racconigiju. r Kollko vrst žlvali In rastlln poznamo ? Naravoslovci poznajo da- nes okoli 466.000 vrst živali. Največ je žužclk, ki jih je 385000 vrst. Me- tuljev je 61.000 vrst, mravelj je 6300 vrst. Rastlinskih vrst poznajo okoli 222 000, med temi je lc gob okoli 50.000 vrst. NajbržG pa živi in raste na svetu še mnogo nam ncznanih ži- valskih in rastlinskih vrst v krajih, ki so nam šg premalo znauc. r Židje — abstinentje. »Samo trezen človek bo sam svoj gospod in obdrži svobodo svojo pred drugimi. Narod židovski, raztresen med krist- jani, narod, ki smo ga prczirali, ki ga nismo pripuščali in ga še dandancs ne pripnščamo na mrioga višja mesta, ta židovski narod slovi po svoji trez- nosti. Ohranil se je po veliki večini s to svojo treznostjo.« Tako pišcT. G. Masaryk v svoji knjigi »O alkoholizmu<. r LeteČe mravlje. V Saint Eticnu na Francoskem sg je spustil na zemljo velik roj letečih mravelj. Prebivalci so morali zatvoriti vsa vrata in okna hiš, da so se ubranili mravelj. Sto metrov dolg roj mravelj sg pomika proti Loiri. š V čolnu preko oceana. Kapitän Grimsoe, drzen norveški mornar, jg odplul pred kakimi 10 tedni le z dvema spremljovalcema z norveške obale v večjem čolnu in dospel zdaj zdrav v New York. Potovanjc preko Ätlantskega oceana je trajalo 73 dni in 5 ur. Drzni mornarji so imeli pot hudih viharjev pa so se vslcd sposobnosti kot izvrstni plovci vedno rcšili. Kapitän Grimsoe je s to vožnjo preko oceana dobil stavo, ki sedaj urcsničujc njegovo naj- vcčjo žgIjo, da bi si kupil lastuo ladjo. r Novo dijamantno poJje v Afrik!. Chicago Tribune javlja iz Johannis- burga, da so odkrili na neki prisravi pri Bloemhoffu novo dijamantno poije. Na tisoče in tisoče ljudi je odšlo na kraj odkritja, da se turn stalno nase- lijo in obogatijo. r Nove zlate poljane. V Britan- ski Äfriki so odkrili nove zlate poljane v izmeri 8000 km2, torej toliko skoraj, kakor meri pol Slovcnije. Abd ei Krim in radio. Francozi in Spanci v Maroku so mnocjokrnt s čudom opažali, kako je Äbd ei Krim, vodja rifovskih kabilov, točno poučen o vseh kombinaeijah in pripravah, ki se vodijo v Evropi proti njegovi ak- ciji. Dopisnik nekega danskega lista, ki je bil dva meseca Abd ei Krimov gost, pripoveduje, da imajo Rifovci 30 radiopostaj najmodernejše nemške konstrukeijc, ki jih upravlja cel štab tehnikov in telegrafistov. Abd ei Krim je sam amater in nudi svojim gostorn koncerte iz Pariza, Londona, Rinia itd. Nedavno je poslušal celo govor kralja Alfonza v Madridu in sc zadovoljno smejal, ko je čul o španskih željah in načrtih. r Bajna vsota. Amerika je še vedno ideal Evropejcev. Vsakdo stremi za tem, da se naseli v tej »obljubljeni deželi« in da najde v dolarjih svojo srečo. Kajti resnica je, da Amerikanci zelo mnogo zaslužijo. Po najnovejši statistiki prcdstavlja letni zaslužek vseh Amerikancev ogromno vsoto 24.158,000.000 dolarjev. Ce bi se te milijarde dolarskih bankovcev zložile ena na drugo, bi nastal stolp, ki bi bil za SOOkrat prcsegal Mont Everest, najvišji vrh na zemeljski obli. To že prcsega cvropsko fantazijo. r Ogromne sleparije Ivovskih bančnikov. Borzni