PLANINSKI VESTNIK 10 glasilo planinske zveze slovenije letnik lxxvii 1977 planinski vestnik glasilo planinske zveze slovenije IZHAJA OD LETA 1895 Marjan Oblak Dr. Lev Svetek P. S. Rototajev P. S. Rototajev Ivan Gams Janez Marinčič Jože Vogrin France Štele Nada Kostanjevic Zdenka Trampuž Lado Božič Varstvo narave — naša osebna korist 601 Partizanski vzpon na Kanin 602 Marmornata lepotica 607 Biser v Kavkaškem pogorju 611 Uršlja, gora mojih spoznanj 615 V ledenem slapovju Rzenika 620 Sonnblick, Grossglockner in Monte Cavallo 623 Mont Blanc du Tacul — 4248 m 627 Še enkrat od Mozirske do Smrekovca in Slovenj Gradca 631 Tržaški nižješolci v zahodnih Julijcih 631 Brez naveze 634 Društvene novice 641 Alpinistične novice 653 Varstvo narave 657 Iz planinske literature 660 Razgled po svetu 662 Iveri 664 Naslovna stran: Vrsnik (na Skali) z Bavškim Grintavcem Foto dr. Jože Andlovic Notranja priloga: Motiv iz Volčjega potoka — Foto Jože Pelikan Golte s Savinjskimi alpami — Foto Jože Pelikan Zima na Okrešlju — Foto Jože Pelikan Zima na Korošici — Foto Jože Pelikan Han-Tengri s severa. Gl. članek P. S. Rototajeva str. 607! V članku so opisani vzponi, začrtani na sliki — Foto L. Opvhovskij Han-Tengri z ledenika -Zvezdočka- (Zvezdica). Gl. članek isteqa avtorja, str. 607 — Foto E. Kolokolnikova Poštnina plačana v gotovini Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana. — Glavni urednik-Prof. Tine Orel, naslov: 61111 Ljubljana — pošta 11, p. p. 38, odgovorni urednik: Stanko Hribar. — Uredniški odbor: Ing. Tomaž Bano-vec, prof. Marijan Krišelj, prof. Evgen Lovšin, dr. Miha Potočnik Janez Pretnar, prof. Janko Ravnik. Franci Savenc, Tone Strojin' dr. Tone VVraber, ing. Albert Sušnik, ing. Janez Bizjak - Naslov' Planinska zveza Slovenije, 61001 Ljubljana, Dvorakova 9 p p 214 — Tekoči račun pri SDK 50101-678-47046. telefon 312-553. - Planinski Vestnik ,zhaja praviloma vsak mesec. Letna naročnina 120 din. plačljivo ud. v dveh obrokih, za inozemstvo 200 din (12 US S). Oglase vodi Rado Lavne. - Reklamacije se upoštevajo dva meseca po izidu številke Spremembe naslova javljajte upravi glasila, navedite vedno tudi stari naslov s tiskanimi črkami. Odpovedi med letom ne sprejemamo SknlT0 ^T™ °dP°Vedi d° d6Cembra Prihodnje leto - ffifsiSs.Tuii.sr0' ~Tiska in kiišeje izde,uie Tiska- Glasilo Planinske zveze Slovenije »Planinski Vestnik« je bilo z ukazom predsednika republike Josipa Broza-Tita ob 80-letnici izhajanja za poseben prispevek k razvoju planinstva v Sloveniji odlikovano z redom zaslug za narod s srebrnimi žarki LETO LXXVII | ŠT. 10 | LJUBLJANA OKTOBER 1977 PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 4 77. LETNIK "V ">77 VARSTVO NARAVE -NAŠA OSEBNA KORIST (Ob jubileju »Arboretuma« v Volčjem potoku) MARJAN OBLAK Raven civilizacije, standarda in nenazadnje stehniziranega udobja izhaja tudi iz dosežene stopnje oplemenitenega dela v proizvodnji dobrin za človeka. Al. pa ta človek na vseh področjih svojih aktivnosti humano nastopa do soljudi, v odnosu do okolja, v katerem živi, proizvaja in dela, se vedri, počiva ali uživa v aktivnem počitku? To je eno od kočljivih in perečih vprašanj današnje dobe. Majhno oazo takega koščka sveta, kot si ga vsi želimo nam ohranja »Arboretum« v Volčjem potoku, ki letos slavi 25-letnico svojega obstoja. Na proslav. 