disponcnt Krakovske kreditne bankc v Lvovu Kolnik jc osle- paril več bančnih klijcntov, mcd njimi uglcdno Ivovsko tvrdko,za 900.000 do- larjGV in pobegnil. Kolnik je skupaj z ravnateljem malopoljskih strojarn Pistu- nerjem in nekim borznim senzalom izrabil za poslcdnjega padca poljskega zlatnika vcliko zmcšnjavo in prodal za gotovino izplačila in nekritc čcke, gla- sečG se na New York. Ravnatelj Pi- styner in borzni senzal Kurzer sta bila prijeta. Za Kolnikom, ki je najbrže po- begnil na Dunaj, je izdana tiralica. Za dobro woijo. Kako daleč je do nebes. Pri župniku v Mačji vasi so se zbrali domači veljaki, da katero uga- nejo. Polagoma so prešli na šaljivke in uganke in trgovec Fridolin Škrjanec jc stavil vprašanje: »Kako daleč je do nebes?« Vsi so ugibali, a nihee ni uganil. Slednjič je moral uganko pojasniti sam trgovec, ki je dejal: »Do nebes je največ devet ur. Ko jc Kristus umiral na križu ob treh popoldne, je dcjal desnemu razbojniku: »Se danes boš z menoj v rajii.« Ker je od tretje ure popoldne do polnoči samo devet ) ur in ker je bil desnemu razbojniku obljubljen rnj še istega dne, more pot do nebes trajati najvcč devet ur.» Pretkani Bosanec. Bosancu XIJji se je za časa vojne v star» Avstriji zahotelo po dopustu. Pa se jg javil k raportu, kjcr je dejal stotniku: »Eravptman, molim pokorno urlap.« Stotnik: »Zakaj ga potrebuješ?« Ilija: '>Dete mi je umrlo.« Stotnik: »Naj bo. Dobiš ga sedem dni, a se moraš po preteku dopusta točno vrniti.« No, in Ilija je po sedmih dneh res zopet točno »ajnrukal« ter svoj po- vratek javil pri raportu. Stotnik: »Brate, ti si me grdo na- lagal. Saj ti dete ni umrlo.« Ilija: »E, pa fala Bogu, da nije umrlo . . .« D ob er od govor. American se je ustavil v nekem evropskem mestu pred novo palaco, ter je vprašal spremljcvalca-domacina, koliko časa so jo zidali. »Dvg Icti<, se je odrezal sprem- lJGvalcc. Pri nas zgradijo tako hišo v enem letu«, se je pobahal tujec. Obstnla sta pred drugo palačo, kjcr ga je zopet vprašal, v kolikern časii je bila dozidana. »Mislim, da v enem lctu«, se je glasil sprcmljevalčev odgovor. »V Ameriki nastane taka stavba v pol leta«, se je pohvalil. Prišla sta do tretje palace in tujec jg bil ponovno radoveden, v kolikcm času so jo izgotovili. »Ne vcm«, rnu je odvrnil neje- voljen, »včcraj jc šg ni bilo tukaj.« V k o n z u m u. Kaplan: »Placajtc tistih deset di- narjev, ki stc jih dolžni. V teh časih ima denar dvojno vrednost.« Kmet: »Tako? Potem pa imcjte tu pet dinarjev. Ker ima denar dvojno vrednost, vam nisem nič več dolžen!» Brez mat ere. Otrok: »Jaz niscm nikoli poznal svoje matere.« Tujee: »Ubogo detc, kako da ne?« Otrok: »Vesfe, očg me jc dobil od tete!« Pončna s 1 ika. Učitclj razkazujc v soli podobo Adama in Eva v raju ter razlnga zgodbo o grešnem_ jabolku. Končno vpraša Janezka: »Čcsa nas torej uči ta slika? »Da moramo manj sadja uživati,« se odreže Janezek. V š o 1 i. Učitelj poskuša otrokom razložiti pojem poštcnosti z raznimi primcri. »Jurček, če bi n. pr, tvoj prijatelj po- sodil tebi suknjico in bi ti v žcpu našel pet dinarjev, ali bi jih obdržal?« »Ne, gospod učitelj.