29 5. letošnjega leta je v uvodni besedi direktor te institucije dejal: »Pust.mo torej danes spregovoriti naša srca, prisluhnimo prepričljivi govorici požlahtnjene narave, pnkl.c.nio s. v spomin vizijo naše kulturno urejene turistične domovine, pa bomo dojeli pomen in poslanstvo sodobne arboretske ustanove. Smo zdravo srce zakajene Evrope m taksni, kljub industrijskemu razvoju, hočemo ostati!« V teh besedah je vsebinski kodeks za vse uživalce in uporabnike prirode. k. je žlahtna takrat kadar jo človeška roka z ljubeznijo neguje, ne pa vanjo kruto posega. Kultura okolja je enaJod temeljnih vrednot za človeka humanista Leto 1977 je leto »varstva človekovega okolja«. To leto pa naj se nikoli ne neha! Nasa skupna skrb za zdravo okolje mo9ra biti trajna. Obiskovalci in ljubitelji gorskega sveta pa si zel.mo se nekaj več- Da bi vsi tisti, ki se odločajo enkrat, morda tudi večkrat na leto. za.izlet, v nase hribe in gore, vse svoje smeti odnesli s seboj in jih v dolini, doma odložil, tja. kamor sodijo Vsega res ne smemo odlagati na vrhovih naših gora ki so nam v ponos T .gl v pa celo narodni simbol. Ničesar ne bomo pušča i na počivališč,h ob, atazai. oh-potokih kier z družino in s prijatelji preživimo v naravi prijeten dan. Nikjer ne bomo nasilno posegaM v na^vo. Svije stanovanjsko okolje obdajmo z živim zelenjem z drevjem nadomestimo nepotrebne betonske zidove in asfaltne ploskve na vrtovih.. V takem okolju se bodo tudi ptice naselile in oživljale paše bivališče in njegovo okolico. Ne mislimo samo na pranje pločevinastega samodrca! Vsak s svojim kulturnim odnosom do narave in okolja vzgaja .^ druzbo sosede, našo skupnost. Varstvo človekovega okolja je ustavna pravica m dobroMtvseh ljud. delovnih organizacij, samoupravnih organizacij in skupnosti (cl 104 Ustave SRS). Po ustavnih9določbah so posamezna krajinska območja in naravni predmeti rasti nsk, in živalski svet območja, ki so namen ena za rekreacijo, morje in morska obala, reka. potokUezera in njihovi obrežja, studenci, talna voda in zrak pod F^n.m druzbemm varstvom. Vprašajmo se: Ali smo in z nam. vsi odgovorni storil, vse, kar je treba za izpolnitev te ustavne določbe? Arboretska ustanova Volčji potok in delavci te institucije si prizadevajo da b. s samo-^nan d ran jem d o se g I i svo j e c i I j e. To je smiselno organiziran laboratorij k. a svoj,m. t oalkam seaa v druge dele sveta, da bi naši deželi omogočal kulturo okolja k je za nas vse iz dneva v dan bolj pomembna, šolarji in druga mladina .z s.rse okolica e prihitela defavcem Arboretuma z delom na pomoč vselej, ^dar so jo potrebova n Na to mladina sleherne šole posnema. Vsi pripadamo naravi, od nje z,v mo, zanjo moramo skrbeti. Ne dovoljuj mo, da bi kdo naravo onečaščal ji jemal njene moči. 601 potrebne za naše zdravo življenje, čas je, da se tega zavemo vsi! PARTIZANSKI VZPON NA KANIN (14. avgusta 1944) DR. LEV SVETEK ,re| tako' kakor je svojčas napisal dr. France Avčin v uvodu k svoji knjigi »Kjer t,šma šepeta«: »Ko doseže mož 60 let starosti, napiše knjigo,« ali vsaj prične frSnSV0J® sP°mine'bi dodal J«- Posebno, kadar so ti spomini hkrati tudi obSlanjS nnrah v S6 nep°n°-vljlvex narodnoosvobodilne vojne pa hkrati na doživetja v naš h gorah v tistem najtežjem času, ko je šlo za obstoj malega, a hrabrega naroda A "aJ sP°minu na medvojni obisk Krnskega jezera i in na partizanski vzpon na Triglav* v vnin.i l!?,, fo?f'S VZP°na na fianin' in sicer iz rezijanske strani, ki sva ga opravila t .194ivTJ pa tovariš Leo Ponikvar in J'az kot člana tedanje pro- K^l SJ^P® IX" k0,TUS-a NOuV in P0J- Tudi za ta vzpon črpam podatke iz svojega KSiinJitTn kiisnem nak|JucJu ohranjenega partizanskega dnevnika, ki mi je pri obu-jaju partizanskih spominov nadvse dobrodošel vodnik in zanesljiva opora 3 ifn0JLPriŠl0^0 tegaJ ia, sem stopil kot aktivni udeleženec NOV - slovenski partizan med narodnoosvobodilno vojno tudi na ta mogočni vrh, ki je bil tedaj še pod italijansko suverenostjo in torej nepristopen veliki večini slovenskih planincev' Propagandna skupina IX korpusa NOV in POJ, ki je operiral na celotnem ozemlju Slo-S P,r'mo,rske 2 ,Rez'J° in Beneško Slovenijo, je dobila pozno spomladi leta 1944 nalogo da ob.sce skrajne zahodne pokrajine slovenske zemlje. Spričo bližajoče se S na i Je b.llo,P°trebno pripraviti tudi te kraje na osvoboditev, p ebuditi -vsaj na skrajni meji slovenskega življa že delno spečo slovensko zavest, predvsem in ki n,fhnahn!tJ Z ^fTJ narodnoosvobodilne odbore, ki naj bi bile eseni 1944 m k. naj b b.le za te kraje hkrati nekakšen plebiscit za novo Jugoslavijo Skupini sem MSSoKŽ ¿fo PkrTmoSresmkom0ral k0t inStrUkt°r S°dn69a ^ ^ «SS pjr^^t ssmts Beneško Slovenijo, t. najbolj odmaknjeni slovenski deželici: s tem se je tudi pričel nas pohod v se neznane nam kraje onstran Soče in Nadiže, v kraljestvo Zahodnih Julijcev in enega najmogočnejših med njimi — očaka Kanina ¿anoanin k it,ie,ln0Či 0C! 8Ad-° 9: avgust 1944- k0 J'e naša skupina prebredla pri vasici žaqi bistro, ledenomrzlo Sočo in se napotila ob rečici Učeji navzgor. Skupino je vodi Danifo Turk-Joco (sedaj gledališki in filmski igralec v Trstu) sestavljali pa so jo pevski kvar tS^ion Tf Jank0 ii0lčie in Andrei Kome'- oba že umrla), potem godbeni in?JPp 9 Leona Ponikva rja, sedaj kitarista v slovitem Avsenikovem ansamblu še Josko Erjavec m Dusan-Ganjo oba umrla), zvesti kurir Jože in seveda neogibno sprem stvo nekaj hrabrih primorskih fantov z zanesljivim mitraljezom »šarcem« Meni je kot nnnounh S^'9 naloga' d® sem na mitingih- ki ^o jih prirejali, govoril o naš narod nStml ti ¿V0JniH° 2!SedaT AVN0J in SN0S"a- o krivični Rapallski pogodbi k Je odtrgala te kraje od matične domovine ter o našem boju za priključitev