« »Vidiš, tako je prav. Kaj bi torej napravil?« »Takoj bi stekel po sladkorčke.« Dobra žena. Zdravnik: »Tako, milostiva je bolna? Pa sem slišal, da je gospod soprog padcl s konja in se težko po- škodoval.« Gospa: »Seveda je padcl, pa sc mu ni nič zgodilo, 1g jaz scm se tako prestrašila, da sem zbolela.« Kranjska. Jurij in Gašper sta modrovala in se dajala, kdo bo drugega nadkrilil po modrosti. Pa je menil Jurij: »Veš, za- kaj je Bog klical Kajna, ko je umoril svojega brata: »Kajn, kaj si storil?« Gasper: »Ker ga je hotel pripra- viti do kesanja po storjetiem zlocinu.« Jurij: »Ničesar ne veš. Klical ga je za Kajna zato, ker mu je bilo pač tako ime. Če bi bil Janez, bi ga go- tovo poklical za Janeza . . .» Dinar v Curfihu dne 17. septembra dne 18. septembra 9225 920 (»AvalaO Devize v Zagrebu Dne 17. septembra: Dunaj 787—797 Berlin 1332—1342 Bruselj 250—254 Milan 22883—231'23 London 2715/s—273 5/8 New-York 5585—56"45 Pariz 264—268 Praga 165*68—16768 Curih 1081—1089 Dne 18. septembra: Dunaj 7*88- 798 Berlin 1333-1343 Bruselj — Milan 230-10—232*50 London 27190—273-90 New-York 5590—56*50 Pariz 263—267 Praga 165 86—167 86 Curih 108325—109125 (»AvalaO Za hmeljarje« XXXVi. Poročllo. Nürnberg, dne 15. 9. 1925. Nespremenjeno. XXXVII. Poročlo. Nürnberg, dne 16. 9. 1925. Dovoz 150 — prodanih 150 bal — nesprcmenjeno. (Pri ne- spremenjenem položaju ne bo poro- čila!) XXXVIII. poročilo. Nürnberg, 17. 9. 1925. Dovoz 150 — prima čvr- steje — srednji ncspremenjen — ncko- liko boljše — cene do 560 M. Žatec, ČSR. 16. 9 1925. Čvrsto — ccne od 4100— 4450 čK za 50 kg. Gosp&d&8*afwo« g LežišČebazalta pri Knmanovem. Blizu mesta Kumanova v Mladcm Na- goričanu so odkrili velika ležišča ba- zalta. Na ta način se je naše narodno gospodarstvo obogatilo z veqim le- žiščcm snovi, ki je je prav malo v naši državi. Z izkoriščanjem tega ležišča ne bomo vcč odvisni od Češkoslovaške, Madžarske in Rumunske. Uporablja se bazalt za tlakovanje ulic in po- pravljanjc ccst. Manjša Iežišča bazalta se nahajajo še v drugih krajih Jugo- slavije. g Lombardiranje obveznic 21/2% rente za vojno škodo pr! poštnl hra- nllnlci. Nadzorstveni svet poštne hra- nilnice je v želji, da plodonosno naloži svojo odvišno gotovino in da pri tej priliki pomorc štcvilnim po vojni oško- dovanim uradniškim družinam dovolil, da sme poštna hranilnica v Beogradu in njene podružnice v Ljubljani, Za- grcbu in Sarajevu dajati posojila na založbo obligacij voine škode in siccr za enkrat samo državnim uradnikom, državnim vpokojencem in vojuim in- validom. Posamezniki morejo lombar- Tetka: Ali zopet nova bluza in novi čcveljčki, draga Rožica? Nečakinja: Motite se, telka Klara! Samo novo pobarvane sotereči, kar sem storila včeraj satna z Braunsowiftii barvaml za tka- nine In novo valbra barvo za usnje ßjußifefji fofografsfiega sporfa zahtevajte naš pravkar izišli fotografski cenik: TJloderna fofograflja s slovenskitn fotografskim izrazoslovjem. Najnovejäe in na]bolige blago. Naisdlldnejše cene. Nalgkrbnejša postrežba. DROGBRIJA SANITAS CELJE. Stran 6 »NOVA DÖBÄ« Štev. 103. --------------SITff OD Žakonito zavarovano Wta9 ^mJ J& i Ceniki na razpolago I ¦ ' 10-4 " I.NAmA/i iz vseh pudnibos rrfimflfl dobav.ja In dostay- FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4. Plačilo tudi na obroke. ?ran$ais! flnglais! Italien! Orammaire, conversation, litte- rature. Luise Schludermann, maitresse diplomee de langues 2 Ljubljanska ulica 18. 