vseh s oven skih ozemelj - tudi Primorske in Koroške - k novi Jugoslaviji. Hkrati sem vestno vodil svoj partizanski dnevnik, priložnostno pesnikoval, vsi pa smo pisaN ^eportaže Da N h ° strni I i "v nnc^hn "i- ?J d0,gi P-0t) v tedar* Partizanski »Mata'ur« na^koncu kl je^zšla še p^cL^vojne"'0^ "P° 'n Sl0VenSki BeneČiji"' No, to samo mimogrede za osvetiitev te zaodbe_spdai na na7ai l- „.s; n •• ležal? SiJl^r kraj6' ki 80 neznani in skoraj zlovešči v avgustovi ™oč1 ležali pred nami. Le kako nas spre mejo njih prebivalci že od lPta ibrr J telesa slovenske matere? Kaj nas čaka v krijIhTtaterfh "¡smo do sedai vedeli skoral ničesar m k. jih je štel italijanski imperializem za svojo nezavzetno ?rdnlavo? J S™/ namen v tem sestavku opisovati, kako nas je Rezija, ta sloveK irniulčica tSSlflv Z VSe7 SVOj m srcem' kako se je vedno bolj prebujala l Stoletneaa sna' Pr'hajal' Smo v kraJe- kamor so že pozimi 1942 prinesle plamenico u/,orf brigadi glnl 1 Glej Planinski Vestnlk, številko 11 iz leta 1976' bolj Izčrpno. «bviiki revije .bore In ljudje«. Sedaj ga podajam samostojno, zaokroženo In eAO 602 Hoitfrovia H [¡"gor I H >TwVii (A-oto Knrvn fio JfC »/'S* O' •Dona p/rtiče Pnifl'» AHimV .>hiaro>a karta iv S to kartografsko skico je šla partizanska propagandna skupina v Rezijo (orig. dokument) rala Avšiča in nedavno tega Kajtimirov bataljon, nas pa je čakala naloga, utrditi prebujeno slovensko zavest, seznaniti Rezijo in Rezijane z vsebino našega boja proti fašizmu, jih prepričati, da so še vedno Slovenci, da mislijo, čutijo, govorijo in in pojejo po naše, po slovensko. , , , „ .. , . ... Tako smo prekrižarili tudi to malo deželico podolgem in počez, v vsaki od maloštevilnih vasic in tudi v središču doline Ravnici (tedaj in žal sedaj spet Prato di ResiaJ smo imeli prireditve z govorom, recitacijami, pesmimi in kratkimi skeči ter na koncu z obveznim plesom, kjer je igral naš ognjeviti »Veseli trio« in kjer smo se vrteli z brhkimi mladimi Rezijankami pozno v noč. Tako smo imeli tudi v nedeljo, na dan 13 avgusta 1944, miting v odmaknjeni vasici Stolbici (Stubica, italijansko Stolovizza) tik' pod mogočnim Kaninom, naslednji dan, 14. avgusta 1944, pa bi morali imeti poslovilni miting na drugem koncu Rezije, v vasici Njivi. Nato bi morali nadaljevati pot v Beneško Slovenijo s prav istimi nalogami, kakor smo jih opravljali v Reziji. Miting v Stolbici je trajal kar pozno v noč in šele po polnoči smo se umaknili iz doline na senik visoko nad vasjo. Vso noč je lil dež na slamnato streho senika in pel monotono uspavanko utrujenim partizanom. Zbudili smo se bolj pozno, in glej — dez je prenehal in zasijal je krasen sončen dan, ki je vse okoli nas razkril sveže umite planine, med njimi najvišjega in najponosnejšega — očaka Kanina! Ne vem, kaj me je takrat zbodlo nekje globoko v srcu: moram, moram stopiti tudi na ta zahodni mejnik slovenske zemlje, naj stane, kar hoče! Bil mi je nedosegljiv ideal izza mladih let, ko smo lazili po Triglavu in bližnjih vrhovih in