1 IšČe se v bližini Za kresije, proti dobremu plačilu. VpraSa se pri LAVTARJU, čevljarhka delavnica Za kresijo. 2-1 s Oddasta se dve sobi s 1. oktobrom. Ena pripravna za pisarno. Gregorčičeva ulica 3, pritličje, levo. 2-1 Vsako sredo in eobofo prodaja plefenin lastnega izdelka nastojnici, Glavnitrg, po najnižji ceni. Mhca K>ižaniLt Celje, Vodnikova ulica. 3—1 Veliko izbiro n^jrazličncjSih enoftruitnskihi trgovakJh, gostElnlških in večjih stanovanjskih his» vil, gosposka, gozdna In kmečka po- aestva v različni veiikosti, vs«teovrstrta Ind. striJsVa in ohftniska podjetjaj stnvbeno parre!e itd. po zelo znižanih ccnah in ugoclnimi pogoji Realitetna pisarna ArzenŠek&Comp. Celje, Kralja Petra c, 22. Maznanilo preselitve. Ccnjcnim strankam vljudno naznanjam, da preselim 1. okto- bra t. I. svoj modni salon za klobuke iz Prešernove ulicc 24. v palačo novo zgrajene »Prve hrvatske štedionice« ter se priporočam za nadaljno naklo- njenost. Mary Smolniker, ¦; modistinja 5 „IN«RAM D. Oeriini & Oomp. Celje. Velika izbira vseh vrst kravat. Vedno no- vosti od najcenejših do 60 najfinejših kvalitet. 20 Cene konkurencne! Odda se meblovana soba z dvema posteljama, prost vhod, zračna najraie dvem gospodičnam. VpraSa se 2 " v upravi »NOVE DOBE«. 2 Dp. Ppemschah ne ordinira od Z1. septembra do olitobra 19Z5 OglaSujte. Äko obiščete Zagreb obiačite tudi mojo podružnico Gundu- ličeva ul- 13, ki je popolno renovirana in so cene solidne. Obenem sporočam, da ni res, da v Celju opustim brivnico, nasprotno otvorim v kratkem Še eno brivnico. KoStomaj. „JORA" ftlaščičarrca Čelje. Dečkov ti*g 6 na debelo — na dvohno. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonbonov in slašČJc. 1 s RibQloushi predmeti vsake vrste na debelo in r.a drohno. 0b siasu lova sulcev, v zalogi -. paiice za lov na razdaljo, valjki, valjanje vrvce, trnki, kosi za vado. ob- težiloi. Vsi prcdmeti so angloške, francoske ali nenuske izdoiavo. Bogata izbira Adolf PER.SSICH, Oelj® 5 Slomfikov trg 3—4. 4 s V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešernova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točtia in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in ni2ki ceni. 1033 Se priporoča! 48 iAnt Lečnik O urar in iuvelar O CeJje, Glavnl trg St. f (ppej Pacchiaffo). si BRIÜHICI KOŠUOmflJ II (Prešernova ulica 19) se brijele in y strižete Wßjcenejei Pozor dijaki w in delavci! ______ >oo^ > o o ^D3>^e-HCAlO^^c^ E- 00 O ^ X Dečman Ferdinand-------2-------4 1-----------— 161 158 — _ — Esih Matija ....-------1-131-----------76 - _ - Friedrich Ivan . . .---------------1- 1----105--------_ - Gorenjak Josip ..---------------1 21 — — — — — ~ — _ — Honnjec Viktor . .-----------1216---- 55 57 - _ — krava za prekajevaica Janžek Marija ...