poželjivo ogledovali takrat nam nedostopne Zahodne Julijce, Kanin, Mangart in Montaž. Sedaj imam enega od njih, mogočni Kanin, prav pred seboj: zakaj ne bi poskusil stopiti tudi na njegov vrh in dodati nedavnemu vzponu na Triglav še en partizanski planinski »skalp« — silni vršac Kanina! Kaj mi mar, da bom moral biti še ta večer na mitingu v nekaj ur hoda oddaljeni vasici Njivi: mladost ne pozna ovir in predsodkov in partizanske noge so se lahko merile z gamsovimi. Torej navzgor na ta mogočni vrh, na katerega najbrze se ni stopila partizanova noga! __ Ko danes gledam nazaj v tisti čas, se mi zdi skoraj neverjetna zamisel, povzpeti se na Kanin v enem samem dopoldnevu, že popoldne sestopiti v dolino, marsirati nekaj ur po ravnem do oddaljene vasi na drugem koncu doline, še isti večer nastopiti na partizanskem mitingu in še vzdržati tam pozno v noč Vse to v zimski formi _ saj poletnih nismo poznali — z brzostrelko na hrbtu in polnim šarzerjem okoli pasu, v težkih partizanskih škornjih. ki niti niso bili umerjeni po moji nogi, temveč uplenjeni kdove pri katerem napadu na nemško ali italijansko kolono. No, takrat nam takšni napori niso delali preglavic, in sorazmerno zelo pozno — v preprosti stolbiški cerkvici je pravkar odbilo devet - smo se trije iz nase skupine 603 Joco Levček in jaz, odpravili iz Stolbice po vijugasti, rahlo napeti poti proti zadnji Korpusna igralska skupina — kompletna v črničah, okt. 1944 rezijanski vasici Koritu* v skrajnem vzhodnem zatrepu rezijanske doline. Srečali smo nekaj prebivalcev te samotne vasice: bili so začudeni, kam neki jo tako jadrno ubira partizanska trojka ki so jo še včeraj zvečer občudovali na partizanskem mitingu v bližnji Stolbici. Nismo se menili za vprašujoče poglede, temveč smo jo iz vasice Korita ubrali kar naravnost navzgor po strmem pobočju Kanina. Naša pot se je vila po nekakih kozjih stezah, ki so se križem prepletale, saj za kakšno nadelano planinsko pot niti nismo vedeli. Le precej visoko nad nami smo opazili nekakšno plansarijo in se namenili proti njej. Vse glasnejše pritrkavanje kravjih in kozjih zvoncev nam je naznanjalo, da smo na pravi poti, in kmalu smo se ustavili na plansariji približno kakih 1500 metrov visoko na pobočju Kanina. Sonce se je bilo vzdignilo ze precej visoko in je žgalo kakor za stavo. Ozirali smo se naokoli, ali ne bi morda ugledali nekje na plansariji pastirja. In res — v senci za planšarsko bajto sta sedela dva stara plansarja in začudeno bolščala v nenavadne, oborožene goste Stopili smo bliže in ugotovili, da je bil eden od njiju Furlan, drugi pa Rezijan, oba v planšarski monduri s coklami na nogah, ne dosti drugačna od naših bohinjskih planšarjev. Naqo-vorili smo ju in se predstavili, kdo smo, odkod smo in zakaj smo prišli sem v to odmaknjeno rezijansko dolino. Rezijanu, ki je govoril malo zamolklo starinsko sloven-scino, se je milo storilo, ko smo povedali, da smo prišli celo iz daljnje Ljubljane, ki io je bil v mladih letih pod Avstrijo celo obiskal kot toliko rezijanskih krošnjarjev. Dodobra se jima je odtajal jezik, ko smo povedali, da se borimo proti fašizmu, saj sta tudi onadva ze prišla navzkriž s fašistično oblastjo. Rezultat našega pogovora so bile tri velike latvice mleka, ki so nam prav prišle za našo nadaljnjo naporno pot v avqustovski vročini po strminah Kanina. Čez kake pol ure smo krenili dalje, saj je bilo pred nami še dobrih tisoč metrov strmega vzpona, kar je po običajnih planinskih normativih pomenilo najmanj tri ure hoje navkreber. Ura se je bližala poldevu in vročina je postajala neznosna: iz skal je kar puhtelo in z nas je teklo kot za stavo, tako da so bile naše tople angleške uniforme popolnoma premočene. Nas Joco, ki ga je vedno bolj težilo njegovih dobrih 90 kilogramov je pripel zaostajati in se je nazadnje odločil, da se vrne raje na planšarijo in naju tam počaka, ko se bova vračala s Kanina. Saj ni nujno — je besedičil — kdo pride na vrh: glavno je, da je to slovenski partizan, ki mu nobena reka ni pregloboka in nobena gora tako visoka, da je ne bi mogel premagati. Pa tudi obema pastirjema na plansariji je potrebno se politično prepričevanje, se je hudomušno nasmehnil — in že ga ni bilo 4 Slovensko Ime Korito so Italijani spretno prekrstili v furlansko zveneče ime Koritis. 604 Midva pa se še bolj zaženeva kvišku in hitro napredujeva. Kmalu svapnzeleznem križu v višini kakih 2000 metrov, spomin ponesrečenemu tržaškemu pan.ncu Za hip zastaneva in se zamisliva: le kakšna usoda čaka naju, slovenska P^lzana? Ah bova doživela konec te svetovne morije, ali pa se bo najin grob pridružil neštetim grobovom, razsutim po pobočjih, grapah in vrheh naših planin? Otreseva se črnih misli in se spet osredotočiva na najm današnji cilj. V^ glav« nama šumi srce nama razbija kakor kladivo, a vrh Kanina se se vedno odmika kakor tata mo^ana Skoraj mehanično še premikava noge - toda glej: predI nama "aste naenkrat stožec. za katerim ne vidiva več višjega vrha. Al. sva nemara res na vrhu Kanina? Toda ne- na levi strani, še precej oddaljen, strši v nebo se en stožec, n.c nizj. od tistega ki je prav pred nama! Iz najine perspektive ni videti, kateri od njiju je v.sj. zato se domeniva, da zavzameva vsak enega od njiju: tistega pred nama n a k Levček onega na levi bom osvojil jaz. Tako se najin, poti razideta: Levček se požene naravnost na vrh. ki je pred nama. jaz pa jo uberem p rot. drugemu vrhu na lev . Kmalu slišim, kako Levček zavriska in mi pomaha z vrha, na katerega se Je D usmeril jaz pa z zadnjimi močmi grizem v strmino proti drugemu bolj oddalj^emu vrhu U kateri od obeh vrhov bo pravi? Na enem od nj.ju mora bit. kako znamenje da je prav ta l/rh in ne oni drugi najvišji vrh Kanina! Kdo od naju bo prv, part.zansk! pristopnik na ta silni mejnik slovenske zemlje? Videti je. da je usoda bolj naklonjena meni. kajti že iz daljave naenkrat opazim na »svo-iem« vrhu leseno piramido — triangulacijsko znamen e za najvišji vrh neke gore. poleg n/eoaše mas^nf kamniti steber, kar nedvomno dokazuje, da