-------------------3-----------_-t-__ ____ Junger Ludvik ..-----------3-------8-------— — — — — _ — Kroflič Alojz ....-------4—151--------— 63 — _ _ _ Lapornik Ivan . . .-------2-------4-----------— — — — — _ — Rebeuschegg Franc-------6 7— 8 2-------_ 257 1015 37 — _ — Senica Karol . . .---------------1---------------_— — _ _ _ _ Urbančič Adolf . ._____3 —-------------------— — 249— — _ — Voisk Rozalija ...____llll_____— _ — __ — _ _ Zany Viktor . . . .-----------2--------------------148 — 235— Z — Zavodnik Alojzija .-------2 — — 5 1 — — _ — 61— — _ — Č0I1 Stefan .... 1-------_----------------________ Bernard! Drago , .---------------_ i____________ _ _ _ _ _ Robek Anton ...---------------— 1 i_ —__ — 50 — __ — — Reberšak Anton . .---------------— — 1-------___ _ _ _ _ _ Mlaker August . .---------------— — 1-------__ _ ._ _ _ _ JPotekal Ludvik . .---------------— 1-----------_________ _ _ _ _ Plešivčnik Ana . .------------------------------------_____274__________ - Žumer Josip . . . . —-----------—_____________ __ 1Q7 __ _ _ _ Permozer Anton ..—-----------2_____2________— — — — — Leskošek Ivan ...—-----------1—2___________— — — — —I Svetel Ivan ....--------------1 1 ^---------------_ _ _ __ _ Skoberne Fric . ,------------------------------------------_ 43 _ _ _ Perc Karol . .----------------------1---------------— — — — _ Trškan Alojzija ..--------------------------------------1— — 22— — — slanine Skupno . . . 1 — 21 14 12J40 28 2------405 2150 633-------- -| Delaj, nabiraj in hrani! Marljivost, treznost in varčnost, so predpogoj nravnosti! Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LRSTNI DOM stavb. in kreditni zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 8%• Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi zneska po _20 Din^se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vlcge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Celju, Prešernoi/a uüea št. 15. Iz malega raste velikol Čas je denar! Žadnj i model i za j esen in zinio Največja izbira kakor tudi moderniziranje na iste po najnižjih brezkonkurenčnih cenah samo pri FRANC CERÄR, Gosposka ul. 27 ------------------kamor se je sedaj tvrdka preselila. ——-—————. Kleparstvo, vodovodne inšta- lacije in naprava strelovodov Franjo Dolžais CELJE - Kralja Petra cesta - CELJE 5prc)etnaVsadclazgorai omcnjcnih stroH HaKor tndi popraVtia Postrezba tocna. (cttc zmertte. Jolidna IzVrJitcv. 401 100-50 Kamnoseška indusfrijska družha Razlaoova 7 V Celju Razlagova 7 Telefon 67. UstanovIJena 1906. Lastn! kamnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne ploŠČe, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoCa dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike. Za- htevajte načrte in proračune. Pupilarnoworon In JavnokoHsten denarn! zavod oeljskega mesta Mestna hranllnlca eel is k a Ust&novifen* let* im* - Awr ¦ v lÄBtitt palaöi P»*i Icoloctiroicnju Za hranlfne vloge Jamči mesto Celje 8 celim 8vo]im premoženjom in z vso svojo davčno možjo. Stran 8. »NOVA DOBA« Stev. 103. O/üor/'/ev „ JWocfoe f/z?ov//ze " & za/og/ foc/e ved/to /trvovrs/zto mojLo />er//b /// use