je prav ta vrh najvišji v h Kaninskega pogorji in ne oni, na katerem zmagoslavno stoji Levček in ml se vedno maha z rokami5 V meni pa se odvija kratek, pa zato tem hujs. notranji boj: al. naj res Tz sam požTnjem Tlavoprvega partizanskega pristopnika na Kanin, ko sva se vendar oba enako potila in izčrpala skorai do zadnjih moči na tem napornem vzponu na nama dosedai nedosegljivi vrh? Hitro se odločim: z mahanjem poklicem Levčka in ga opozorilda stojfmJpid pravim, najvišjim vrhom Kanina. Res me razume in pohiti za menoj kolikor so ga nosile utrujene noge. Kmalu se mi pridruži m skupaj stopiva -K devet let pozneje Hillary in Tensing na najvišjo goro sveta [s. Iicet parva compo-nere magnis na ¿me očaka Kanina. Zmagala je torej, kakor ze velikokrat^: poprej m tudi pozneje, zavest partizanske privrženosti in tovarištva pa nesebičnost. - vrl.ne našega narodnoosvobodilnega gibanja! ...... Tli sva torei prav na vrhu kljubovalne gore: pred nama kamnit steber, mejnik se stare Ita I [j an s ko-avs trfj s ke me j e izpred prve svetovne vojne, poleg njega '^enatriangulacijska piramida- stopila sva torej na vrh Kanina, visok 2585 metrov. Bilo je točno ob 15.25 ur nnnoldne v oonedellek na dan 14. avgusta 1944, in tudi tega dneva, kakor nekaj dni poprej d n eva vzpo n a n a T r i g I a v, ne bSm svoj živ dan pozabil. V trenutku naju mine omotica, spet se zaveva, da stojiva na trdnem mejniku slovenske zemlje k. ga ne smemo nikoli več prepustiti tujcu. Prav na vrhu piramide razvijeva s ovensko zastavo, i?so ]o na8 skupini pred tedni podarile mladinke iz Brd: vihraj, slovenska zastava, na najvišjem vrhu Kaninskega pogorja, kljubuj vsem planinskim viharjem m, vsem posta-som tujcev, ki bi hoteli še enkrat zasužnjiti ta prelep, koscek slovenske zemlje! Ozna- 5 Seveda Je bil to Kaninov bližnji sosed Prestreljenik. ki s svojimi 2499 metri ni mnogo nižji od Kanina. < Ce lahko majhne strani primerjamo z velikimi. Z leve proti desni: L. Ponikvar, Lev Svetek in Joco 605 jurk ob vodnjaku. Višnjevik, Brda, sept. 1944 C nLnlT SV?tU' da 5e,.ne umakn?m° več od tod, koder so se pred stoletji valile t\ZTni mTae ieA,je na zahod" Prek Tilmenta in Piave, in da tu še vedno domu e nLr in nnnilHRnflZgledU eva 86 F^ slikovite3a Plinskega sveta, razgrnjenega okoM mnria rln ml5o 3 .pl°l? prek Re5ije in Benečije v ravno Furlanljo in še dalje do naš slovanskf rod„m°rJ3' kjer ]e pred 8tol«J> in kier bo ponovno »hrastov brod vozM ?umPrijaieljSu '1 tovariški stisk roke. starodavna navada planincev ob pomembnih planin- sa iePurat 'iiriVno' S°raVa 8,c5?°laka Kanina. Cas naju neismi^eno prigan a. saj je ura ze stin popoldne in v štirih urah morava biti že v prilično oddaljeni vas c n1J' n\nwPar iZan,fem mitingu- Vzamema si samo še toliko časa da vkleševa v kamnit Sil?TatSn,\datUT' 14" av,gust 1944' in kratice naše skupine KIS (k^pusna iSska viharnih " h ^ da- S/di ?a ta °dmaNenl vrh stopila partizanska nogi v tistih viharnih časih, ko se je odločala usoda slovenskega in z njim drugih jugoslovansk h narodov. Nisem se še prepričal, ali je mejnik vrh Kanina še ohranjen ato^pa je nosi SSWdro1ndSv°int1nS^ihdtaniPnartiZanSke ^N*08« Pa tudi -ugasle IjubeSS našega Joca v prijetnem kramljanju s starima pastirjema in seveda ob polni iSvici mleka. Tudi nama ponudita planšarja to planinsko okrepčilo. nato pa zdrvimo vs itrfe d^f u^ n^Klin3^'^ UH Sm° Že - VaSid Korito.'odkodSr smo krenili pSd S™ urami na KaPm- še dve un pospešenega partizanskega marša po dolini in točno ob osm, uri zvečer smo že v vasici Njivi, kjer v skromni šoli zbrana množica že nestrpno pričakuje »commedie« (mitinga), o kateri so bili že toliko slišali iz us^Trugih List iz dnevnika, ki ga je v partizanih pisal avtor članka dr. Lev Svetek •V CU/f K.«» i. - - f - «avM"«,' A^^u«.- U^L^ P*.cV JC^icu*Mjr - _ PJ- /»^C Cv/" U, /«t^V i..- r - p ''"t. A. ------1 "Z " ^ ' Ti«. w i/ižr^ w ' / //»it/, "i l ^ ^^ ^ «i /arf- i":v^ /C Po i cil/lc. rt i» f-futtOj- -v «ti^v'» ^»e,««, u«t «ST rt« /^»t», w /Lrj« /iua. ^ca, - v ¿^tMcjrz^sz? {ortii.v / -iftuniftu; z/^, ^ «» Vo^L-f^. OOmCjalu^j ' / -vr.j /J/,;- /Ucfc t jfrtreMb*,- či^t fortej' /iWt A-rc y ^^ J» pU>M*sj 3« . ^s. lUic f/t, ' -r >4«^/»VM^^TcM^ui, Ca.UA». 8+hjs ****, - «¿^ «TT rv fHiisk J - . K i M^tlt^. . - ve«!**, ^•f^ i*.; - K^/^^ r -TLCa ¿/^HAjl,' ¿.o;*, rw - i"» < l£ < JCMJJC V ^«J,-. V/ r>fe biladruga oprema Prehrano so nabavil, v domačem kra u in zato tudi ta ni bila taka, kakršna bi morala biti za razmere na tako težkem vzponu. Pa ni manjkalo samo alpinistični izlSf SZ?nCL-em 699 naskoka so manjkale tudi življenjske izkušnje. Udeleženci Jevgeni entzi^m0VnJV£nhTiUtJUn k°V in L,e°nid Kibardin 80 bili še mladeniči. Njihov mladostn zde te vse težave premag^0' S" °gnjeVit°Sti * bM° pretek" tako da 50 se tTefkflmnofniČnLL?iih0.Vr stremljenju da bi se njihov sen izpolnil, ni ustrašila ne ie ooraz na tSkih mpt ah° vreme iskanje poti v velikih višinah ne hudi mrazi niti skupni ki io le vn^fi n2hP0na- Vrml1 80 se vselej, na zborno mest0 k svoji pomožni 2 !mkl ,°0f vodl1 H. Rah.mov: oznojeni, zagoreli in neizmerno zdelani, vendar z radostnim bleskom v oceh, zadostnim za zmago. EmJSi ™ožatosti- drznosti in vztrajnosti so pri tem vzponu pokazali, ne bi z ničimer izmen . Samo zgodov.na je potrdila, da so naštete lastnosti imeli v pilni meri V veliki nHTZZ" |0Jm Jo E-fK°lokolnjk°v prehodil pot od vodje patrole do pomočn ka načel knt nhwi?-«S,Te Parifllovske diviz1iJ'e- H- Rahim°v pa je deloval v sestavMste dMzile kot obvescevalec. o čemer je pisal pisatelj A. Bek v knjigi »Volokolamska cSta- Upravičeno je vprašanje, ki jih je gnalo tedaj, v letu 1936? Kaj jih je vleklo na vrh' ?ivnine^ni!Sif9ta Vzp?"a, Verietno zaradi sv°je mladosti tedaj niso govorili o tem £ nnil fh.?.j t0. razJ°.zl1 vodja tretje zmagovite skupine na Han Tengri - na vrhu te gore je bil le nekaj dni pozneje - E. Abalakov. Takole je zapisal v svojem dnevniku Volitav°bXi;«P;,rhoii UJtmllji;-jej0 SVOje P°J™™Je dominantnihS " vedenju olln.oK T 3 iVrh?-V-e kakorl